lestvica najuglednejših direktorjev v Sloveniji

Miro Kline

Ljubljana - Odnos med osebnimugledom in ugledom korporacij jedanes že precej dobro raziskan inteoretično osmišljen in nikakor negre zgolj za velik ego današnjih di-rektorjev ali drugih članov vrhnjegamenedžmenta, kot to radi izposta-vljajo nekateri kritiki. Pri tem izha-jamo iz spoznanja, da je prav ka-rakter vodenja v podjetju otipljivi vi-dik direktorjeve identitete. Ta se obi-čajno manifestira kot pripisovanjedirektorjevih osebnostnih lastnosti vjavnosti neposredno s širjenjem go-voric ali s komuniciranjem v mno-žičnih medijih. Karizmatični voditeljse v času krize pogosto pojavi kotgrešni kozel za vse preštevllne na-

pake. Ob tem se skoraj vedno pojavljatudi problem tovrstnih atributov takov negativni kot v pozitivni smeri.Takšno stanje otežuje interpretacijorezultatov in zato je še toliko boljpomemben pravilen pristop k ra-ziskovanju ugleda direktorjev. Pra-viloma zmage pripisujejo osebi, zaporaze pa krivijo situacijo.

Slovenija, njen razvoj in njenapodjetja so prišli do točke, ko je trebazačeti na nov način izrabljati pri-ložnosti na tujem, v iskanju izhoda izkrize leži na prehodu iz lokalne vasi vglobalno. V takšni situaciji je nujnopotrebno graditi zaupanje med po-tencialnimi partnerji. To je prva na-loga voditeljev, zato so soočeni z jas-no zahtevo po razvoju osebne znam-ke. Pri tem se morajo zavedati, da sože sedaj oznamčeni ne glede na to, alise tega zavedajo ali ne. Vsak element,

ki ga uporabljajo, jih že označuje. Urana roki, obleka na letalu, mobilnitelefon, besede in nastopi imajo svo-jo podobo v očeh opazovalca, ki kotdelčki kompleksnega mozaika natotvorijo njegovo celotno podobo.

Najboljši sonedvoumno najuglednejšiMed prvo deseterico se vrsto let nalestvici navidezno vrtijo ista imena.Spremembe so minimalne, velikapresenečenja so zares redka. Letos jena prvem mestu znova Jože Colarič,ki ima tokrat tudi veliko višjo ocenokot njegov zasledovalec Janeze Škra-bec. Tatjani Fink na tretjem mestu se

je na desetem mestu pridružila seena ženska, Cvetka Selšek, kar je ned-vomno dober znak za razvoj slo-venskega menedžmenta. Nižje so seuvrstili Mirko Tuš, Franjo Bobinac innekateri drugi, vendar so razlike mednjimi minimalne. Tukaj je še JožeMermal, ki je najresnejši kandidat zanaslednji vstop v skupino najugle-dnejših.

Razvrstitve v drugi deseterici sobistveno bolj dinamične. Tudi tokratje prišlo do velikih premikov. StojanPetrič, Uroš Slavinec, Edvard Svetlik,Igor Mervič, Matjaž Kovačič in Cve-tana Rijavec so izboljšali svoj po-ložaj za deset mest in več. S temnedvomno dokazujejo, da je tudi vkrizi možno graditi osebni ugled. Pritem nikakor ni nujno, da poslovanjepodjetja že kaže očiten napredek.Lahko celo stagnira, kajti dovolj soustvarjeno pričakovanje, jasni si-gnali, namigi na prihajajoč obrat vpozitivno smer. Njihova skupnaznačilnost je, da delujejo nekolikoodmaknjeno, tiho, brez pretirane inzato pogosto moteče prisotnostimedijev.

Vzponi in padciugleda ter vzroki zanjeV povsem drugačnem, bistveno boljturbulentnem okolju delujejo števil-ni drugi menedžerji. Posledice soočitne in škodijo tako podjetju kotpredsedniku uprave, ki ga vodi. Naj-bolj očiten letošnji primer je BožoJašovič in dogajanje okoli NLB. Bankain njeno vodstvo sta pod pritiski zvseh strani in prisoten je občutek, dabanko dejansko vodijo interesne sku-pine prek medijev, in ne Jašovič ssvojo ekipo. Posledično je njegovugled na lestvici strmo padel, z 19. na45. mesto. To je nedvomno v velikimeri povezano tudi s hitrim izgu-bljanjem ugleda NLB kot prve bankev Sloveniji. Podobno se je zgodiloAlešu Haucu, predsedniku upravePošte Slovenije, toda njegov ugled jenavkljub izrazitemu političnemu inmedijskemu pritisku ter očitanimnapakam letos v poslovni javnostiocenjen .za skoraj deset mest višje.Podobno je Dušan Črnigoj navkljubpadcu ugleda podjetja Primorje inpojavljanju v istih zgodbah kot IvanZidar izboljšal osebni ugled, z lan-skega 32. na 25. mesto.

Dvojni direktorjiin prelivanje ugledaPovezanost ali točneje prelivanjepodob in s tem tudi ugleda z eneentitete na drugo, s podjetja na di-rektorja in obrnjeno, se najbolje po-kaže v primeru podvojenih funkcij.Med petdesetimi najuglednejšimitokrat najdemo dva takšna primera.Obema se je v zadnjem letu osebniugled povečal, čeprav pri ugledupodjetij, ki jih vodita, ni prišlo dovečjih sprememb.

Dušan Zorko se je na lestvico uvr-stil kot prvi mož Pivovarne Laško inPivovarne Union. Zaradi vpletenostiv reševanje Pivovarne Laško je kotpredsednik uprave laškega podjetjapoznan bolj kot predsednik upravePivovarne Union. Pričakovanja ougodnem razpletu v procesu pro-dajanja nakopičenih in izčrpanih, anekoč močnih blagovnih znamk inpodjetij, kot so Radenska, Mercator,Fructal, Delo in Večer, večajo njegovugled. Ta se je v zadnje letu zvišal s35. na 21. mesto. Je v središču do-gajanja, v procesu reševanja pod-jetja, ki ga poslovna javnost doživljakot zavoženo, z oceno, ki je le šebleda senca nekdanjega ugleda (74.mesto), vendar še rešljivo. Kot vodjaPivovarne Union ima precej nižjiugled, čeprav je ta izgubila velikomanjši del ugleda podjetja kot Pi-vovarna Laško (s 37. na 29. mesto).O njej se bistveno manj govori inpiše, saj je povsem v senci svojegamanj uglednega lastnika, ki je ne-nehno v središču pozornosti.

Podobno prelivanje je vidno tudiv primeru Bojana Petana, sočasnegadirektorja izrazito uglednih TermČatež in DZS, ki je na začetku drugepolovice (58. mesto) uglednih pod-jetij v Sloveniji. Njegov osebni ugledse je v zadnjem letu bistveno po-večal, saj se je ustavil na koncu prvetretjine uglednih direktorjev. Ned-vomno mu koristi vse bolj tesnopovezovanje z izrazito uglednimiTermami Čatež, ostaja pa odprto,kako bo tak rezultat vplival tudi nazačetek večanja relativno nizkegaugleda podjetja DZS.Mrtvi ali živi in zmožni vrnitve?Ivan Zidar je še lani ohranjal položajmed najuglednejšimi direktorji, če-prav je bilo njegovo podjetje SCT žepovsem brez ugleda. Letos je padeltudi on in pristal na repu lestvice,

tako kot se je lani to zgodilo BoškuŠrotu. Spremembe na lestvici ugle-da direktorjev so zgolj navideznorelativno majhne. Vse prehitro na-mreč pozabimo na tiste, kijih danesni več na lestvicah najuglednejšihdirektorjev, kot so Igor Bavčar, Bo-ško Šrot, Bine Kordež, Hilda Tovšakin Zdenko Pavček, če naštejemozgolj nekaj najbolj slavnih imen. Čeupoštevamo dejstvo, da so znamkevečne, so možnosti za njihov po-vratek majhne, a vendar zagotovožive. Ob morebitnem reaktiviranjukaterega izmed njih bo zanimivovideti, koliko ugleda jim je ostalo inkoliko časa bodo potrebovali, da sipovrnejo nekdanjo slavo.

Ocenjevala je poslovna javnostRaziskava ugleda podjetij in direktorjev, predsednikov uprav vsako letoizvede agencija Kline Partner na vzorcu 800 predstavnikov poslovnejavnosti, menedžerjev iz velikih, srednjih in majhnih podjetij v Sloveniji. Tiocenjujejo 108 izbranih podjetij in njihovih direktorjev na sedmih ključnihdejavnikih (kakovost, inovativnost in privlačnost ponudbe, vizija in odličnostvoditeljstva, finančna učinkovitost, skrb za zaposlenost ter družbenaodgovornost). Podatki so zbrani s pomočjo telefonske ankete v sodelovanjus podjetjema Ninamedia in Temida. Prvo je izvajalo zbiranje podatkov,drugo je skrbelo za informacijsko podporo.

1. Jože Colarič, Krka 3,76 >

2. Janez Škrabec, Riko 3,57 >

3. Tatjana Fink, Trimo 3,35 =

4. Mirko Tuš, Engrotuš 3,35 <

5. France Arhar, Unicredit 3,30 <

6. Žiga Debeljak, Mercator 3,25 >

7. Herman Rigelnik, ACH 3,18 >

8. Franjo Bobinac, Gorenje 3,10 <

9. Matjaž Gantar, KD Group 2,86 =

10. Cvetka Selšek, SKB 2,77 >

11. Jože Mermal, BTC 2,72 >

12. Stojan Petrič, Kolektor 2,54 >

13. Romana Pajenk, Probanka 2,54 >

14. Uroš Slavinec, Helios 2,52 >

15. Cvetana Rijavec, Lj. mlekarne 2,46 >

16. Roman Glaser, Perutnina Ptuj. 2,41 <

17. Edvard Svetlik, Hidria 2,34 >

18. Zorko Golob, Eta Cerkno 2,34 >

19- Igor Mervič, Spar 2,33 >

20. Matjaž Kovačič, NKBM 2,32 >

21. Dušan Zorko, Pivovarna Laško 2,30 > *

22. Bernarda Hlebič, Pom. mlekarne 2,29 >

23. Mateja Duhovnik, Dars 2,28 >

24. Boris Pesjak, Factor banka 2,22 >

25. Dušan Črnigoj, Primorje 2,21 >

26. Boštjan Goijup, BSH Hišni aparati 2,21 <

27. Tomaž Bencina, Cinkarna Celje 2,20 <

28. Sonja Gole, Adria Mobil 2,20 <

29. Aleš Hauc, Pošta Slovenije 2,19 >

30. Zdravko Počivalšek, Terme Olimia 2,18 <

31. Branko Pavlin, Dnevnik 2,16 >

32. Bojan Petan, Terme Čatež 2,16 >**

!3. Biljana Weber, Microsoft 2,13 <

34. Uroš Skuhala, Večer 2,13 >

35. Marjan Jakob, Mlekarna Celeia 2,10 >

36. Dejan Turk, Simobil 2,08 <

37 Egon Bandelj, Splošna plovba 2,07 <

38. Franc Krašovec, Cimos 2,07 <

39. Davorin Poherc, Kemofarmacija 2,07 >

40. Zvonko Murgelj, Radenska 2,06 >

41. Marko Bokal, Sanolabor 2,06 >

42. Andrej Klasinc, Terme Ptuj 2,05 >

43. Božo Jašovič, NLB 2,05 <

44. Gvido Omladič, Era 2,04 >

45- Gorazd Šošter, Šmarješke toplice 2,03 <

46. Edvin Sever, Iskra Avtoelektrika 2,03 <

47 Jordan Kocjančič, Avtotehna 2,03 <

48. Edvard Fonda, Kras 2,03 >

49. Klemen Boštjančič, Adria Airways 2,03

50. Andrej Polenec, Iskratel 2,02 <

* Dušan Zorko se je kot predsednik uprave Pivovarne Laško uvrstil na 21. mesto, kot predsednik uprave Pivovarne Union pa na 43. mesto.** Bojan Petan se je kot generalni direktor Term Čatež uvrstil na 32. mesto, kot predsednik uprave DZS pa na 33. mesto.