KOČEVJE
Mentor: Inka NOSE Avtor: Ana SENEKOVIČ
Ljubljana, 2017
2
KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 3
2 OPIS POTI PO ODSEKIH ................................................................................................. 4
2.1 KOČEVJE/ZGODOVINA .......................................................................................... 5
2.2 PARK NARODNIM HEROJEM ................................................................................ 6
2.3 CERKEV SV. JERNEJA IN DEKLICA S PIŠČALKO ............................................. 6
2.4 SPOMENIK OSVOBODITVE ................................................................................... 7
2.5 ŠEŠKOV DOM/MUZEJ ............................................................................................. 7
2.6 KOČEVSKO JEZERO IN KULINARIKA ................................................................. 8
2.7 OGLED REZBARJENJA ............................................................................................ 8
2.8 ŽELJNSKE JAME ...................................................................................................... 9
3 CENA .................................................................................................................................. 9
4 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED ................................................................. 10
5 VIRI .................................................................................................................................. 11
6 PRILOGE .......................................................................................................................... 12
3
1 UVOD
Ogledali si bomo skriti del Slovenije, ki je v očeh Slovencev dostikrat pozabljen. Kočevska ni
samo dežela rjavega medveda in mogočnih gozdov, za sabo ima bogato zgodovino, ki je v srcih
ljudi še vedno zelo burna. Kočevska so ljudje, ki so v tej neizprosni divjini živeli že v
prazgodovini in se tu borili za preživetje. Kočevska je še dandanes odsekana od preostale
Slovenije. Izgubljena med gozdovi in divjino, prepuščena sama sebi.
Tukaj najdemo veliko naravne pestrosti, saj je pokrajina dinarsko kraška. Obsega ogromen
podzemni svet, kraška polja, doline in tudi vrhove visoke do 1200 metrov. Spada med dele
Slovenije in Srednje Evrope, ki imajo najbolj ohranjeno naravo. Kar 90℅ pokrajine pokrivajo
gozdovi.
Mi si bomo ogledali le delček lepote tega dela jugo-vzhodne Slovenije. Sprehodili se bomo po
največjem mestu tega dela, Kočevju. Podali se bomo do zgodovinskih spomenikov in si ogledali
razstavo v muzeju. Na koncu pa se bomo odpravili še do pravega bisera Kočevske, kar je narava.
Ogled je primeren za ljudi vseh starosti.
4
2 OPIS POTI PO ODSEKIH
URA
PRIHODA URA
ODHODA KRAJ OPOMBE
9.00 9.15 Zbor pred športno
dvorano Kočevje (1)
Uvod o Kočevski in
Kočevju
9.25 9.35 Park narodnim herojem
(2)
9.45 9.55 Cerkev sv. Jerneja (3) Možen ogled notranjosti
cerkve HOJA
10.05 10.20 Spomenik osvoboditve
(4)
10.30 11.45 Šeškov dom (5) Ogled muzeja
12.00 13.00 Kočevsko jezero (6) Pristna Kočevska
malica AVTOBUS 13.10 13.40 Ogled razbarjenja (7)
Vožnja z avtobusom 13.55 14.20 Željnske jame (8)
5
2.1 KOČEVJE/ZGODOVINA Stojimo pred športno dvorano
Središče Kočevske je zagotovo mesto Kočevje. To je mesto sredi divjine, odrezano od svetain
skrito pod hribovjem Stojno na zahodu in Kočevsko malo goro na vzhodu. Leži na Kočevskem
polju po katerem teče reka Rinža.
Kočevje oz. po nemško Gottsche se prvič omeni oglejski patriarh Ludovik della Tore leta 1363.
Fevdalna oblast Kočevja je bila ustanovljena sredi 13. stoletja. Tedaj je grof Frederik
Ortenburški prevzel dežele južno od Ribnice vse do reke Kolpe. Staroselci Slovenci so poznali
te težke razmere, zato je bila poselitev na tem področju zelo majhna in zato da bi izboljšal
gospodarsko in vojaško učinkovitost, je grof Frederik iz drugih Ortenburških dežel na Koroški
in Tirolski novačil naseljence, da bi očistili zemljo in ustanovili nove vasi na celotnem področju
Kočevske. Tako so se tukaj v prvi polovici 14. stoletja naselil Nemci oz. tako imenovani
Kočevski Nemci.
6
Zadnji grof Ortenburški je umrl na začetku 15.stol. zato so njegove dežele na Kočevskem prišle
v roke grofov Celjskih. Od njih imamo ostanke gradu Fridrihstein, ki je stal na isto imenovanem
hribu in je bil najvišje ležeči grad na slovenskem. Ta grad pa je znan po legendi o Veroniki
Deseniški in Frideriku Celjskemu.
V sredini 15.stol. so grofje Celjski izumrli in oblast so dobili Habsburžani. Habsburžani so
podelili znamenito krošnjarsko dovoljenje. To je Kočevarjem omogočalo prodajo svojih
izdelkov po vseh Habsburških deželah Avstrije in Nemčije. In kočevski krošnjarji si bili dobro
poznani po vsej Nemčiji in Avstriji še dolgo v dvajseto stoletje.
Leta 1642 so grofje Auersperg odkupili Kočevsko. Oni so zgradili grad, ki je bil v 2. sv vojni
zbombardiran.
Danes je Kočevje z okolico največja občina v Sloveniji. V občini živi okoli 15 000 prebivalcev,
z 74 naselji. Mesto ima velik turistični potencial, saj premore obilje naravnih privlačnosti.
2.2 PARK NARODNIM HEROJEM
Park časti slovenske narodne heroje 2. svetovne vojne. V njem se nahaja 7 doprsnih kipov, na
marmornatih stebrih z napisi imen in z letnico rojstva in smrti. Park so postavili leta 1973.
Naredil jih je kipar Stane Jarm, ki jih je, večinoma na podlagi fotografij, izdelal v samo dvajsetih
dneh.
Narodni heroji v parku so: Ivan Omerza, Marincelj Anton, Matejka Evgen , Jože Šeško
organizator NOB na kočevskem, Boldan Jože , Cetinski Andrej in Remih Dušan .Večina od
njih je padla med 2. Svetovno vojno.
2.3 CERKEV SV. JERNEJA IN DEKLICA S PIŠČALKO
Sprva je tukaj stala kapela grofov Turjačanov. Nato pa so zgradili Župnijska cerkev sv. Fabijana
in Boštjana v neo-romanskem slogu in se je veljala za največjo posvečeno stavbo v Sloveniji.
Cerkev je bila posvečena 19. julija 1903. Kasneje pa se je k imenu priključil še sv. Jernej. Saj
se je tako imenovala prva cerkev na Kočevskem.
Deklica s piščalko je bronasti kip, ulit leta 1959, ki je bil na robu vodnjaka v Kočevju postavljen
šele leta 1963, saj je bil za takratni čas preveč subtilen. Je ena najbolj poznanih stvaritev Staneta
Jarma, slovenskega kiparja, grafika in pedagoga. Stane Jarm je za likovno podobo Kočevja
naredil zelo veliko. Leta 2011 ob počastitvi 80. letnice kiparja je nastal v okviru Jarmovega leta
pot Staneta jarma, ki nas vodi po številnih njegovih kiparskih stvaritvah.
Po kipu je danes tudi poimenovano priznanja Občine Kočevje, za ljudi, ki dosegajo v
slovenskem kulturnem prostoru nacionalno ali mednarodne vrhunske rezultate na področjih
svoje ustvarjalnosti.
7
2.4 SPOMENIK OSVOBODITVE Trg zbora odposlancev
Kočevje je imelo pomembno vlogo med NOB. Maja 1941, mesec dni po italijanski zasedbi
mesta, je bil ustanovljen okrajni odbor OF. Narodno zavedni rudarji in delavci, s katerimi je
sodeloval prof. Jože Šeško, so množično odšli v partizane.
V prvih letih vojne je Kočevska pod italijansko zasedbo doživela hud pretres. Najprej se je
pozimi 1941-1942 izselila večina kočevskih Nemcev. Velika italijanska ofenziva poleti 1942
pa je pomenila eno najhujših obdobij, saj je po svoji intenzivnosti doživela vrh prav v
obkoljenem Kočevskem Rogu.
Nasilje nad civilnim prebivalstvom, zlasti v južnem delu Kočevske, je dobilo najmnožičnejše
poteze, z več območij so odvedli vse prebivalstvo v koncentracijsko taborišče na Rabu,
italijanska vojska je požgala večino opustelih vasi.
Po kapitulaciji Italije je bilo mesto svobodno dober mesec in pol, ko je preko Kolpe vdrla
nemška vojska. Zasedla je mesto in ga spremenila v eno najbolj utrjenih oporišč na Slovenskem
med drugo svetovno vojno. Spomladi leta 1945 je bilo okrog Kočevja okoli 100 bunkerjev.
Med NOB je bilo Kočevje 22-krat bombardirano, 80 odstotkov hiš pa je bilo požganih in
porušenih, bilo je drugo najbolj porušeno mesto v Sloveniji. Mesto je 4. maja 1945 osvobodila
Gubčeva brigada.
Leta so tukaj 1953 postavili spomenik osvoboditve, ki simbolizira idejo borbe, osvoboditve in
obnove. Lokacija spomenika je bila namensko izbrana na mestu, kjer je stoletja stal
Auerspergov grad. Med vojno je bil grad močno poškodovan, zato so ga po vojni odstranili.
Sedaj je tukaj center Kočevja. Trg je obdan s kavarnami, kjer se zbira največ Kočevcev. Poleti
julija in avgusta se tukaj vsak četrtek odvijajo poletni glasbeni večeri, z različnimi slovenskimi
glasbeniki.
2.5 ŠEŠKOV DOM/MUZEJ
Današnji Šeškov dom je bil zgrajen v letih 1936/37 športno društvo Sokol, kot Sokolski dom.
V stavbi je v obdobju po italijanski kapitulaciji in pred nemško zasedbo tega območja oktobra
1943 potekalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda in sodni proces proti zajetim
vaškim stražarjem in četnikom.. Zasedanje je zaradi varnosti potekalo ponoči, podnevi so bili
odposlanci nastanjeni po okoliških vaseh. Udeležilo se ga je 650 odposlancev. Za zborovanje
je bila dvorana posebej okrašena z napisi in gesli.Še danes se je ohranil napis nad odrom »Narod
si bo pisal sodbo sam«. Po končani drugi svetovni vojni so močno poškodovano stavbo
Sokolskega doma obnovili in jo preimenovali v Šeškov dom, po narodnemu heroju Jožetu
Šešku organizatorju NOB na Kočevskem. Danes je Šeškov dom namenjen za razne prireditve
v njem pa je tudi Pokrajinski muzej Kočevje. Ogledali si bomo tudi muzej z zgodovino
Kočevske, kočevskih Nemcev, 2. svetovno vojno, folkloro.
8
2.6 KOČEVSKO JEZERO IN KULINARIKA
Prva polovica izleta je bila bolj zgodovinsko obarvana, sedaj pa se podamo na ogled največjega
bogastva in lepote Kočevske, v naravo.
Kočevsko ali rudniško jezero kot ime že samo pove, je nastalo z udorom rudnika. Nastanek
sega v sedemdeseta leta prejšnega stoletja, ko se je rudnik rjavega premoga zaprl. Iz rudnika je
tekel potok, ki so ga z zaprtjem rudnika nehali izčrpavati. Tako se je kotanja polnila. Jezero je
globoko do 40m, obala pa meri 3km. Okolica je naseljena z različno vrst ptic od katerih jih je
veliko tudi ogroženih. V poletnih mesecih je na jezeru veliko športnih aktivnosti; plavanje,
jadranje, potapljanje. Pozimi zgornja plast jezera zamrzne in je primerno tudi za drsanje. Za
ribiče pa je jezero pravi raj skozi vse leto.
Kulinarika Kočevske izkorišča naravne danosti. Veliko jedi iz divjačine kot so divjačinske
salame, divjačinski golaž. Sloni pa tudi na krompirju, ki je podlaga za skoraj vsako jed. Znane
so kostelske hrge, ki so nekakšni ogromni krompirjevi cmoki. Med posebne jedi spadajo polhi,
ki so na Kočevskem prava specialiteta. Polhe si domačini sami ujamejo in pripravijo, kar je
nekakšen družabni dogodek. Sezona lova na polhe je v oktobru in novembru. Imajo pa tudi
veliko medvedjih specialitet.
In da ne bomo preveč lačni si bomo tukaj privoščili Kočevsko malico. V pleteni košari ima vsak
Kočevsko energijsko ploščico, ki je zasedla 3. mesto na tekmovanju naj spominek Kočevske
2016. Narejena je iz naravnih lokalnih sestavin kot je zaščiten Kočevski med, suho sadje,
semena in druge sestavine, ki so že od nekdaj na voljo na Kočevskem. Narezek iz divjačinske
ter medvedje salame, ovčji sir s Kmetije Konda in žganje iz mešanega sadja Kočevskih
avtohtonih sort.
2.7 OGLED REZBARJENJA
Ustavili se bomo pri lokalnem umetniku Matiji Kobola. Ukvarja z izdelovanjem različnih
unikatnih izdelkov iz lesa: lesene sklede, žlice, razne skodelice, terilniki, obeski, najbolj znan
pa je po izdelovanju lesenih medvedov… Tukaj bojo obiskovalci dobili za spomin »Palico
kočevarca«, ki je označena za najboljši spominek Kočevske za leto 2016. Gre za izdelek, ki
povezuje izročilo izdelave palic iz lesa kot naravno bogastvo Kočevske. Z majhnim nožičem se
vrezujejo okraski, motivi v lubje. Palica spodbuja uporabnika k vračanju h koreninam ter
uporabo naravne palice na sprehodih.
Les ima na Kočevskem že od nekdaj ogromen pomen. Že v preteklosti so se ljudje ukvarjali s
krošnjarjenjem in ponesli kočevski les daleč v svet. Danes pa lesno industrijo predstavlja
podjetje Snežnik d.d.
9
2.8 ŽELJNSKE JAME
Željnske jame so izjemno zanimiv, približno 1600 m dolg vodoraven jamski sistem. Največja
značilnost je, da se nahajajo plitko pod površjem, saj so stropi debeli le 2-5 metrov. Nekoč je
bila vse to ena jama, številni udori pa so jamo razdelili na 3 skupine rovov. Najbolj znana in
najlažje dostopna je Ciganska jama, kjer se je v vhodnem delu večkrat udrl tanek strop. Nastalo
je več imenitnih naravnih oken. Ime je dobila po Romih, ki so jamo uporabljali za bivališče. V
jami so našli veliko arheoloških najdb od paleoitika pa do železne dobe. Kar nakazuje da je na
tem mestu človek živel že pred skoraj 20 000 leti. Našli so ostanke oglja, živalskih kosti in
različno kamnito orodje: strgala, kline, praskala, koščene šile. Celoten jamski sistem je danes
močno poškodovan. Lahka dostopnost jam je privabljala številne obiskovalce, ki so si svetili z
baklami in zadimili sigo, lomili kapnike, pisali po stenah ali pa v jamah našli odlagališče za
najrazličnejše odpadke. Premogov prah, ki ga je v jame naplavil Rudniški potok, je zamašil
rove in prizadel nekdaj bogato podzemno favno. So na seznamu najpomembnejše naravne
dediščine Slovenije in z odlokom Občine Kočevje razglašene za naravni spomenik lokalnega
pomena.
3 CENA
Za skupino 45 ljudi.
POLDNEVNO VODENJE 3€
OGLED MUZEJA 3€
MALICA 7€
AVTOBUS 1,5€
SPOMINEK 5€
SKUPAJ 19.5€/osebo
10
4 INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED
Na Kočevskem je ogromno lepot, predvsem naravnih. Da pa bi si to vse ogledali bi potrebovali
več kot 1 dan. Zato vam predlagam nekaj lepših destinacij vrednih ogleda:
Kraljica roga – 2. najdebelejša smreka v Sloveniji
Baza 20 – zgodovinsko pomembna v 2. sv vojni
Fridrihstain in Mestni vrh s kočo pri Jelenovem studencu – prekrasna vrhova nad
Kočevjem
Kolpa – najtoplejša reka v Sloveniji, z možnjostjo raftanja, čolnarjenja, plavanja.
Za tiste bolj aktivne:
Vzdržljivostni pohod Po medvedovih stopinjah – 62 km dolg vzdržljivostni pohod
Kolesarjenje po skrivnostnih gozdnih poteh Kočevskega Roga
Za dodatne informacije:
Turistično Društvo Kočevje
Trg zbora odposlancev 47
1330 Kočevje
083 829 000
Pokrajinski muzej Kočevje
Prešernova ulica 11
1330 Kočevje
tel.:01/8950303
TIC Kočevje
Trdnjava 3
1330 Kočevje
Tel: 08 382 17 62
11
5 VIRI Spletni viri:
http://www.kocevje.si/obcina-kocevje
http://kocevska.net/
http://life-kocevsko.eu/en/kocevska/
https://www.slovenia.info/sl
http://www.kocevje.info
Knjižni viri:
Černač, J. Kočevska : gozdnata in skrivnostna dežela. Novo mesto.Tiskarna Novo
mesto. 1998
Žiberna, M. Po Dolenjski, turistični vodnik. Novo Mesto, Založba Goga, 2008
12
6 PRILOGE
Slika 1: Kočevje
Slika 2: Park narodnim herojem
Slika 3: Deklica s piščalko
13
Slika 6: Kočevsko jezero
Slika 4: Rezbarjenje
Slika 5: Željnske jame
Slika 7: Palica kočevarca
14
Slika 8: Energijska ploščica