Skopje, 2004 godina
Lirie REXEPITawa ANDONOVA - MITREVSKA
Olga SAMARXI] - JANKOVA
2000
POSTIGAWA NA U^ENICITE
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETOODDELENIE ZA OCENUVAWE
PISA 2000
POSTIGAWA NA U^ENICITE
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Avtori:Lirie REXEPITawa ANDONOVA - MITREVSKAOlga SAMARXI] - JANKOVA
Sorabotnici:M-r Gorica MickovskaBojana NacevaAnica AleksovaBeti Lameva
CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
373.312.61(497.7)
REXEPI, LiriePISA 2000: Postigawa na u~enicite vo Republika Makedonija / Lirie Rexepi,Tawa Andonova - Mitrevska, Olga Samarxi} - Jankova; [sorabotnici GoricaMickovska, Bojana Naceva, Anica Aleksova, Beti Lameva]. - Skopje: Biro zarazvoj na obrazovanieto, Oddelenie za ocenuvawe, 2004. - 81 str.; 29 sm
Bibliografija: str. [82]
ISBN 9989-939-29-2
1. Andonova-Mitrevska, Tawa 2. Samarxi}-Jankova, Olga. - I. Mitrevska, TawaAndonova - vidi Andonova-Mitrevska, Tawa. - II. Jankova, Olga Samarxi} -vidi Samarxi}-Jankova, Olgaa) Uspeh vo u~eweto - Me|unarodna programa PISA - Makedonija
COBISS.MK-ID 55695626
U
3
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
U~estvoto na Republika Makedonija vo Programata za me|u-narodno ocenuvawe na u~enicite (PISA) ni ovozmo`i da dobiemegolem broj podatoci i informacii za sposobnostite i znaewata nau~enicite na krajot na zadol`itelnoto obrazovanie na vozrast od15 god. vo trite podra~ja: osposobenost za ~itawe so razbirawe,matemati~kata pismenost i pismenosta vo prirodnite nauki.
So PISA pove}e se proveruva{e kolku dobro u~enicite sepodgotveni za `ivot po zavr{uvaweto na u~ili{teto, otkolku kol-ku dobro u~enicite gi sovladale sodr`inite {to se predvideni sonastavnite programi.
Ovie podatoci }e im ovozmo`at na kreatorite na obrazovna-ta politika, vo golema mera, objektivno i kvalitativno da ja sogle-daat realnata sostojba vo nastavata po maj~in jazik, matematika iprirodnite nauki vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie kaj nas.
PISA preku OECD vklu~i eksperti od zemjite u~esni~ki koiimaat zaedni~ki interesi. Niz zaedni~kata rabota na ovie eks-perti se izgradi metod na vrednuvawe na u~enicite, koj e validenza site dr`avi i relijabilen vo mereweto na odredeni ve{tini,baziran na sekojdnevni `ivotni situacii.
Izve{tajov, pred s¢, im e namenet na licata koi profesional-no se zanimavaat so problematikata na obrazovanieto, {to zna~ina stru~wacite od resornoto ministerstvo, stru~nite i nau~niteinstitucii od oblasta na obrazovanieto i na u~ili{tata.
Centralno mesto vo Izve{tajot imaat poglavjata za postiga-wata na u~enicite po maj~in jazik, matematika i prirodnata grupapredmeti. Vo nego }e bide prika`ano i poglavjeto za faktoritepovrzani so postigawata na u~enicite: vklu~enosta na u~enicitevo procesot na u~ewe, nivnata motivacija, anga`iranosta vo u~e-weto i aspektite na nivnite strategii za u~ewe, za polovite raz-liki vo uspehot, za vrskite me|u uspehot na u~enicite i semejniteuslovi, stavovite na u~enicite i nivnite priodi kon u~eweto.
4
2000PISA
Nositel na proektot kaj nas e Oddelenieto za ocenuvawe priBiroto za razvoj na obrazovanieto, a site aktivnosti se odvivaa soekspertska pomo{ i bliska sorabotka me|u zemjite u~esni~ki voPISA, ekspertite i instituciite koi rabotat vo Konzorciumot naPISA, OECD i UNESKO.
Internacionalniot izve{taj be{e podgotven od Direktora-tot za edukacija na OECD, Institutot za statistika na UNESKO iProgramata za trgovija i razvoj od Institutot za internacionalnaekonomija vo Hamburg (HWWA), pod rakovodstvo na Andreas [laj-her (OECD) i Albert Motivans (UNESKO).
Vo implementacijata na proektnite aktivnosti vo RepublikaMakedonija (od izrabotkata na testovite, preku testiraweto nau~enicite i obrabotkata i analizata na podatocite) bea vklu~enigolem broj lica (univerzitetski profesori, sovetnici, nastavni-ci, direktori na u~ili{ta i u~enici) i site vlo`ija maksimum se-koja od planiranite aktivnosti da se izvr{i so visok kvalitet so{to pridonesoa za validnosta i verodostojnosta na pokazatelite{to se dobieni.
Bi sakale da im se zablagodarime na site onie koi pridone-soa za realizacijata na ova istra`uvawe, kako i vo podgotovkatana ovoj izve{taj.
Posebna blagodarnost izrazuvame do site 15-godi{ni u~enicikoi odvoija tri ~asa od svoeto vreme vo u~ili{te za kompletirawena ova istra`uvawe, kako i na stru~nite slu`bi za nivnoto u~es-tvo vo istoto.
Avtorite
1
VOVED
D
7
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
Dali u~enicite se dovolnopodgotveni da se soo~at so prediz-vicite na idninata? Dali se tiesposobni efikasno da analiziraat,da razmisluvaat i da gi soop{tuva-at svoite idei? Dali se tie sposob-ni da go prodol`at obrazovanietovo tekot na celiot svoj `ivot? Oviepra{awa postojano gi postavuvaatroditelite, u~enicite, javnosta ionie koi{to se zadol`eni da girealiziraat obrazovnite sistemi.
Programata za me|unarodno oce-nuvawe na u~enicite (PISA-Program-me for International Student Assessment)e eden obid za sorabotka me|u dr`a-vite ~lenki na Organizacijata za eko-
11..11.. {TO E OECD / PISA
8
2000PISA
nomska sorabotka i razvoj (OECD – Organization for Economic Co-ope-ration and Development).
Izgotvena zaedni~ki od zemjite ~lenki na OECD, Programataza me|unarodno ocenuvawe na u~enici (PISA) ima za cel da dadeocenka do koj stepen u~enicite kon krajot na zadol`itelnoto obra-zovanie na vozrast od 15 godini steknale izvesni znaewa i sposob-nosti koi se smetaat za osnovni za celosno u~estvo vo op{testvoto.
Vo ovaa me|unarodna studija se ocenuvaat sposobnostite iznaewata na u~enicite na krajot na zadol`itelnoto obrazovanievo tri podra~ja:
osposobenost na u~enicite za ~itawe so razbirawe - ikriti~ki pristap vo ~itaweto na pi{ani materijali;
matemati~ka pismenost - ~itawe, interpretirawe ire{avawe na daden problem so organizirawe i tolkuvawedadeni informacii i izbirawe metod za re{avawe;
pismenost vo prirodnite nauki - prepoznavawe na nau~nipra{awa, koristewe na nau~ni znaewa, identifikuvawena sodr`inata vo nau~nite istra`uvawa i povrzuvawe nanau~nite podatoci so dokazi i zaklu~oci.
Proektot PISA pretstavuva proces na sorabotka. Toj gi zbli-`uva ekspertite od nau~nite oblasti od zemjite u~esni~ki za da iz-gotvat metod za ocenuvawe na u~enicite koj{to }e bide validen vozemjite, za da bide dobra osnova vo merewe na su{testvenite spo-sobnosti i koj{to }e se bazira na avtenti~ni `ivotni situacii.
Proektot PISA be{e implementiran preku Me|unarodniotkonzorcium predvoden od Avstraliskiot sovet za obrazovni istra-`uvawa (ACER). Konzorciumot, isto taka, gi vklu~uva: Holandskiotnacionalen institut za obrazovni merewa (CITO), Slu`bata zaobrazovni testirawa (ETS) i Westat od SAD, i Nacionalniot ins-titut za obrazovni istra`uvawa (NIER) od Japonija.
PISA istra`uvaweto vo Makedonija se realizira{e prekuBiroto za razvoj na obrazovanieto - Oddelenie za ocenuvawe sozna~ajna poddr{ka od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka,Institutot Otvoreno op{testvo Makedonija, Holandskata vlada iSvetskata banka.
Grantot na Institutot Otvoreno op{testvo pomogna za pokri-vawe na tro{ocite na PISA vo vrska so adaptacijata na instru-
11..22.. KOJ JA SPROVEDUVA{E PISA
9
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
mentite, prevod na podatocite na makedonski i na albanski jazik,grafi~ki dizajn, pe~atewe, kako i organizirawe na seminari zaprezentacija na rezultatite.
Zemjite u~esni~ki ja implementiraa PISA na dr`avno nivopreku nivnite proekt-menaxeri koi odigraa vitalna uloga vo rea-lizacijata na proektot.
Prvoto ocenuvawe na PISA se realizira{e vo 2000-ta godinaso tendencija ocenuvawata da se vr{at na sekoi tri godini. Trite„podra~ja“ - osposobenosta - pismenosta za ~itawe, matemati~katapismenost i nau~nata pismenost, ja formiraat jatkata na sekoj cik-lus - no dve tretini od vremeto za testirawe na sekoj ciklus e po-sveteno na edno „glavno“ podra~je, {to se ocenuva podlaboko. Glav-nite podra~ja se: osposobenosta za ~itawe vo 2000-ta godina, mate-mati~kata pismenost vo 2003 i nau~nata pismenost vo 2006 godina.
Vo probnoto ocenuvawe za prviot ciklus (osposobenosta za~itawe) kaj nas bea opfateni okolu 1000 u~enici na 15-godi{navozrast vo 30 do 35 u~ili{ta, a vo glavnoto testirawe se testiraanad 4500 u~enici.
Primerokot opfati i razli~ni vidovi oddelenija/klasovi vokoi{to pogolem broj bea u~enici na 15-godi{na vozrast.
Pritoa bea opfateni i razli~ni geografski regioni so dobrapretstavenost na u~ili{ta od urbanite i ruralnite sredini, vklu-~uvaj}i javni i privatni u~ili{ta.
Populacijata za ovaa studija bea u~enici na 15-godi{na voz-rast od osnovnite i srednite u~ili{ta vo Republika Makedonijavo koi nastavata se izveduva na makedonski i na albanski nas-taven jazik.
Vo primerokot vlegoa 88 sredni (dve privatni) i tri osnovniu~ili{ta so 4736 u~enici na vozrast od 15 godini.
Vo po~etokot vo PISA zedoa u~estvo 28 zemji na OECD i 4zemji koi ne bea ~lenki na OECD. Vo 2001-ta godina, poradi gole-miot interes, zedoa u~estvo u{te 11 zemji koi ne se ~lenki na OECD,i toa: Albanija, Argentina, Bugarija, ^ile, Hongkong, Indonezija,
11..33.. PRIMEROK
11..44.. ZEMJI U^ESNI^KI VO PISA
10
2000PISA
Izrael, Makedonija, Peru, Romanija i Tajland. Za da odgovori natakviot interes, Sekretarijatot na OECD lansira paralelen pro-ekt nare~en PISA+ za da im ovozmo`i na zainteresiranite zemjida u~estvuvaat vo ocenuvaweto.
Celite {to gi prezemaa dvata proekti ne se razlikuvaat.Obata imaa za cel da ocenuvaat kako u~enicite {to se pribli`u-vaat do krajot na zadol`itelnoto obrazovanie steknale izvesniznaewa i sposobnosti {to se osnovni za celosno u~estvo vo op{-testvoto.
1.1. Zemji u~esni~ki vo PISA
Avstralija AUSAvstrija AUTBelgija BELKanada CANRep. ^e{ka CZEDanska DNKFinska FINFrancija FRAGermanija DEUGrcija GRCUngarija HUNIsland ISLIrska IRLItalija ITAJaponija JPN
Koreja KORLuksemburg LUXMeksiko MEXHolandija NLDNov Zeland NZLNorve{ka NORPolska POLPortugalija PRT[panija ESP[vedska SWE[vajcarija CHEV. Britanija GBRSAD USA
Zemji ~lenki na OECD - u~esni~ki vo PISA 2003 i ponatamu
Rep. Slova~ka SVKTurcija TUR
Zemji koi ne se ~lenki na OECD - u~esni~ki vo PISA 2003 i ponatamu
Kina CHITunis TUNUrugvaj URU
Zemji koi ne se ~lenki na OECD - u~esni~ki vo PISA 2000
Albanija ALBArgentina ARGBrazil BRABugarija BGR^ile CHLHongkong HKGIndonezija IDNIzrael ISRMakedonija MKDLatvija LVALihten{tajn LIEPeru PERRomanija ROMRuska Feder. RUSTajland THA
Zemji ~lenki na OECD - u~esni~ki vo PISA 2000
11
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
Postapkite koi se koristeni vo studijata ovozmo`uvaat spo-reduvawe na postignatite rezultati me|u dr`avite. Za da se obez-bedi sporeduvawe na rezultatite, prezemeni se strogi postapkipri procesot na preveduvawe i verifikacija na prevodot, proce-sot na testirawe i procesot na bodirawe na u~eni~kite odgovori.Izborot na primerokot be{e vr{en vrz osnova na taka dizajniranistandardi i postapki {to ovozmo`uvaat sporeduvawe na rezul-tatite od u~enicite i drugite pribrani podatoci.
Ovaa studija dava mnogu empiriski pokazateli prezentiranivo komparativniot internacionalen izve{taj i vo nacionalniteizve{tai na zemjite u~esni~ki. Rezultatite od ispituvaweto }emo`at da se iskoristat vo obrazovnata politika na R. Makedonijaza:
odreduvawe na profilot na osnovnite znaewa i sposob-nosti na u~enicite;
osovremenuvawe na nastavnite programi;
definirawe na nivoata na postigawa na u~enicite;
stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na nastavniot kadar;
definirawe na standardi za vrednuvawe na znaewata nau~enicite vo trite glavni podra~ja (~itawe, matematika iprirodnata grupa predmeti);
rezultatite da bidat osnova za obrazovnata politika.
Ovaa studija ovozmo`i:
da se dobijat validni podatoci za osposobenosta za~itawe, matemati~kata pismenost i pismenosta voprirodnite nauki na u~enicite od 15-godi{na vozrast;
da se dobijat validni podatoci za navikite i stavovite nau~enicite kon u~eweto;
11..55.. KOLKAVA E MO@NOSTA ZA SPOREDUVAWE
11..66.. {TO NI OVOZMO@I VKLU^UVAWETO
VO OVAA STUDIJA
12
2000PISA
da se dobijat soznanija za socio-ekonomskite faktori koise povrzani so procesot na osposobuvawe na u~enicite za~itawe, matemati~kata pismenost i pismenosta vo pri-rodnite nauki;
da se dobijat podatoci za postigawata vo drugite zemji,koi se zna~ajni za nas kako informacija za toa kako seizveduva ovoj proces vo zemjite vo koi se postigaat dobrirezultati na ova testirawe;
steknato e iskustvo za organizacijata i izveduvaweto navakov vid istra`uvawe spored internacionalni standardi.
Osnovata na proektot PISA e eden dinami~en model na obra-zovanie vo tekot na `ivotot vo koe{to novite znaewa i sposobnos-ti za uspe{no prilagoduvawe kon svetot na promeni se steknuvaatniz `ivotot. U~enicite ne mo`at da nau~at vo u~ili{te s¢ {totreba da znaat vo sekojdnevniot `ivot. Za da bidat efikasni u~es-nici vo obrazovanieto vo tekot na `ivotot, nim im treba solidnaosnova vo klu~nite podra~ja kako {to se ~itaweto, matematikata inau~noto podra~ja. Tie, isto taka, mora da bidat sposobni da go or-ganiziraat svoeto u~ewe za da u~at samostojno ili vo grupi. Toa odniv bara da bidat svesni za svoite mislovni procesi i da umeat daprimenuvaat razni strategii i metodi na u~ewe. Za da se ocenuva-at vakvite aspekti, proektot PISA ne samo {to gi ocenuva{e zna-ewata i sposobnostite na u~enicite, tuku, isto taka, bara{e od u~e-nicite da davaat izve{tai za sopstvenoto samostojno u~ewe, niv-nite motivaciski prioriteti i nivnite prioriteti za razli~nividovi situacii na u~ewe.
Proektot obezbeduva soodveten instrument za kontinuiranosledewe. Opredelbata da se pokrie sekoe podra~je na ocenuvawe,vo detali na sekoi devet godini, i tie da se a`uriraat na sekoi trigodini, }e im ovozmo`i na zemjite u~esni~ki da go sledat, redovnoi predvidlivo, svojot napredok vo realizacijata na klu~nite ob-razovni celi i zada~i.
Proektot ja proveruva kompetentnosta (osposobenosta) za si-tuacii od realniot `ivot. Prethodnite me|unarodni ocenuvawa sekoncentriraa na „u~ili{nite“ znaewa. Novite ocenuvawa na OECDimaat za cel da merat kolku dobro u~enicite gi primenuvaat znae-wata i sposobnostite nadvor od nastavnite programi vo podra~jata{to se ocenuvaat.
11..77.. KONCEPTUALNA RAMKA NA STUDIJATA
13
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
Proektot PISA 2000 ocenuva tri „podra~ja“:
pismenosta (osposobenosta) za ~itawe;
matemati~kata pismenost;
nau~nata pismenost.
Terminot „pismenost“ e izbran za da ja odrazi {iro~inata naznaewata, ve{tinite i sposobnostite {to se ocenuvaat. Podra~-jata na ocenuvaweto se definiraat vo ramkite na sodr`inata ilistrukturata na znaewata {to u~enicite treba da gi steknat vosekoe podra~je; procesite {to treba da se vr{at; i kontekstot vokoj jazikot i sposobnostite se primenuvaat. Za sekoe podra~je naneprekinata skala se prika`uvaat nivoata na postigawa na u~eni-cite poedine~no i raspredelbata na uspehot na populaciite. Nemanekakov edinstven minimum me|u „pismeni“ i „nepismeni“, tuku, na-mesto toa, uspehot na u~enicite }e bide opredeluvan preku serijana posledovatelni nivoa na osposobenost.
Proektot PISA ja analizira motivacijata i drugite aspektinasloveni kako „Poim za sebe“.
Osposobenosta za ~itawe bara od u~enikot da mo`e da izvr-{uva spektar na zada~i preku razli~ni vidovi tekstovi, matema-ti~kata pismenost bara primena na matemati~kite sposobnosti nanekolku nivoa, po~nuvaj}i od izveduvaweto na standardni matema-ti~ki operacii do matemati~koto mislewe i sfa}awe; nau~natapismenost vklu~uva primena na klu~ni nau~ni poimi koi{to po-magaat da se razbere i da se donesuvaat odluki za svetot na priro-data.
Za testiraweto na znaewata i sposobnostite se koristeatest-kni{ki, podgotveni od me|unarodni ekspertski grupi, preve-deni i adaptirani na makedonski i na albanski jazik, a podatociteza navikite i stavovite na u~enicite kon ~itaweto bea pribraniso pomo{ na pra{alnici.
11..88.. PODRA^JA NA OCENUVAWE
11..99.. INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE PODATOCI
14
2000PISA
Za ovaa studija se koristea 9 testa. Testovite bea podelenina dva dela i se re{avaa vo dve sesii so pauza me|u sesiite. Sekojtest sodr`e{e informativen i literaturen tekst i test-zada~i.Zada~ite vo test-kni{kite u~enicite gi re{avaa so pi{uvawe. Sebara{e da pro~itaat izvesen broj pasusi od pi{ani tekstovi(ponekoga{ kombinirani so dijagrami) i da odgovorat na pra{awa-ta {to se vo vrska so niv. Nekoi pra{awa bea so pove}e~len izbor,a drugi baraa od u~enicite da sostavat svoi odgovori. Celta napogolem del od ispitnite zada~i be{e pove}e da se opredeli daliu~enicite mo`at da dadat svoe mislewe i da razmisluvaat aktiv-no za podra~jeto, otkolku ednostavno da gi povtoruvaat znaewata{to gi nau~ile.
Edna od najva`nite karakteristiki na proektot PISA e dekaovoj proekt gi testira{e vistinskite korisni sposobnosti i znae-wa na na~ini {to se validni vo mnogu razli~ni zemji. Vo tekot na1999 godina, golem broj na ispitni pra{awa bea isprobani vo sitezemji u~esni~ki. Rezultatite od probnite testirawa bea iskoris-teni za da se izberat ispitni pra{awa koi pridonesuvaat indika-torite na ispituvanite sposobnosti i znaewa da bidat validni zavr{ewe sporeduvawa na postigawata na u~enicite vo razli~nizemji.
Standardizirani proceduri za podgotovka i implementacijana testot
PISA pretstavuva obid za sporeduvawe na rezultatite me|udr`avite, kulturite i razli~nite jazici. Za pismenosta vo ~itaweu~enicite bea testirani na pove}e tekstovi i pra{awa koi bea po-vrzani so tekstot. 45% od testot be{e so odgovori so pove}e~lenizbor, a vo 55% od testot se bara{e da se dadat kratki odgovorina pra{awata ili poop{irni odgovori kade }e dojdat do izraz raz-misluvawata na u~enicite.
Instrumentite na PISA za proverka na sposobnosta za ~ita-we, matematika, kako i prirodnata grupa predmeti opfa}aa ne-kolku razli~ni vidovi ajtemi (ispitni zada~i), i toa:
Ajtemi so pove}e~len izbor. U~enicite treba{e dazaokru`at edna od dadenite alternativi (4-5) kojamo`e{e da bide broj, zbor, fraza ili re~enici.
Kompleksni ajtemi so pove}e~len izbor. U~enicite imaaserija na izbor. Tie treba{e da zaokru`at zbor ili krat-ka fraza (na pr., da ili ne).
1.9.1. TESTOVI
15
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
Zatvoreni ajtemi. Ovie ajtemi baraa od u~enicite sami dagi konstruiraat odgovorite, so limitiran izbor na pri-fatlivi odgovori.
Ajtemi so kratki odgovori. U~enicite treba{e da dadatkratok odgovor pri {to imaa {irok izbor na mo`niodgovori.
Otvoreni ajtemi. U~enicite mo`ea da konstruiraatpodolg odgovor. Ovie ajtemi obi~no baraa od u~enicite dagi povrzat ajtemite ili ideite od tekstot so nivniteiskustva ili mislewa.
Testiraweto na u~enicite poedine~no trae{e dva ~asa, a serealizira{e vo u~ili{tata vo koi tie u~at.
Bea sobrani i informacii za op{tata i semejnata sostojba. Zapopolnuvawe na soodvetniot pra{alnik sekoj u~enik posveti oko-lu 20 minuti, a sekoj direktor na u~ili{te okolu 30 minuti. Oviepra{alnici obezbedija va`ni kontekstualni informacii koi{topomognaa vo interpretacijata i analizata na rezultatite.
Anketiraweto se vr{e{e so 3 razli~ni pra{alnici, i toa:
pra{alnik za u~enikot;
pra{alnik za me|upredmetnite sposobnosti na u~enicite;
pra{alnik za direktorot na u~ili{teto.
Pra{alnikot za u~enikot be{e baziran na internacionalni-ot pra{alnik za sporedba so ostanatite zemji. Toj sodr`e{e pra-{awa za u~enicite - nivnite li~ni podatoci kako {to se datum nara|awe, pol, mesto na ra|awe i glaven jazik koj go koristat doma.Pra{aweto za nivnoto semejno poteklo gi opfa}a ~lenovite nanivnoto semejstvo, obrazovanieto na nivnite roditeli (koe be{ekoristeno kako indikator za socio-ekonomskiot status) i resur-site vo domot. Razgleduvana be{e i nivnata motiviranost i anga-`iranost, kako i nivnite strategii za u~ewe.
Isto taka, bea pribirani informacii od u~enicite za pi{u-vawe na doma{nite zada~i, percepciite na odnosite nastavnik-u~enik i klimata vo u~ili{teto.
Pra{alnikot za me|upredmetnite sposobnosti na u~enicitesodr`e{e pra{awa za na~inot na u~ewe, koja e celta na u~ewetona u~enicite, kako u~at, koi aktivnosti gi izveduvaat vo slobod-
1.9.2. PRA{ALNICI
16
2000PISA
noto vreme, kako rabotat vo grupi, koj e nivniot najomilen predmeti sl.
Pra{alnikot za u~ili{teto go popolnuva{e direktorot nau~ili{teto ili nekoj ~len od stru~nata slu`ba. Toj be{e baziranna internacionalnite pra{alnici za u~ili{teto. U~ili{niot pra-{alnik PISA sodr`e{e bitni pra{awa za u~ili{teto kako: gole-minata na u~ili{teto i paralelkite, na~inot na birawe na kada-rot, nastavnata praktika i organizacijata na u~ili{teto, eti~kitevrednosti i opredelbi na nastavnikot, faktorite povrzani sonastavnikot koi{to vlijaat vrz u~ili{nata klima, kako i o~eku-vawata na nastavnikot od u~enicite.
Za u~ili{tata koi u~estvuvaa vo proektot PISA bea odre-deni u~ili{ni koordinatori koi bea vrska me|u u~ili{tata i Na-cionalniot centar na ova istra`uvawe.
U~ili{nite koordinatori, osven {to go sledea testiraweto,imaa zada~a:
da go opredelat datumot na testiraweto;
da obezbedat spisok na u~enici na 15-godi{na vozrast ida go dostavat do Nacionalniot centar za potrebite iizborot na primerokot na u~enicite;
da gi izvestat nastavnicite, u~enicite i roditelite zatestiraweto vo proektot PISA;
da obezbedat pra{alnikot na u~ili{teto da bide popol-net i vraten na sproveduva~ot na testot;
da mu pomognat na sproveduva~ot na testot za vreme natestiraweto.
Za da se obezbedat standardiziranite postapki vo testira-weto i bezbednosta na ispitnite zada~i, ne be{e dozvoleno ni-kakvo kopirawe na materijalite za testirawe, pravewe fotogra-fii ili videosnimki od sesiite za ocenuvawe.
Testovite bea ocenuvani spored predvidenata {ema, a ocenu-va~ite sledea seminari organizirani od Konzorciumot.
11..1100. SPROVEDUVAWE
17
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Voved1
Rezultatite na 43 dr`avi, {to u~estvuvaa vo PISA, se pre-zentirani vo eden me|unaroden izve{taj koj{to poka`uva zna~i-telni varijacii vo nivoto na znaewata i sposobnostite me|u u~e-nicite, u~ili{tata i zemjite.
Izve{tajot sodr`i statisti~ki podatoci za postigawata nana{ata zemja sporedeni so dr`avite u~esni~ki vo studijata, spo-reduvawe na sekoja od dr`avite so internacionalnite nivoa napostigawa, kako i podatoci od pra{alnicite. Toj, isto taka, sodr-`i i zaklu~oci so rezime za naodite, kako i jasen pregled na pre-poraki.
11..1111.. {TO SODR@I INTERNACIONALNIOT IZVE{TAJ
2
^ITAWE
SO RAZBIRAWE
V
21
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
Vo PISA istra`uvaweto pisme-nosta, ~itawe so razbirawe, se defi-nira kako sposobnost za razbirawe,koristewe i refleksija na pi{anitekstovi so zada~a za postigawe naodredeni celi, razvoj na odredenoznaewe i potencijal, kako i efektiv-no participirawe vo op{testvoto.
Od vakvata definicija proizle-guva deka u~enicite treba da imaat se-vkupna pismenost za ~itawe so razbi-rawe pri {to pro~itanite pi{ani in-formacii da mo`at da gi upotrebatza ispolnuvawe na odredeni celi vosovremenoto op{testvo.
^estopati vo ~ovekovoto sekoj-dnevie pismenosta se sfa}a i kakosposobnost na ~ovekot da ~ita i da pi-{uva {to e osnova za razvoj na obrazo-vanieto kaj sekoj ~ovek. Pove}estra-noto tolkuvawe na ovoj poim uka`uvana isklu~ivoto zna~ewe na vakvatapismenost kaj sekoj sovremen ~ovek.
22..11.. VOVED
22
2000PISA
Svetskite stru~ni izvori koi go tolkuvaat po{iroko poimot„pismenost“ mnogu ~esto ovoj izraz go vrzuvaat so pokonkretno zna-~ewe. Taka, na primer, do poimot pismenost gi sre}avame atribu-tite „~ita~ka jazi~na pismenost“ (reading literacy); „matemati~kapismenost“ (mathematical literacy); „nau~na pismenost“ (scientific litera-cy). Bukvalniot prevod na ovie izrazi povlekuva potreba ododredeno pojasnuvawe koe najkratko ka`ano bi glaselo: sposobnostza kriti~ki pristap kon prepoznavawe i re{avawe na problemi vodadeni pi{ani materijali1. Vakviot kriti~ki pristap e osnova voobrazovniot proces na ~ovekot. Postoeweto na klu~nite jazi~ni,matemati~ki i nau~ni ve{tini mu ovozmo`uva na ~ovekot osnova zado`ivotno u~ewe.
Postoeweto na sposobnosta kaj ~ovekot da ~ita so razbirawevo golema mera vlijae na ekonomskiot razvoj na edna zemja. Svet-skite istra`uvawa poka`uvaat deka nivoto na „pismenost na gra-|anite“ mnogu vlijae na sevkupnite rezultati vo obrazovanieto, eko-nomijata, naukata... Od ovie istra`uvawa mo`eme da go pro~itamesoodnosot na nivoto na „pismenosta“ so verojatnosta za uspeh na ed-na dr`ava - kolku e „pismenosta“ pogolema tolku e pogolema mo`-nosta za razvoj na zemjata.
Vo ovoj del od izve{tajot na PISA istra`uvaweto }e bidatprezentirani:
opis na kriteriumite za procena na uspehot na u~enicitevo segmentot „~itawe so razbirawe“ ili jazi~nata pisme-nost na u~enici na 15 godini spored koi se napravenivrednuvawata na istra`uvawata;
pregled na uspehot vo nekoi zemji koi postignale najviso-ki, sredni i niski rezultati so prikaz na srednata vred-nost na u~eni~kite postigawa i nivna raspredelba ponivoa;
pregled na raspredelbata na postigawata na u~enicite vo„~itawe so razbirawe“ vo kombiniranata skala za ~itawe.
Preku PISA istra`uvaweto se ocenuvaat sposobnostite na u~e-nicite na trite procesi na ~itawe na razli~ni pi{ani materijali.Trgnuvaj}i od definicijata dadena vo PISA istra`uvaweto za ~i-taweto so razbirawe se sogleduva deka ovaa pismenost vlijae na:
22..22.. {TO SE OCENUVA VO PISA
John Chaffee, Ph.D. - Thinking Critically - Houghtoun Company - Boston - New York - 1996
23
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
ostvaruvaweto na li~nite celi;
razvojot na znaeweto i potencijalot na poedinecot;
efektnata participacija vo op{testvoto na poedinecot.
Vakvata postavenost na sposobnosta ~itawe so razbirawezna~i podgotvenost na sekoja individua za koristewe na pi{aniteinformacii vo ispolnuvawe na celite, kako i osposobenost zavklu~uvawe vo kompleksnoto sovremeno op{testvo.
PISA 2000 koriste{e najrazli~ni zada~i so koi ja vrednuva-{e takvata osposobenost na u~enici od 15-godi{na vozrast. Vo ovaistra`uvawe se koristeni zada~i koi od u~enicite baraat odgovo-ri koi, pred s¢, se baziraa na nivnoto razbirawe na tekstot. U~e-nicite vo site vidovi zada~i, za da dadat odgovor, moraa da na-vlezat vo dlabo~inata na tekstot. Takvoto ~itawe na pi{aniotmaterijal za testiranite u~enici pretstavuva slo`en mislovenproces. Tie imaa za zada~a da gi razgledaat pi{anite tekstovi odpove}e aspekti.
Vakviot dinami~en proces na mislewe ima pove}e dimenzii,no mo`at da se istaknat slednive koi bea osnova na strukturata natekstovite i zada~ite vo PISA istra`uvaweto:
Izrazni formi na pi{ani materijali:
razli~ni prozni tekstovi (narativni, vovedni, argumenta-tivni i drugi);
„nehronolo{ki“ tekstovi (tekstovi so grafikoni, listi,dijagrami, formulari).
Razli~niot vid na pi{ani materijali se bazira na principi-te na individualnite nameni na tekstovite koi se koristat vou~ili{te i vo povozrasnite godini od `ivotot. Vakviot izbor naizrazni formi na pi{ani materijali ovozmo`uva koristewe sood-vetna ve{tina vo procesite na ~itawe za locirawe na relevant-nite informacii vo tekstot. Se o~ekuva ovaa sposobnost u~enici-te na ovaa vozrast da ja upotrebuvaat vo ~itawe na pi{ani teks-tovi.
Vid zada~i za ~itawe:
povratni informacii - zada~i;
razbirawe na tekstot na generalno nivo;
interpretirawe informacii;
2.2.1. OPIS NA PI{ANITE MATERIJALI I ZADA^I
24
2000PISA
vlijanie (refleksija) na izvle~enite informacii vrzznaeweto;
doka`uvawe na sopstvenoto viduvawe na tekstot.
Razli~nite zada~i za ~itawe determiniraat edno nivo odkognitivnite ve{tini na u~enikot koi mu se potrebni na sekoj do-bar ~itatel, {to e i karakteristika na zada~ite vo PISA istra-`uvaweto.
Vo PISA zada~ite va`i mototo „~itawe preku koe se u~i“, ane „u~ewe da se ~ita“. U~enicite ne se ocenuvaat kako ~itaat, tukudali i kolku go razbrale toa {to go ~itaat. Se smeta deka najgolemdel od u~enicite na 15 godini ve}e umeat da ~itaat.
Namena na pi{aniot materijal:
pi{an materijal za ~itawe za li~ni potrebi (romani,pisma, biografii, upatstva, geografski karti);
pi{an materijal za ~itawe za javna upotreba (regulativa,pravilnici, programi, zakoni);
pi{an materijal za ~itawe za profesijata (prira~nici,rasporedi na vremeto, izve{tai);
pi{an materijal za ~itawe za u~ili{ni potrebi (teksto-vi, tabeli, grafikoni, lekcii).
Namenata zaradi koja ne{to se ~ita mo`e da go odreduva inivoto i kvantitetot na razbirawe na pi{aniot tekst. Se o~ekuvadeka u~enicite na ovaa vozrast ve}e umeat da napravat razlika natekstovi so razli~na namena.
Celta zaradi koja ne{to ~itame go odreduva i pi{aniot ma-terijal {to go ~itame. Vo PISA istra`uvaweto vo preku 141 zada-~a se dava prikaz na nivnata te`ina za u~enicite, kako i na nivo-to na ve{tinata za davawe to~ni odgovori na tie pra{awa. Vo ta-belata 2.1. e daden izbor zada~i spored razli~no te`insko nivoso kratok opis na selektiran broj zada~i za ocenuvawe zaedno sonivnata skala na vrednost. Vakviot opis e vklu~en vo ocenuvawe-to preku site vidovi na zada~i.
Analizata na podatocite vo PISA istra`uvaweto e baziranana teorijata za odgovarawe na ajtemi (IRT). Ovaa teorija dava prikazna nivoto na te`inata na zada~ite so verojatnosta u~enikot to~no da
22..33.. TE@INSKO NIVO NA ZADA^ITE
25
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
2.1. Lista na PISA zada~i za ~itawe so razbirawe vo trite procesi na ~itawe sporedte`insko nivo
gi odgovori istite. Od primenetata teorija vo PISA istra`uvawetose poka`uva deka prose~nata vrednost na postigawa za OECD zem-jite e 500 poeni, od koi dve tretini se dvi`at me|u 400 i 600 poeni.
Razgleduvaj}i go primerot na zada~ata ozna~ena so 421 poenna skalata za te`ina se sogleduva deka 62% od u~enicite imaat{ansa da dadat to~en odgovor.
Preku tabelata 2.1., isto taka, mo`e da se sogleda deka u~e-nicite podobro odgovaraat na zada~ite vo koi se bara izvlekuva-we informacii otkolku koga tie treba da lociraat i da vklopatinformacii vo odreden tekst. Od prikazot na te`inskata skala nazada~ite generalno e vidlivo deka od trite procesi na ~itawe zau~enicite na ovaa vozrast najte`ok e tretiot - davawe zabele{kii evalvacija za pi{anite materijali.
822 HIPOTEZI za neo~ekuvani fenomeni
727 ANALIZA na pove}e slu~ai
652 OCENKA na zaklu~oci od dolgi tekstovi
603 KONSTRUKCIJA na mislewe vo re~enica vo kontekst na DOLG TEKST
581 KOMPARIRAWE I PROCENA na stilovi na dve otvoreniPISMA
542 ZAKLU^OK I ANALOGIJA NA ODNOSITE me|u dva diskutirani fenomeni vo otvoreno pismo
539 KONSTRUKCIJA NA MISLEWE za kratok citat od DOLGTEKST vo relacija so atmosferata ili momentnata situacija
529 POJASNUVAWE na karakteri vo ograni~eni nastani voDOLGI TEKSTOVI
485 LOCIRAWE broj~ani informacii vo TRI DIJAGRAMI
447 INTERPRETIRAWE informacii vo edine~ni pasusi za dase razberat okolnostite vo RASKA@UVAWETO
421 IDENTIFIKACIJA na zaedni~ka CEL vo DVA KRATKI TEKSTA
356 PREPOZNAVAWE TEMA na eden del so jasni podnaslovi ina delovi koi se nepotrebni
Te`
ina
na z
ada~
ata
na P
IS
A s
kal
ata
Zab
ele{
ki
i
ev
alv
aci
ja
In
ter
pr
eti
raw
ete
kst
Otk
ri
vaw
e i
nf
or
mac
ii
Vid na zada~ata (pojasnuvawe na pi{aniot materijal)
26
2000PISA
Locira i, po mo`nost, slo`uva ilikombinira pove}e~leni delovi oddlaboko vmetnata informacija, odkoi nekoi mo`at da bidat nadvor odglavniot del na tekstot. Uka`uvana toa koja informacija od tekstote relevantna na zada~ata. Se spra-vuva so visoko uverliva i / ili eks-tenzivno natprevaruva~ka infor-macija.
Go tolkuva zna~eweto na te`okza razbirawe jazik ili demon-strira celosno i detalno raz-birawe na tekstot.
Kriti~ki ocenuva ili pravipretpostavki poka`uvaj}i pro-fesionalno znaewe. Se spravu-va so koncepti koi se sprotivnina o~ekuvawata i poka`uva dla-boko razbirawe na dolgi ilislo`eni tekstovi.
2.2. Opis na nivoata na postigawa vo ~itawe so razbirawe vo trite procesi na ~itawe
Otkrivawe informacija Interpretirawe tekstovi Zabele{ki i evalvacija
Hronolo{ki tekstovi: Se izbiraat tekstovi ~ija tematska struktura ne e o~igledna ili jasno obele`anaza da se zabele`i vrskata na specifi~nite delovi na tekstot na negovata implicitna tema ili namera.
Nehronolo{ki tekstovi: Identifikuvaat modeli me|u pove}e delovi od informacija prezentirana najasen na~in koja mo`e da bide dolga i detalizirana, ponekoga{ so navra}awe na informacija koja e eks-terna na ona {to e izlo`eno. Na ~itatelot mo`ebi }e mu bide potrebno da sfati nezavisno deka celosnorazbirawe na del od tekst bara referenca na poseben del od istiot dokument kako, na primer, fusnota.
5
prodol`uva
^lenovite na grupacijata eksperti koi sostavuvaat zada~i zakriti~ko ~itawe otkrivaat deka te`inata na vakvite zada~i tre-ba da se bara vo dol`inata na tekstovite, strukturata i komplek-snosta na istite. Tie uka`uvaat deka postoi tesna povrznost nate`inata na zada~ata so te`inata (mo`ebi slo`enosta) na tekstot.
U~enicite so malku znaewe i nezna~itelni ve{tini poka`u-vaat niski rezultati i, sprotivno na ovaa slika, u~enicite so mnoguznaewe i izrazeni ve{tini postignuvaat visoki rezultati.
nivo poeni na PISA skalata
1 335 - 407
2 408 - 480
3 481 - 552
4 553 - 625
5 pove}e od 625
Izgledot na zada~ite od site nivoa na pismenosta vo ~itawe sorazbirawe dava ekspertska lista na zna~eweto na specifi~niteodliki, barawata i razlikite na tie zada~i od nisko i visoko nivo.
Vakviot rezultat od nivoata se dobar na~in za progresija vosite skali od segmentot ~itawe so razbirawe. Ovaa progresija vonivoata e sumarno prika`ana vo tabela 2.2., zaedno so opisot nanivoto na barawata vo trite procesi na ~itawe.
2.3.1. SKALA NA TE@INSKO NIVO VO ZADA^ITE
Otkrivawe informacija Interpretirawe tekstovi Zabele{ki i evalvacija4
27
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
Locira i, po mo`nost, slo`uva ilikombinira pove}e~leni delovi odvmetnata informacija, od koi sekoj}e treba da ispolni pove}e~lenikriteriumi, vo tekst so nepoznatkontekst ili forma. Donesuva zak-lu~ok koja informacija vo tekstote relevantna na zada~ata.
Koristi visoko nivo na razbi-rawe bazirano na tekst za darazbere i da primeni kategoriina nepoznat tekst i da go tolku-va zna~eweto na eden del odtekstot zemaj}i go predvid teks-tot kako celina. Se spravuva so dvosmislenosti,idei koi se sprotivni na o~eku-vaweto i negativno iska`aniidei.
Koristi formalno ili javnoznaewe za da pravi pretpostav-ki ili kriti~ki da ocenuvatekst. Iska`uva razbirawe nadolgi ili slo`eni tekstovi sogolema to~nost.
Hronolo{ki tekstovi: Sledat lingvisti~ki ili tematski vrski niz nekolku pasusi, ~esto so otsustvo najasni tematski pokazateli, za da se locira, interpretira ili evalvira vmetnata informacija ili izve-duva psiholo{ko ili metafizi~ko zna~ewe vo tekstot.
Nehronolo{ki tekstovi: Skeniraat dolg, detaliziran tekst so cel da se najde relevantna informaci-ja, ~esto so mala pomo{ ili bez pomo{ na organizatori kako {to se napisi ili specijalno formatiraweza da se lociraat nekolku dela od informacijata koi }e se sproveduvaat ili kombiniraat.
2
Locira i vo nekoi slu~ai ja prepoz-nava vrskata pome|u delovite nainformacijata, a od sekoj od delo-vite se bara da gi ispolni pove}e-~lenite kriteriumi. Se raboti soisturena natprevaruva~ka infor-macija.
Integrira nekolku dela na edentekst so cel da identifikuvaglavna ideja, da razbira vrskaili da tolkuva zna~ewe na zborili fraza. Sporeduva, pravikontrast ili kategorizira ze-maj}i predvid mnogu kriteriu-mi. Se spravuva so natprevaru-va~ka informacija.
Pravi povrzuvawa ili spored-bi, dava objasnuvawa ili davaocenka za edna osobina na tekst.Demonstrira detalno razbira-we na tekstot vo odnos na poz-nato, sekojdnevno znaewe ilipoka`uva op{to znaewe.
Hronolo{ki tekstovi: Koristat pravila za organizacija na tekst vo koj postojat i sledat implicitniili eksplicitni logi~ki vrski kako {to se pri~insko-posledi~ni vrski vo re~enicata ili vo pasusiteso cel da se locira, interpretira ili evalvira informacijata.
Nehronolo{ki tekstovi: Tretiraat edno izlo`uvawe vo ramkite na vtor, poseben dokument ili izlo`u-vawe, mo`no vo poinakov format, ili kombiniraat nekolku dela od prostorna, verbalna i numeri~ka in-formacija vo grafikon ili mapa za da se donese zaklu~ok za informacijata koja e pretstavena.
3
Locira eden ili pove}e delovi odinformacijata i od sekoj se bara dagi ispolni pove}e~lenite kriteri-umi. Se raboti so natprevaruva~ka in-formacija.
Ja identifikuva glavnata idejavo eden tekst, ja razbira vrska-ta, formira ili primenuva ed-nostavni kategorii, ili tolkuvazna~ewe vo ramkite na ograni-~en del od tekstot vo koj infor-macijata ne e istaknata i sebara nisko nivo na razbirawe.
Pravi sporedba ili bara vrskipome|u tekstot i nadvore{notoznaewe ili objasnuva osobina natekstot poka`uvaj}i li~no is-kustvo i stavovi.
Hronolo{ki tekstovi: Sledat logi~ki i lingvisti~ki vrski vo ramkite na eden pasus so cel da se loci-ra ili interpretira ili sintetizira informacija niz celiot tekst ili delovite na eden tekst za da seizvle~e zaklu~ok za celta na avtorot.
Nehronolo{ki tekstovi: Demonstriraat razbirawe na naglasena struktura na vizuelno izlagawe kako{to e ednostaven dijagram vo vid na drvo ili tabela ili kombiniraat dva dela od informacijata od gra-fikon ili tabela.
1
Locira eden ili pove}e nezavisnidelovi od jasno ka`ana informa-cija ispolnuvaj}i eden edinstvenkriterium so mala ili bez natpre-varuva~ka informacija vo tekstot.
Ja razbira glavnata tema ilicelta na avtorot vo tekst napoznata tema vo koj baranatainformacija e na nekoj na~inistaknata.
Pravi ednostavno povrzuvaweme|u informacijata vo tekstotso op{toto sekojdnevno znaewe.
Hronolo{ki tekstovi: Koristat mnogu naslovi i pasusi ili ednostavni pe~atarski konvencii za da sesozdade ~uvstvo za glavnata ideja na tekstot ili da se locira informacija koja e eksplicitno ka`ana voramkite na eden kus del od tekstot.
Nehronolo{ki tekstovi: Se fokusiraat na oddelni delovi od informacijata obi~no vo ramkite na ednoizlagawe kako, na primer, vo vid na ednostavna mapa, linearen grafikon koj prezentira malku informa-cii vo pravolinski redosled so ograni~en ili mal broj zborovi vo verbalniot del od tekstot.
28
2000PISA
Progresijata na postigawata na u~enicite vo kombiniranataskala za ~itawe e sumarno prika`ana na grafikonot 2.3.
2.3. Procent na postigawata na u~enicite vo kombiniranata skala za ~itawe
17 18 18 18 17 19 20 2017
22 22 20 22 21 23 2126 25 26
22 23 24 25 26 2529
26 2427 27 26
3730 30 28
2421
25
15
5
5 7 7 7 8 99 9 9
11
10 1111
11 1212 13
12 1114
1315 15 16 16 17
1818
18
21 2221
27
28 28 33
28
27
38
26
2
13 2 3 3 5 3 4 3 8
4 4 6 4 66 7
4 65
10 89 7
9 10
913 15
1418 23
1016
20
2335 44
31
54
27 29 28 27 27 25 24 25 22 20 21 19 1713 11
8 65
32
31
31
28
29
27
26 2524
26
2625 24
2424
2122
21
2120 19
19
1919 18
17 17
14 15
95 6
5
18 10
1710
14
19 18 1611
12 9 911
8
12 8 7
9
10
00 0
1419
29 30
3130
272625
3033
2833
39 333128 2927
31 312826 28 30
00
0
00
32
11
11
13
9
1
1
1 12
2
556
554
3
6
4
44
2
9
Fin
ska
Kor
eja
Hon
gkon
g
Kan
ada
Japo
nija
Irs
ka
Nov
Zel
and
Avs
tral
ija
Vel
ika
Bri
tani
ja
[ve
dsk
a
Bel
gija
Avs
trij
a
Isl
and
Nor
ve{
ka
Fra
ncij
a
SA
D
Dan
ska
[va
jcar
ija
[pa
nija
Rep
ubl
ika
^e{
ka
Ita
lij
a
Germ
anij
a
Lih
ten{
tajn
Pol
ska
Ung
arij
a
Grci
ja
Por
tuga
lij
a
Rus
ka F
eder
acij
a
Lat
vija
Izr
ael
Luk
sem
burg
Bug
arij
a
Arg
enti
na
Taj
lan
d
Mek
siko
^il
e
Bra
zil
Mak
edon
ija
Al
bani
ja
Ind
onez
ija
Per
u
100
80
60
40
20
0
20
40
60
80
100
Procent na u~enici Pod prvo nivo Na prvo nivo Na vtoro nivo Na treto nivo Na ~etvrto nivo Na petto nivo
Preku ovoj grafikon e o~igledno deka u~enicite ne demon-striraat samo znaewe i ve{tini vklu~eni vo baranoto nivo, tukupoka`uvaat i ve{tini zna~ajni za ponisko nivo. Zna~i, u~eniciteod tretoto nivo se isto tolku ve{ti vo odgovorite kako i u~eni-cite od nivoata 1 i 2, no vo drug proces na ~itawe. Od site u~enicise o~ekuva deka }e dadat to~ni odgovori na barem polovina odzada~ite.
U~enicite koi se vo prvoto nivo so okolu 335 poeni poka`u-vaat samo bazi~ni sposobnosti od onie {to gi meri PISA istra`u-vaweto.
Vakvite postigawa bi trebalo da zna~at seriozen signal zau~eni~kite sposobnosti vo primenata na znaeweto i ve{tinite vorazli~ni nastavni predmeti.
Preku vakvata skala ne se gledaat samo momentnite postiga-wa na u~enicite, tuku i nivnite mo`nosti voop{to.
29
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
Od diskusijata za zada~ite se sogleduvaat razli~ni nivoa napostigawa koi obezbeduvaat uvid vo dostrelite na barawata nau~enicite i potrebnite postigawa {to tie treba da gi demon-striraat na razli~ni to~ki na skalata na postavenite nivoa nau~eni~kite postigawa.
Sposobnostite na u~enicite se opi{ani na pette nivoa na ska-lata na postigawa vo sposobnosta ~itawe so razbirawe, preku koise poka`uva kolkava proporcija od niv se ve{tina na dadeno nivoili se identifikuva procentot na najzastapena ve{tina na toa ni-vo.
Razgleduvaj}i go procentot na postigawata na u~enicite ponivoa, se sogleduvaat razli~ni brojki vo razli~ni zemji. Brojkitepoka`uvaat deka vo odredeni zemji u~enicite znaat odli~no daizvlekuvaat informacii od nepoznat tekst, no imaat niski posti-gawa vo vrednuvawe tekstovi. Vakvata slika poka`uva deka u~e-nicite imaat razli~no razvieni sposobnosti vo zavisnost od raz-li~ni vlijanija.
Odej}i po nivoata na kombiniranata skala za ~itawe so razbi-rawe se dobiva slika na razli~ni postigawa na u~enicite vo raz-li~ni nivoa vo ispitanite zemji (tabela 2.4.).
Postigawata na u~enicite na 5-to nivo (pove}e od 625 poeni)vo kombiniranata skala za ~itawe se temelat na zbir specifi~nizada~i vo koi vode~kite informacii se te{ki za nao|awe vo ne-poznati tekstovi; poka`uvaat detalno razbirawe na tekstovite izaklu~ocite na informaciite vo tekstovite; su{tinska sposob-nost za vrednuvawe i gradewe na hipotezi; izvlekuvawe na speci-fi~no znaewe; smestuvaat koncepti sprotivno na o~ekuvawata.
Me|u zemjite koi ne se del od OECD grupacijata, proporcija-ta na u~enicite {to go dostignuvaat 5-to nivo, poka`uva zna~ajnivarijacii od 10% vo Hongkong do 0,1% ili pomalku vo Albanija,Indonezija, Makedonija i Peru. Dodeka, pak, sprotivno na oviezemji, ~lenkite na OECD vo dostrelite na postigawata na u~enicitena ova nivo se dvi`at 10% i pove}e od 15%.
Ispituvawata na trite procesi na ~itawe spored kombini-ranata skala poka`uvaat mnogu varijacii vo mnogu zemji. Varijaci-ite vo postigawata se odnesuvaat na razli~en procent na dostig-nuvawa vo procesite na ~itawe. Vo odredeni zemji se slu~uva do-bar procent na u~enici da postignale dobri rezultati vo inter-
22..44.. PREGLED NA SPOSOBNOSTA ZA ^ITAWE SO
RAZBIRAWE KAJ U^ENICI NA 15-GODI{NA
VOZRAST NA 5-TE NIVOA
% S.E. % S.E. % S.E. % S.E. % S.E. % S.E.Albanija 43.5 (1.5) 26.8 (0.9) 20.6 (0.9) 7.7 (0.5) 1.3 (0.2) 0.1 (0.1)
Argentina 22.6 (3.2) 21.3 (2.0) 25.5 (1.6) 20.3 (2.0) 8.6 (1.3) 1.7 (0.5)
Avstralija 3.3 (0.5) 9.1 (0.8) 19.0 (1.1) 25.7 (1.1) 25.3 (0.9) 17.6 (1.2)
Avstrija 4.4 (0.4) 10.2 (0.6) 21.7 (0.9) 29.9 (1.2) 24.9 (1.0) 8.8 (0.8)
Belgija 7.7 (1.0) 11.3 (0.7) 16.8 (0.7) 25.8 (0.9) 26.3 (0.9) 12.0 (0.7)
Brazil 23.3 (1.4) 32.5 (1.2) 27.7 (1.3) 12.9 (1.1) 3.1 (0.5) 0.6 (0.2)
Bugarija 17.9 (1.3) 22.4 (1.3) 27.0 (1.4) 21.5 (1.4) 9.0 (1.0) 2.2 (0.6)
Kanada 2.4 (0.3) 7.2 (0.3) 18.0 (0.4) 28.0 (0.5) 27.7 (0.6) 16.8 (0.5)
^ile 19.9 (1.3) 28.3 (1.2) 30.0 (1.2) 16.6 (1.0) 4.8 (0.5) 0.5 (0.1)
Rep. ^e{ka 6.1 (0.6) 11.4 (0.7) 24.8 (1.2) 30.9 (1.1) 19.8 (0.8) 7.0 (0.6)
Danska 5.9 (0.6) 12.0 (0.7) 22.5 (0.9) 29.5 (1.0) 22.0 (0.9) 8.1 (0.5)
Finska 1.7 (0.5) 5.2 (0.4) 14.3 (0.7) 28.7 (0.8) 31.6 (0.9) 18.5 (0.9)
Francija 4.2 (0.6) 11.0 (0.8) 22.0 (0.8) 30.6 (1.0) 23.7 (0.9) 8.5 (0.6)
Germanija 9.9 (0.7) 12.7 (0.6) 22.3 (0.8) 26.8 (1.0) 19.4 (1.0) 8.8 (0.5)
Grcija 8.7 (1.2) 15.7 (1.4) 25.9 (1.4) 28.1 (1.7) 16.7 (1.4) 5.0 (0.7)
Hongkong 2.6 (0.5) 6.5 (0.7) 17.1 (0.9) 33.1 (1.1) 31.3 (1.1) 9.5 (0.8)
Ungarija 6.9 (0.7) 15.8 (1.2) 25.0 (1.1) 28.8 (1.3) 18.5 (1.1) 5.1 (0.8)
Island 4.0 (0.3) 10.5 (0.6) 22.0 (0.8) 30.8 (0.9) 23.6 (1.1) 9.1 (0.7)
Indonezija 31.1 (1.9) 37.6 (1.7) 24.8 (1.7) 6.1 (1.1) 0.4 (0.2) 0.0 (0.0)
Irska 3.1 (0.5) 7.9 (0.8) 17.9 (0.9) 29.7 (1.1) 27.1 (1.1) 14.2 (0.8)
Izrael 14.9 (2.3) 18.3 (1.7) 24.1 (1.5) 24.0 (1.5) 14.6 (1.7) 4.2 (0.8)
Italija 5.4 (0.9) 13.5 (0.9) 25.6 (1.0) 30.6 (1.0) 19.5 (1.1) 5.3 (0.5)
Japonija 2.7 (0.6) 7.3 (1.1) 18.0 (1.3) 33.3 (1.3) 28.8 (1.7) 9.9 (1.1)
Koreja 0.9 (0.2) 4.8 (0.6) 18.6 (0.9) 38.8 (1.1) 31.1 (1.2) 5.7 (0.6)
Latvija 12.7 (1.3) 17.9 (1.3) 26.3 (1.1) 25.2 (1.3) 13.8 (1.1) 4.1 (0.6)
Lihten{tajn 7.6 (1.5) 14.5 (2.1) 23.2 (2.9) 30.1 (3.4) 19.5 (2.2) 5.1 (1.6)
Luksemburg 14.2 (0.7) 20.9 (0.8) 27.5 (1.3) 24.6 (1.1) 11.2 (0.5) 1.7 (0.3)
Makedonija 34.5 (1.0) 28.1 (0.9) 24.4 (0.9) 11.1 (0.5) 1.8 (0.2) 0.1 (0.1)
Meksiko 16.1 (1.2) 28.1 (1.4) 30.3 (1.1) 18.8 (1.2) 6.0 (0.7) 0.9 (0.2)
Nov Zeland 4.8 (0.5) 8.9 (0.5) 17.2 (0.9) 24.6 (1.1) 25.8 (1.1) 18.7 (1.0)
Norve{ka 6.3 (0.6) 11.2 (0.8) 19.5 (0.8) 28.1 (0.8) 23.7 (0.9) 11.2 (0.7)
Peru 54.1 (2.1) 25.5 (1.2) 14.5 (1.1) 4.9 (0.6) 1.0 (0.2) 0.1 (0.1)
Polska 8.7 (1.0) 14.6 (1.0) 24.1 (1.4) 28.2 (1.3) 18.6 (1.3) 5.9 (1.0)
Portugalija 9.6 (1.0) 16.7 (1.2) 25.3 (1.0) 27.5 (1.2) 16.8 (1.1) 4.2 (0.5)
Ruska Feder. 9.0 (1.0) 18.5 (1.1) 29.2 (0.8) 26.9 (1.1) 13.3 (1.0) 3.2 (0.5)
[panija 4.1 (0.5) 12.2 (0.9) 25.7 (0.7) 32.8 (1.0) 21.1 (0.9) 4.2 (0.5)
[vedska 3.3 (0.4) 9.3 (0.6) 20.3 (0.7) 30.4 (1.0) 25.6 (1.0) 11.2 (0.7)
[vajcarija 7.0 (0.7) 13.3 (0.9) 21.4 (1.0) 28.0 (1.0) 21.0 (1.0) 9.2 (1.0)
Tajland 10.4 (1.1) 26.6 (1.2) 36.8 (1.1) 20.8 (1.0) 4.8 (0.6) 0.5 (0.2)
V. Britanija 3.6 (0.4) 9.2 (0.5) 19.6 (0.7) 27.5 (0.9) 24.4 (0.9) 15.6 (1.0)
SAD 6.4 (1.2) 11.5 (1.2) 21.0 (1.2) 27.4 (1.3) 21.5 (1.4) 12.2 (1.4)
OECD prosek 6.0 (0.1) 11.9 (0.2) 21.7 (0.2) 28.7 (0.2) 22.3 (0.2) 9.5 (0.1)
OECD vkupno 6.2 (0.4) 12.1 (0.4) 21.8 (0.4) 28.6 (0.4) 21.8 (0.4) 9.4 (0.4)
30
2000PISA
2.4. Procent na postigawata na u~enicite na kombiniranata skala za ~itawe
Pod nivo 1(pomalku od335 poeni)
Nivo 1(od 335 do 407
poeni)
Nivo 2(od 408 do 480
poeni)
Nivo 3(od 481 do 552
poeni)
Nivo 4(od 553 do 625
poeni)
Nivo 5(nad 625poeni)
31
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
pretacija na tekstovi nasproti slabite rezultati vo izvlekuvawezabele{ki i evalvacija od odredeni pi{ani materijali.
Vo nekoi OECD zemji se javuvaat interesni sliki na procen-tot na dostrelite na u~enicite na 5-to nivo, nasproti procentot nau~enicite na prvoto nivo. Vo Finska, na primer, 19% od u~enicitego dostignuvaat 5-to nivo, a samo 2% se ponisko od prvoto nivo.
Vakvata slika na dostignuvawata na postigawata na u~enici-te uka`uva na postoe~koto vlijanie ne samo na sposobnosta za ~i-tawe so razbirawe, tuku i na globalnata ekonomija vo sekoja dr`a-va.
Postigawata na u~enicite na 4-to nivo (od 553 do 625 poeni)vo kombiniranata skala za ~itawe se temelat na osposobenosta za~itawe na te{ki tekstovi; locirawe na vgradeni informacii votekstot; konstrukcija na mislewe za specifiki na jazikot i kri-ti~ko vrednuvawe na tekst.
Spored rezultatite na postigawata na tretoto nivo (od 481do 552 poeni) vidlivo e deka na primer vo Peru eden od 12 u~enicidostignuva rezultati me|u 481 i 552 poeni.
Slikata na postigawata na u~enicite na vtoroto nivo (od 408do 480 poeni) poka`uva specifi~ni postigawa na u~enicite od Ma-kedonija. Spored kombiniranata skala polovina od makedonskiteu~enici ne se del od ova nivo nasproti u~enicite od zemjite ~len-ki na OECD, koi, pak, pove}e od polovina vleguvaat vo postigawa-ta na 2-to nivo.
Prvoto nivo na PISA istra`uvaweto (od 335 do 407 poeni) gimeri osnovnite u~eni~ki znaewa i sposobnosti. Ova nivo ne zna~iproverka na tehni~kite sposobnosti za ~itawe „u~ewe da se ~ita“,tuku „~itawe za da se u~i“. Proverkata na vakvata sposobnost nau~enicite od 15 godini uka`uva deka najgolem broj od niv, sporedPISA istra`uvaweto, go dostignuvaat prvoto nivo.
Vo grupata na zemji koi ne se ~lenki na OECD specifi~ni re-zultati se sre}avaat vo Peru, Albanija, Indonezija i Makedonijavo koi e vidliv visok procent na dostignato prvo nivo.
Postigawata na u~enicite vo zemjite koi ne se ~lenki na OECDkoi go dostignale prvoto nivo ne poka`uvaat zna~ajni razliki vodostrelite na trite skali za ~itawe. Vakvite pokazateli ka`uva-at deka u~enicite ~ii{to sposobnosti za ~itawe so razbirawe selo{i e eden aspekt koj vlijae na nivnite slabi postigawa vo triteprocesi na ~itawe so razbirawe. Vo ovie zemji postigawata nau~enicite imaat relativni ili zna~ajni razliki na nivoata napostigawa. Vo ovie zemji u~enicite imaat dobri ili lo{i rezul-tati i vo otkrivaweto informacii, i vo interpretacijata i vred-nuvaweto na pi{anite materijali.
Na{ata zemja, spored prikazot na grafikonot 2.3., poka`uvadeka od testiranite u~enici:
32
2000PISA
35% se pod prvoto nivo;
28% go dostignuvaat prvoto nivo;
24% go dostignuvaat vtoroto nivo;
11% go dostignuvaat tretoto nivo;
2% go dostignuvaat ~etvrtoto nivo;
0% go dostignuvaat pettoto nivo.
Brojkite gi poka`uvaat postigawata na na{ite u~enici i go-vorat deka tie ne se osposobeni za otkrivawe na skrieni infor-macii vo nepoznati tekstovi; za razbirawe tekstovi so poslo`enjazik i davawe sud, vrednuvawe so sopstveni argumenti na dadentekst ili situacija.
Spored brojkite na{ite u~enici se dobri vo bazi~no ~itawena tekstovi, {to zna~i deka tie znaat da ~itaat, no se bez sposob-nost za dlabo~insko osoznavawe na istite.
Republika Makedonija e me|u trite zemji (zaedno so Albanijai Peru) koi imaat najvisok procent u~enici ~ii postigawa se podprvoto nivo.
Samo kako ilustracija Makedonija vleguva so 35% pod prvo-to, nasproti Finska (zemja koja poka`uva najdobri rezultati voPISA) koja ima 32% u~eni~ki postignawa na ~etvrtoto nivo.
Prikazot na srednite postigawa na u~enicite na nivo na dr-`ava, kako i sporedbenata slika na postigawata na u~enicite nanekoi od zemjite u~esni~ki e del od PISA istra`uvaweto. Iakosrednata vrednost na postigawa ~esto se koristi kako indikatorza kvalitetot na u~ili{teto i obrazovniot sistem, sepak ne davacelosna slika za razli~nite postigawa na u~enicite vo ramkite naklasot, u~ili{tata ili obrazovniot sistem. Naj~esto cel na krea-torite na obrazovnata politika na edna zemja ne e samo da pottik-nuvaat visoki postigawa, tuku, isto taka, da gi minimiziraat raz-likite vo postigawata na u~enicite.
Nivoata na postigawa za osposobenost za ~itawe pretstavu-vaat opisi na znaewata i sposobnostite na u~enicite. Raspredel-bata na rezultatite na u~enicite niz nivoata na postigawata po-ka`uva soodnos na sposobnostite na u~enicite vo sekoja zemja pre-ku {to se demonstrira specifi~no nivo na znaewe i sposobnosti{to bi bilo osnova na bazi~nite apsolutni standardi na u~eni~kipostigawa, raspredelba na rezultatite, soodnosot na opstojuvawe-to me|u u~enicite od najviskoto i najniskoto nivo vo sekoja zemja.Ova e va`en indikator za izedna~eni obrazovni re{enija vo do-menot na pismenosta za ~itawe so razbirawe.
PISA istra`uvaweto na poleto na raspredelbata na posti-gawata na u~enicite poka`uva deka polovina od u~enicite ja pre-
33
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
~ekoruvaat veli~inata na nivoto na sposobnosta. Republika Ma-kedonija e me|u pette dr`avi (zaedno so Albanija, Brazil, Indone-zija i Peru) vo koi vrvot na postigawata e ~etvrto nivo, dodeka naj-niskite postigawa se smesteni pod bazi~noto nivo.
Vo koj obem razli~nite u~eni~ki postigawa se reflektiraatna raspredelbata na sposobnosta i kolkava e te`inata na vlija-nieto na dr`avnata politika, e pra{awe na koe ne mo`e da se da-de eden odgovor. No, preku PISA plus istra`uvaweto mo`at da seizvle~at slednive sugestii:
Varijaciite vo postigawata na u~enicite vo ~itawe sorazbirawe se prisutni me|u zemjite vo postavenite grani-ci na skalata na postigawa me|u 75 i 25 percentili. Naprimer, na ovaa skala Indonezija, Koreja i Tajlanddostignuvaat pomalku od 101 poen, dodeka Argentina iIzrael imaat pove}e od 150 poeni.
Zemjite so sli~ni nivoa na postigawa poka`uvaat zna~aj-ni varijacii vo disparitetot na postigawata na u~enikot.Na primer, Indonezija i Republika Makedonija imaatsli~ni postigawa na kombiniranata skala za ~itawe, nopoka`uvaat razliki na skalata na postigawa izrazena vopercentili. (Makedonija 135 poeni, Indonezija 101 poen.)Indonezija se noa|a zna~ajno pod prosekot na OECD zemji-te, dodeka Makedonija e prose~no razli~na od ~lenkitena OECD.
Od napravenata komparacija me|u dostrelite vo postiga-wata i razlikite vo prose~nite postigawa me|u dr`aviteo~igleden e faktot deka toa ne e neophoden uslov zazemjite vo globalno postavenata cel za ostvaruvawevisoki rezultati. Kako ilustracija mo`at da poslu`atprimerite koi ka`uvaat deka 4 od 7 zemji koi se so malirazliki na skalata za postigawa od 75 do 25 percentiliimaat najdobri sevkupni rezultati vo ~itawe so razbi-rawe.
Analizata na vakvite rezultati poka`uva deka pove}eto zem-ji se so zna~ajni razliki vo postigawata vo sekoj obrazoven sistem.Vakvite varijacii mo`e da se rezultat na razli~nite socio-eko-nomski uslovi na studentite i u~ili{tata, na razli~nite ~ove~kii finansiski resursi vo u~ili{tata, na razli~nite nastavni pla-novi, na razli~nite metodolo{ki procesi na u~ewe. Nekoi zemjiimaat neselektiven sistem taka {to baraat za site u~enici da seobezbedat isti uslovi za u~ewe i vo sekoe u~ili{te da imamo`nosti za celosni dostreli za postigawata na u~enikot.
(TRI PROCESI NA ^ITAWE: OTKRIVAWE INFORMACII;
INTERPRETIRAWE TEKSTOVI;
ZABELE{KI I EVALVACIJA)
Trite procesi na ~itawe se osnova vrz koja se izvlekuvanianalizite vo PISA istra`uvaweto. Vo opisot na zada~ite mo`e{eda se vidi deka tie se koncipirani vo poso~enite procesi na ~ita-we. Postigawata na u~enicite vo trite procesi na ~itawe se raz-li~ni vo potskalite na ~itawe so razbirawe. Od napravenite ana-lizi koi se baziraat na edine~nite rezultati na zemjite koiu~estvuvaat vo PISA istra`uvaweto go dobivame sledniov prikaz(primer na pet zemji):
Otkrivawe informacii:
Interpretirawe tekstovi:
34
2000PISA
498
22..55.. POSTIGAWA VO POTSKALITE
ZA ^ITAWE SO RAZBIRAWE
prosek naOECD zemji
zemji poeni
Finska 556
Ungarija 478
Bugarija 422
Makedonija 362
Peru 289
501
prosek naOECD zemji
zemji poeni
Finska 555
Ungarija 480
Bugarija 434
Makedonija 381
Peru 342
35
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
Zabele{ki i evalvacija:
Vo trite tabeli prika`ani se poenite na pet zemji, pri {tospored poenite vidlivo e deka Finska ima najdobri rezultati vosite procesi na ~itawe. Makedonija vo site tri procesi na ~itawese nao|a me|u poslednite dr`avi. Na{ite u~enici sporedbeno napostigawata vo trite procesi na ~itawe najdobri rezultati poka-`uvaat vo izvlekuvawe informacii, dodeka najlo{o se snao|aatvo vrednuvawe na pi{anite materijali.
Dodeka OECD prosekot vo trite aspekti na supskalata e sko-ro identi~en, trite procesi na ~itawe vo testiranite zemji ima raz-li~na te`ina. Na grafikonot 2.5. mo`e da se vidi soodnosot napostigawata vo otkrivawe informacii i zabele{ki i davawesudovi za pi{ani materijali.
Na grafikonot 2.6. e poka`an soodnosot na postigawata nau~enicite vo otkrivawe informacii i interpretirawe tekstovikako procesi na ~itawe. Od prikazot na rezultatite mo`e da sevidat razli~nite postigawa na u~enicite, kako i mestoto na Ma-kedonija na ovaa supskala.
502
prosek naOECD zemji
zemji poeni
Finska 542
Ungarija 481
Bugarija 431
Makedonija 360
Peru 323
36
2000PISA
-52
-44
-44
-36
-34
-33
-29
-28
-24
-23
-22
-16
-15
-14
-12
-10
-9
-9
-9
-8
-7
-4
-4
-4
-3
-3
-2
-2
-1
2
4
5
5
5
6
9
10
18
19
23
24
Brazil
Grcija
Meksiko
Izrael
Peru
Tajland
^ile
Indonezija
Portugalija
Argentina
[panija
Hongkong
Velika Britanija
Albanija
Kanada
Avstrija
Luksemburg
Bugarija
Irska
SAD
Latvija
Ruska Federacija
Republika ^e{ka
Japonija
Ungarija
Danska
Polska
Norve{ka
Island
Makedonija
Koreja
Germanija
Nov Zeland
Italija
[vedska
Avstralija
[vajcarija
Belgija
Francija
Finska
Lihten{tajn
2.5. Razliki vo postigawata na u~enicite vo otkrivawe informacii so zabele{ki i evalvacija
Povisoki postigawa vozabele{ki ievalvacija
Povisoki postigawa vo otkrivawe informacii
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30Postignat rezultat
37
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
2.6. Razliki vo postigawata vo otkrivawe informacii i interpretirawe na tekstovi
-53
-36
-36
-33
-27
-25
-25
-19
-19
-18
-17
-17
-16
-14
-13
-12
-9
-8
-7
-7
-6
-6
-6
-4
-2
-2
-2
-1
0
0
2
2
3
3
5
8
8
8
9
9
9
Peru
^ile
Brazil
Tajland
Izrael
Grcija
Indonezija
Republika ^e{ka
Makedonija
Portugalija
Ruska Feredacija
Meksiko
Albanija
Island
Luksemburg
Bugarija
Latvija
Argentina
[panija
Polska
Avstrija
[vedska
SAD
Germanija
Ungarija
Irska
Kanada
Italija
Norve{ka
Hongkong
Finska
[vajcarija
Belgija
Danska
Koreja
Japonija
Nov Zeland
Lihten{tajn
Avstralija
Velika Britanija
Francija
Povisoki postigawa vo interpretirawe na tekstovi
Postignat rezultat
Povisoki postigawa vo otkrivaweinformacii
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30Postignat rezultat
38
2000PISA
Rezultatite od PISA istra`uvaweto poka`uvaat razliki voznaeweto i sposobnostite za ~itawe so razbirawe me|u zemjite{to bea vklu~eni vo ova istra`uvawe. Dveste i devetnaeset skorpoeni, trite procesi na ~itawe, izdvoeni so najvisoki i najniskidostreli na postigawa na site vklu~eni dr`avi, se prika`ani nakombiniranata skala za ~itawe so razbirawe. Razlikite me|u dr-`avite poka`uvaat, kako i sekoga{, varijacii vo u~eni~kite pos-tigawa {to, vsu{nost, zna~at i razliki vo postigawata me|u dr`a-vite.
Vo sekoja zemja vo koja petnaesetgodi{ni u~enici imaat viso-ki dostreli vo PISA istra`uvaweto, poka`uvaat sposobnost zacelosno ~itawe na test-zada~ite, detalno razbirawe na teksto-vite i relevatnite komponenti vo niv, sposobnost za kriti~kovrednuvawe, kako i za gradewe na hipotezi so prikaz na specifi~noznaewe. Vo grupata dr`avi koi poka`uvaat sevkupni visoki do-streli vo ~itawe so razbirawe se Finska, Kanada, Japonija, [ved-ska, Koreja...
Sprotivno na vakvata populacija na u~enici, od ova istra-`uvawe se gleda i sprotivnata slika. Vo zemjite vo koi u~enicitena 15 godini imaat niski postigawa toa poka`uva deka istite seosposobeni samo za bazi~no ~itawe so razbirawe ili tie „~itaatna povr{inata na listot“.
Vakvata bazi~na sposobnost {to ja poseduvaat u~enicite za~itawe so razbirawe poka`uva deka tie nemaat mo} za dlabo~in-sko navleguvawe vo tekstovite, ne umeat da vrednuvaat ili da da-vaat sud za tekstovite. U~enicite na ovaa vozrast {to postignaleniski rezultati vo site tri procesi na ~itawe ne se osposobeni dago interpretiraat svoeto osnovno ili specifi~no znaewe {tomo`ebi go poseduvaat. Vo listata na dr`avi koi imaat niskirezultati vo PISA istra`uvaweto se ^ile, Brazil, Makedonija,Albanija, Peru...
Koga }e se vidi listata na dr`avite so visoki i niski posti-gawa vedna{ mo`e da se napravi i korelacija so socio-ekonom-skiot razvoj na tie zemji.
Od ovie rezultati na PISA istra`uvaweto do odreden ste-pen vidliv e i procentot na vlo`uvaweto na dr`avata vo obrazo-vanieto kako del od op{testvenoto ureduvawe.
Refleksijata na osposobenosta na u~enicite od koja bilo u~i-li{na vozrast za ~itawe so razbirawe e prisutna vo site segmentina op{testvenoto sovremeno `iveewe. Site dr`avi koi go prifa-tile ovoj fakt reagirale vo sevkupnata obrazovna strategija i tak-voto obrazovanie im ovozmo`uva sekojdneven sevkupen progres.
22..66 ZAKLU^OCI
39
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
22..77.. PRIMERI NA TEST-ZADA^I
Crte`ot A gi poka`uva promenlivite nivoa na ezeroto ^ad, vo saharskata oblast na SevernaAfrika. Ezeroto ^ad sosema is~eznalo vo okolu 20 000 godina pred na{ata era, za vreme naposledniot leden period. Na okolu 11 000 godina pred n.e. toa povtorno se pojavilo. Denes,negovoto nivo e pribli`no isto kako {to bilo vo 1000 godina od na{ata era.
Crte` APromenlivite nivoa na ezeroto ^ad
1000
0 pr
ed n
.e
8000
pr
ed n
.e
6000
pr
ed n
.e
4000
pr
ed n
.e
2000
pr
ed n
.e 0
1000
n.
e.
Dl
abo~
ina
vo m
etri
60
50
40
30
20
10
s. 4000 pred n.e.
denes
Forma na tekstot: nehronolo{ki tekstProces na ~itawe: otkrivawe informaciiNivo: 2Skor na PISA skalata: 478
Prvoto barawe vo ovaa zada~a e: „Kolku e denes dlaboko ezeroto ^ad?“koe samo po sebe pretstavuva ednostavno pra{awe za to~en odgovor (oko-lu 2 metri). No, u~enicite ne vnimavale na zborot „denes“ koj pretstavuvaklu~ za ~itawe na to~niot odgovor. Samiot zbor „denes“ na u~enicite imovozmo`uva to~no otkrivawe na baranata informacija.
Od testiranite u~enici vo Makedonija 34, 52 % dale to~en odgovor.
2.7.1. Test-zada`a 1: EZEROTO ^AD
Ovaa test-zada~a ima vkupno 5 barawa, od koi }e vidime prikazna rezultatite na dve. Se nao|a na vtoroto nivo so 478 poeni.
Barawe 1:
Kolkava e denes dlabo~inata na ezeroto ^ad?a) Okolu dva metri.b) Okolu petnaeset metri.v) Okolu pedeset metri.g.) Toa sosema e is~eznato.d) Takva informacija ne e dadena.
40
2000PISA
Crte`ot B ja poka`uva saharskata pe{terska umetnost (stari crte`i ili sliki najdeni po yi-dovite na pe{terite) i promenlivite {abloni na diviot `ivotinski svet.
Crte` BSaharskata pe{terska umetnost i diviot `ivotinski svet
bafalo
nosorog
nilski kow
evropski bizon
slon
`irafa
noj
gazela
govedo
ku~e
kow
kamila
8000
pr
ed n
.e
7000
pr
ed n
.e
6000
pr
ed n
.e
5000
pr
ed n
.e
4000
pr
ed n
.e
3000
pr
ed n
.e
2000
pr
ed n
.e
1000
pr
ed n
.e 0
1000
n.
e.
Forma na tekstot: nehronolo{ki tekstProces na ~itawe: interpretacija na tekstNivo: 3Skor na PISA skalata: 508
Poslednoto barawe vo ovaa zada~a e u~enicite da otkrijat koi `ivot-ni is~eznale vo odreden period. Za da go otkrijat to~niot odgovor ispi-tanicite treba da gi povrzat dvete sliki i da gi kompariraat informaci-ite od dvata prikazi.
To~en odgovor na ova barawe dale 39,47% od testiranite u~enici voMakedonija.
Barawe 5:
Za ova pra{awe treba da koristi{ informacii od slikata 1 i odslikata 2.
Is~eznuvaweto na nosorogot, nilskiot kow i evropskiot bizon odsaharskata pe{terska umetnost se slu~ilo:
a) na po~etokot na posledniot leden period;
b) vo sredinata na periodot koga ezeroto ^ad bilo na svoeto najvisoko nivo;
v) otkako nivoto na ezeroto ^ad po~nalo da opa|a vo period od preku iljada godini;
g) vo po~etokot na eden neprekinat su{en period.
41
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
^itawe so razbirawe2
Rezultati od finansiskata 1996 godina na proektot Me|unaroden plan
REGION NA ISTO^NA I JU@NA AFRIKA RESA
Podobruvawe na zdravstvenata za{tita
Izgradeni zdravstveni ambulanti so 4 ili pomalku sobi 1 0 6 0 7 1 2 0 9 26
Zdravstveni rabotnici na ednodnevna obuka 1 053 0 719 0 425 1 003 20 80 1 085 4 385
Deca na koi im se dodeleni dodatoci za ishrana > 1 sedmica 10 195 0 2 240 2 400 0 0 0 0 251 402 266 237
Deca na koi im e dodelena finansiska pomo{ za zdravstveno/ stomatolo{ko lekuvawe 984 0 396 0 305 0 581 0 17 2 283
Obrazovanie
Nastavnici na ednosedmi~na obuka 0 0 367 0 970 115 565 0 303 2 320
Kupeni/sponzorirani rabotni tetratki 667 0 0 41 200 0 69 106 0 150 0 111 123
Kupeni/sponzorirani u~ebnici 0 0 45 650 9 600 1 182 8 769 7 285 150 58 387 131 023
Kupeni/proizvedeni/ sponzorirani uniformi 8 897 0 5 761 0 2 000 6 040 0 0 434 23 132
Deca na koi im e dadena pomo{ za {kolski taksi/ stipendija 12 321 0 1 598 0 154 0 0 0 2 014 16 087
Proizvedeni/kupeni/ sponzorirani u~ili{ni klupi 3 200 0 3 689 250 1 564 1 725 1 794 0 4 109 16 331
Izgradeni trajni u~ilnici 44 0 50 8 93 31 45 0 82 353
Izvr{ena popravka na u~ilnici 0 0 34 0 0 14 0 0 33 81
Vozrasni koi bile na obuka za opismenuvawe vo ovaa finansiska godina 1 160 0 3 000 568 3 617 0 0 0 350 8 695
@iveali{ta
Iskopani/izgradeni klozeti ili bawi 50 0 2 403 0 57 162 23 96 4 311 7 102
Povrzuvawe na ku}i so noviot kanalizaciski sistem 143 0 0 0 0 0 0 0 0 143
Iskopani/podobreni bunari (ili kapta`a na izvori) 0 0 15 0 7 13 0 0 159 194
Izdup~eni novi sigurni bunari 0 0 8 93 14 0 27 0 220 362
Izgradeni gravitacioni sistemi za voda za piewe 0 0 28 0 1 0 0 0 0 29
Popravka/podobruvawe na sistemite za voda za piewe 0 0 392 0 2 0 0 0 31 425
Renovirani ku}i so proektot PLAN 265 0 520 0 0 0 1 0 2 788
Izgradeni novi ku}i za korisnici 225 0 596 0 0 2 6 0 313 1 142
Izgradeni ili renovirani sali na komunalnata zaednica 2 0 2 0 3 0 3 0 2 12
Voda~i na komunalnata zaednica na ednodnevna ili pove}ednevna obuka 2 214 95 3 522 232 200 3 575 814 20 2 693 13 365
Podobruvawe na patnata mre`a vo kilometri 1.2 0 26 0 0 0 0 0 53.4 80.6
Izgradeni mostovi 0 0 4 2 11 0 0 0 1 18
Semejstva koi{to dobile nadomest direktno od kontrolata za erozija 0 0 1 092 0 1 500 0 0 0 18 405 20 997
Ku}i kako novi korisnici na proektot za elektrifikacija 448 0 2 0 0 0 0 0 44 494
2.7.2. Test-zada`a 2: PROEKT ME|UNARODEN PLAN
42
2000PISA
Forma na tekstot: nehronolo{ki tekstProces na ~itawe: zabele{ki i evalvacijaNivo: 5Skor na PISA skalata: 705 i 822
Testiranite u~enici imaat tri stepeni za to~en odgovor, no koj i da goizbrale osnovnoto barawe na ovaa zada~a e da vrednuvaat informacii ida dadat pojasnuvawe za aktivnostite na Me|unarodniot plan vo Etiopijavo sporedba so drugite zemji. Davaweto svoj sud vrz osnova na ponudenitefakti poka`uva deka za 15-godi{nicite ne e lesna rabota. U~enicitetreba da gi upotrebat site tri procesi na ~itawe na ponudenite sliki iduri potoa da dadat sud (vrednuvawe) za konkretnata sostojba vo Etiopija.
Mo`en odgovor koj se vrednuva so 3 poeni:Obu~uvaweto na rabotnicite od komunalnata zaednica mo`ebi e edinstveniotvid pomo{ {to tie mo`at da ja dadat tamu. Mo`ebi nema bolnici ili u~ili{tavo koi tie bi mo`ele da smestat i drugi vidovi aktivnosti za davawe pomo{.
Mo`ni odgovori koi se vrednuvaat so 2 poeni:Pretpostavuvam deka drugite zemji dobile pomo{ prvi i deka na Etiopija }e £se pomogne vo bliska idnina.Narodot vo Etiopija mo`ebi ima izvesni kulturni karakteristiki koi{to jaote`nuvaat zaemnata interakcija so strancite.
Mo`en odgovor koj se vrednuva so 1 poen:Etiopija ne e tolku siroma{na kako i drugite zemji, pa zatoa ne £ treba tolkumnogu pomo{ od proektot PLAN. (Izvlekuva zaklu~ok od informaciite votabelata, no ne e dosleden na informaciite za relativnata siroma{tija naEtipija dadeni vo osnovata.)
2,57% od makedonskite u~enici to~no odgovorile na ovaa pra{awe,dodeka neto~en odgovor dale 29,07% ispitanici.
Barawe 4:
Vo 1996 godina Etiopija bila edna od najsiroma{nite zemji vo svetot.
Imaj}i go predvid ovoj fakt i informaciite od tabelata, {to misli{deka mo`e da go objasni nivoto na aktivnostite na ME\UNARODNIOTPLAN vo Etiopija vo sporedba so negovite aktivnosti vo drugite zem-ji?
3
MATEMATI^KA
PISMENOST I
PISMENOST VO
PRIRODNITE
NAUKI
V
45
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
Vo najgolemiot del od posled-niot vek, sodr`inata koja se izu~uva-la vo matematikata i prirodnite na-uki bila opredelena od potrebata namal broj u~enici koi re{avale dastanat matemati~ari, nau~nici iliin`eneri. Raste~kata uloga na pri-rodnite nauki, matematikata i teh-nologijata na modernoto `iveewe,nalaga potreba od pismenost vo ma-tematikata, prirodnite nauki i teh-nologijata kaj site ~lenovi od zaed-nicata, a ne samo onie koi re{ile dase zanimavaat so taa profesija.
Pismenosta vo matematikata iprirodnite nauki e potrebna za po-dobro razbirawe na medicinata, eko-nomijata, za{titata na `ivotnata sre-dina ili drugite predizvici na mod-ernoto op{testvo koi se potpiraat nanapredokot na naukata i tehnikata.
Podolgoro~no gledano, sposob-nostite vo podra~jata na matemati-
33..11.. VOVED
46
2000PISA
kata i prirodnite nauki, koi gi imaat najdobrite u~enici vo ednadr`ava, }e imaat vlijanie na ulogata koja taa dr`ava }e ja ima voidnina vo pogled na konkurencijata kaj naprednatata tehnologijana svetsko nivo. Sprotivno na toa, deficitot na pismenost vo ma-tematikata i prirodnite nauki ima negativni posledici na u~es-tvoto na poedinecot na pazarot na trudot, negovata zarabotuva~kai sposobnosta za potpolno u~estvo vo op{testvoto.
Poradi toa kreatorite na obrazovnata politika pridavaatgolema va`nost na izu~uvaweto na matematikata i prirodnite na-uki. Potrebata od soodvetni ve{tini vo matematikata i prirodni-te nauki nalaga obrazoven sistem koj }e gi sledi mladite od po~e-tok do kraj i }e im ovozmo`i sozdavawe ve{tini vo ovie oblasti.Ve{tinite vo matematikata i prirodnite nauki formiraat inte-gralen del od konceptot na pismenost vo PISA. Definiciite namatemati~kata pismenost i pismenosta vo prirodnite nauki dade-ni vo vovedniot del davaat opis na procena na znaewata koi zamodernoto op{testvo se porelevantni otkolku opisot na potreb-nite znaewa koj mo`e da se najde vo sekoj nacionalen kurikulum.
Vo ova poglavje }e se razgleduvaat rezultatite od testira-wata vo PISA koi se odnesuvaat na matemati~kata pismenost ipismenosta vo prirodnite nauki.
Vo ova poglavje se dadeni:
objasnuvawata na kriteriumite koi gi procenuvaatsposobnostite vo pismenosta vo matematikata i prirod-nite nauki so dadeni primeri na zada~i so barawa sorazli~na te`ina koi se koristeni vo PISA 2000;
sumiranite sposobnosti vo sekoja zemja pretstaveni prekuprosekot vo postigawata na u~eni~kata populacija.
PISA 2000 posvetuva najgolemo vnimanie na ~itaweto so raz-birawe. Za ovaa cel ispituvaweto na pismenosta vo matematikatai prirodnite nauki e ograni~eno i analizata na rezultatite ne etolku detalno dadena kako onaa kaj ~itaweto. Analizata na mate-mati~kata pismenost }e se pravi vo PISA 2003, a analizata napismenosta kaj prirodnite nauki }e bide vo PISA 2006.
47
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
Postigawata na u~enicite vo matemati~kata pismenost se oz-na~uvaat na edine~na skala, kako {to e slu~aj i kaj pismenosta na~itaweto so razbirawe, a koja e napravena so sredna vrednost 500poeni i standardna devijacija od 100 poeni za zemjite na OECD sonapomena deka dve tretini od u~enicite vo zemjite na OECD pos-tignale me|u 400 i 600 poeni. Skalata ja prika`uva sposobnosta nau~enicite za prepoznavawe i pretstavuvawe na matemati~ki prob-lemi od sekojdnevniot `ivot, preveduvawe na ovie problemi najazikot na matematikata i upotreba na matemati~kite znaewa i po-stapki za re{avawe na problemite. Isto taka, se meri sposobnos-ta za pretstavuvawe na rezultatite vo uslovite na originalniotproblem vrz {to se reflektira metodot koj u~enikot go primenilza da gi dobie sakanite rezultati.
Kriteriumite koi go definiraat nivoto na te`ina na zada-~ite sodr`at:
Broj i kompleksnost na ~ekorite vo presmetkite ilipostapkite pri re{avawe na zada~ata. Zada~ite vari-raat od onie kaj koi e potrebno elementarno znaewe da seizvr{i ednostavna matemati~ka operacija do kompleksnizada~i koi sodr`at delovi vo koi u~enikot treba da od-lu~i kako ponatamu }e te~e re{avaweto ili koi presmet-ki i postapki treba da se primenat.
Sposobnost za povrzuvawe i integrirawe na materija-lot. Najednostavnite zada~i baraat od u~enikot da pri-meni ednostavna prezentacija na tehnikite vrz edine~nainformacija. Pokompleksnite zada~i baraat od u~enikotintegrirawe na pove}ekratni informacii preku razli~nina~ini na pretstavuvawe ili razli~ni matemati~ki alat-ki i znaewa vo poedine~nite ~ekori na re{avawe.
Prezentacija i interpretacija na materijalot i ref-leksija vrz re{enieto i metodite koi se koristele. Kajovie zada~i barawata variraat od prepoznavawe i koris-tewe na osnovni formuli, preku koristewe na soodvetenmetod za re{avawe do kreirawe na model za re{avawe sodavawe soodvetni argumenti i, kone~no, generalizacija naproblemot.
33..22.. POSTIGAWA NA U^ENICITE
VO MATEMATI^KATA PISMENOST
3.2.1. KAKO SE PRIKA@ANI REZULTATITE
VO MATEMATI^KATA PISMENOST VO PISA
Sposobnostite i ve{tinite vo matemati~kata pismenost sepretstaveni preku srednata vrednost (prosekot) na postigawata{to e mo{ne polezno pri sporedbata na postigawata so drugitedr`avi ili postigawata pome|u razni kategorii na u~enici, no, is-to taka va`no e da se razgleda raspredelbata na rezultatite naskalata za da se voo~i razlikata vo postigawata na najuspe{nitei najmalku uspe{nite u~enici.
Za razlika od ~itaweto so razbirawe, u~enicite ne se kate-goriziraat vo nivoa na postigawa na znaewe ili ve{tini vo mate-matikata. Vo svetski ramki ovoj tip na ispituvawe vo podra~jetoza matemati~ka pismenost }e bide napraveno po vtoriot ciklus natestiraweto PISA 2003.
Vo slu~aj na skalata na matemati~kata pismenost dadeni seslednite objasnuvawa:
U~enicite koi osvoile okolu 750 poeni imaat aktivna ikreativna uloga vo na~inot na re{avawe na matemati~ki-te problemi. Tie gi interpretiraat i formuliraat prob-lemite koristej}i soodvetna matemati~ka terminologija,re{avaat pokompleksni problemi i koristat pove}e~ekori vo re{avaweto.
Tipi~no za u~enicite koi imaat okolu 570 poeni e toa {totie imaat sposobnost za interpretirawe, povrzuvawe iintegrirawe na razli~ni vidovi na prezentirawe naproblemot so razli~ni vidovi na informacii; koristewena daden model, naj~esto so algebarski presmetuvawa idoka`uvawe ili proverka na dadeni modeli ili tvrdewa.Problemite koi se re{eni se pomalku kompleksni odgorenavedenite i vo nivnoto re{avawe se koristat pomalbroj na ~ekori.
Sposobnosta na u~enicite koi imaat okolu 380 poeni e vore{avaweto na ednostavni zada~i vo koi postoi samoeden ~ekor vo re{enieto ili vo koi se koristat ednostav-ni presmetuvawa. U~enicite se vo sostojba da gi prepoz-naat samo o~iglednite informacii dadeni preku dijagra-mi, grafikoni ili tabeli.
Iako zada~ite za ispituvawe na matemati~kata pismenost voistra`uvaweto PISA bea dizajnirani da nema potreba od kalku-latori, na u~enicite im bilo dozvoleno da gi upotrebuvaat za vre-me na testiraweto. Nema posebni indikacii deka u~enicite koikoristele kalkulator bile vo prednost nad onie koi ne koristele.
Kako ilustracija i objasnuvawe daden e primer na zada~a (3.1.)od testot vo koja se zapazeni nivoata na skalata na matemati~katapismenost.
48
2000PISA
49
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 2.0 2.2 2.4 2.6 2.8 3.0
0.5 1.5 2.5
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
Brzina (km/h)
StartRastojanie dol` patekata (km)
BRZINA NA TRKA^KI AVTOMOBIL
Ovoj grafik poka`uva kako se menuva brzinata na eden trka~ki avtomobil vo tekot na negoviot vtorkrug po ramna pateka dolga 3 kilometri.
3.1. Primer na test-zada~a po matematika koristena vo PISA
Brzina na trka~ki avtomobil po pateka dolga 3 km (vtor krug)
BRZINA NA TRKA^KI AVTOMOBIL
Eve sliki na pet pateki:Po koja od ovie pateki vozelavtomobilot za da dobiegrafikot brzina koja{to eprika`ana pogore?
Sredna vrednost na odgovorenopra{awe 655*
- To~en odgovor B
BARAWE 8
Ovaa zada~a bara od u~enicite da jarazberat i interpretiraat grafi~kaprezentacija na fizi~ka zavisnost(brzina i rastojanie na avtomobilot)i seto toa da go povrzat so fizi~ka-ta stvarnost. U~enicite treba da po-vrzat i integriraat dve dijametralnorazli~ni vizuelni prezentacii nadvi`eweto na avtomobilot po trka~-ka pateka. U~enicite treba da pre-poznaat i da odberat eden to~en odgo-vor od site ponudeni alternativi.
naj
vi
sok
o
750S
A
B
V
G
DS: startna to~ka
S
S S
S
Te`ina na baraweto
50
2000PISA
BRZINA NA TRKA^KI AVTOMOBIL
Kolkavo e pribli`no rasto-janieto od startnata linija dopo~etokot na najdolgiot pravdel od patekata?
a) 0,5 kmb) 1,5 kmv) 2,3 kmg) 2,6 km
Sredna vrednost na odgovorenopra{awe 492*
- To~en odgovor B:1,5 km
BARAWE 5
Ovaa zada~a bara od u~enicite da jarazberat i interpretiraat grafi~ka-ta prezentacija na fizi~kata zavis-nost (brzina i rastojanie na avtono-bilot koj se dvi`i po pateka so ne-poznat oblik). U~enicite treba da gointerpretiraat grafikot povrzuvaj}igo tekstualnoto objasnuvawe na zada-~ata so dve zna~ajni karakteristikina grafikot (edna ednostavna i ednakoja bara podlaboko razbirawe nanekolku elementi na grafikot i ona{to tie go pretstavuvaat). Tie potoatreba da ja prepoznaat i pro~itaatbaranata informacija od grafikot ida ja odberat to~nata opcija odponudenite alternativi.
sred
no
570
BRZINA NA TRKA^KI AVTOMOBIL
[to mo`e{ da ka`e{ za brzi-nata na avtomobilot me|uoznakite 2,6 km i 2,8 km?
a) Brzinata na avtomobilot ostanuva konstantna.
b) Brzinata na avtomobilot se zgolemuva.
v) Brzinata na avtomobilot se namaluva.
g) Brzinata na avtomobilotne mo`e da se opredeli od grafikot.
Sredna vrednost na odgovorenopra{awe 413*
- To~en odgovor B:Brzinata na avto-mobilot se zgole-muva.
BARAWE 7
Ovaa zada~a bara od u~enicite da japro~itaat informacijata od grafi-kot koj ja pretstavuva fizi~kata za-visnost (brzina i rastojanie na avto-mobilot). U~enicite treba da go pre-poznaat mestoto na grafikot koesoodvetstvuva na tekstualniot opis ida prepoznaat {to se slu~uva sobrzinata na avtomobilot vo taa to~kai da ja odberat to~nata opcija odponudenite alternativi.
Ovaa zada~a bara od u~enicite da japro~itaat informacijata od grafi-kot koj ja pretstavuva fizi~kata za-visnost (brzina i rastojanie na avto-mobilot). U~enicite treba da prepoz-naat edna specifi~na karakteristi-ka od grafikot (brzina na avtomobi-lot), da ja pro~itaat nejzinata mini-malna vrednost od grafikot i da jaodberat to~nata opcija od ponudenitealternativi.
naj
ni
sko
BRZINA NA TRKA^KI AVTOMOBIL
Kade bila registrirana naj-malata brzina vo tekot navtoriot krug?
a) Na startnata linija.b) Na okolu 0,8 km.v) Na okolu 1,3 km.g) Na polovina pat okolu
patekata.
Sredna vrednost na odgovorenopra{awe 403*
- To~en odgovor V:Na okolu 1,3 km.
BARAWE 6
380
Te`ina na baraweto
51
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
Za lu|eto koi ja kreiraat politikata na obrazovanieto vozemjite u~esni~ki vo ova istra`uvawe glavna alatka vo prika`u-vaweto na postigawata na nivniot obrazoven sistem se sporedbiteme|u dr`avite. Ovie sporedbi ovozmo`uvaat objektivna evalvaci-ja na efektivnosta na obrazovnite sistemi. Najednostavnatasporedba na postigawata vo matemati~kata pismenost e prekusredniot uspeh na dr`avata.
Vo taa sporedba se voo~uva deka u~enicite vo Hongkong,Japonija i Koreja se so najvisok prosek vo matemati~kata pisme-nost. Zemjite koi se, isto taka, nad OECD prosekot se Avstralija,Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Finska, Island, Lihten{tajn, Ho-landija, [vedska, [vajcarija i Velika Britanija.
Kako {to e slu~aj i vo drugite zemji, rangot na matemati~kiteve{tini i sposobnosti e mnogu {irok i e mnogu pogolem od raz-likite vo srednite vrednosti od sekoja dr`ava.
Grafikot 3.2. ja poka`uva raspredelbata na postigawata vomatematikata. Intervalot na doverba od 95% okolu (srednata
3.2.2. RASPREDELBA NA POSTIGAWATA KAJ MATEMATI^KATA
PISMENOST
Hon
gkon
g
Japo
nija
Kor
eja
Nov
Zel
and
Fin
ska
Avs
tral
ija
Kan
ada
[va
jcar
ija
Vel
ika
Bri
tani
ja
Bel
gija
Fra
ncij
a
Avs
trij
a
Dan
ska
Isl
and
Lih
ten{
tajn
[ve
dsk
a
Irs
ka
Nor
ve{
ka
Rep
ubl
ika
^e{
ka
SA
D
Germ
anij
a
Ung
arij
a
Rus
ka F
eder
acij
a
[pa
nija
Pol
ska
Lat
vija
Ita
lij
a
Por
tuga
lij
a
Grci
ja
Luk
sem
burg
Izr
ael
Taj
lan
d
Bug
arij
a
Arg
enti
na
Mek
siko
^il
e
Al
bani
ja
Mak
edon
ija
Ind
onez
ija
Bra
zil
Per
u
800
700
600
500
400
300
200
100
Postigawa na skalata na matemati~kata pismenost
3.2. Raspredelba na postigawata na u~enicite na skalata na matemati~ka pismenost
Raspredelba na rezultatite od 5-ot do 95-ot percentil Prosek kaj ma{kite u~enici
Sredna vrednost (prosek) na skalata na matemati~ka pismenost Prosek kaj `enskite u~enici
95% interval na doverba okolu prosekot Prosek na OECD
52
2000PISA
vrednost) prosekot e prika`an so sredna crna linija. Po defini-cija, pretpostavenata vrednost na prosekot e sredina na ovoj inter-val. [iro~inata na pravoagolnikot go pretstavuva rangot na sred-nite 90% od postignata raspredelba na rezultatite. Toj po~nuvaod 5% (najniskite rezultati postignati od u~enicite) i se dvi`ido 95% (najvisokite rezultati postignati od u~enicite).
Srednoto postignato nivo na u~enicite vo Makedonija e po-nisko od prosekot na site zemji vo koi se testirani postigawata nau~enicite vo zemjite na OECD i iznesuva 381.
Iako postojat golemi razliki me|u postigawata vo srednitevrednosti me|u zemjite, varijaciite me|u postigawata na u~enicitevo samata zemja se mnogu pogolemi. Srednata vrednost ne dava ce-losna slika za postigawata na u~enicite i vpe~atokot za samiotklas, u~ili{te ili obrazoven sistem ja nema statisti~kata zna~aj-nost za raspredelbata na postigawata. Eden od glavnite prediz-vici so koi se sre}ava eden obrazoven sistem e da go motivira po-stigaweto na visoki rezultati, a vo isto vreme da gi minimizirarazlikite vo samata zemja.
Kako i kaj matemati~kata pismenost, pismenosta vo prirodnitenauki se ozna~uva na edine~na skala koja e napravena so srednavrednost 500 poeni i standardna devijacija od 100 poeni za zemjitena OECD so napomena deka dve tretini od u~enicite vo zemjite naOECD postignale me|u 400 i 600 poeni. Skalata ja prika`uva spo-sobnosta na u~enicite za koristewe na znaewata od prirodnitenauki vo prepoznavawe, pretstavuvawe i istra`uvawe na proble-mi od sekojdnevniot `ivot.
Vo kriteriumite so koi se definira te`inata na zada~ite sevklu~eni: kompleksnosta na zadadenite poimi, koli~estvoto nazadadenite podatoci, na~inot na rezonirawe i preciznosta so kojatreba da bide dadeno re{enieto. Ponatamu na te`inskoto nivovlijae vo koj kontekst i na koj na~in se zadadeni informaciite isamata prezentacija na pra{aweto. Zada~ite vo PISA baraat poz-navawa od prirodnite nauki (vo raste~ki redosled na te`inskitenivoa): potsetuvawe na osnovnite znaewa ili podatoci; primenana konceptite od prirodnite nauki vo pra{awa vo koi e potrebno
33..33.. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO PISMENOSTA
VO PRIRODNITE NAUKI
3.3.1. KAKO SE PRIKA@ANI REZULTATITE VO PISMENOSTA
VO PRIRODNITE NAUKI VO PISA
53
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
osnovno poznavawe na procesot na istra`uvawe; upotreba na po-slo`eni koncepti ili sledstveno rasuduvawe i poznavawe na kon-cepciski modeli koi }e vodat kon alternativen pristap vo re{a-vaweto na zada~ite.
Na vrvot na skalata na pismenosta kaj prirodnite nauki(okolu 690 poeni) u~enicite, glavno, se vo sostojba dakreiraat svoi ili da koristat postoe~ki konceptualnimodeli za da napravat odredeni predviduvawa ili dadadat objasnuvawe, da go analiziraat istra`uvawetokako, na primer, da osmislat eksperiment ili da procenatalternativni gledi{ta ili razli~ni perspektivi pritoakoristej}i nau~ni argumenti i obrazlo`uvawa koi se pre-cizni i detalni.
Na okolu 550 poeni, u~enicite se sposobni da gi koristatnau~nite koncepti za da napravat predviduvawe ili dadadat soodvetno objasnuvawe preku istra`uvawe i pre-poznavawe na detalite koi go karakteriziraat istra`u-vaweto i da gi odberat bitnite informacii za da izvle-~at zaklu~oci.
Na dolniot del od skalata (okolu 400 poeni) u~enicite sesposobni da se potsetat na ednostavni pravila, fakti,imiwa ili termini i da go iskoristat op{toto znaewe odprirodnite nauki za da izvle~at zaklu~oci.
Kako ilustracija i objasnuvawe na prethodnoto, daden e pri-mer na zada~a (3.3) od testot vo koja se zapazeni nivoata na skala-ta na pismenosta vo prirodnite nauki.
54
2000PISA
1841 1842 1843 1844 1845 1846
Bro
j na
smrt
ni s
lu~
ai
Prv oddel
Vtor oddel
Godina
DNEVNIKOT NA SEMELVAJS - TEKST 1
„Juli, 1846 godina. Slednata nedela }e ja prezemam dol`nosta „glaven doktor“ vo Prviot oddel naginekolo{kata klinika na Op{tata Vienska bolnica. Bev ispla{en koga slu{nav za procentot napacientki koi umiraat vo ovaa klinika. Ovoj mesec ne pomalku od 36 od vkupno 208 majki umreletamu, site od porodilna treska. Ra|aweto dete e isto tolku opasno kolku i po~etnoto vospaleniena belite drobovi.“
DNEVNIKOT NA SEMELVAJS - TEKST 2
Del od istra`uvaweto vo bolnicata bila i disekcijata. Na teloto od po~inata bil napraven otvo-ren rez za da se najde pri~inata za smrtta. Semelvajs zapi{al deka studentite koi rabotele vo Pr-viot oddel obi~no zemale u~estvo vo disekciite na `enite koi{to umrele prethodniot den, predda gi ispituvaat `enite koi{to tuku{to se porodile. Tie mnogu ne vnimavale da se izmijat posledisekciite. Nekoi od niv bile duri i gordi na faktot deka ~ovek mo`el da pogodi po nivniot mirisdeka tie pred toa rabotele vo mrtove~nica, bidej}i toa ka`uvalo kolku bile vredni!
Eden od prijatelite na Semelvajs umrel otkako se isekol za vreme na edna takva disekcija. Disek-cijata na negovoto telo poka`ala deka toj gi imal istite simptomi kako i majkite koi umrele od po-rodilna treska. Toa mu dalo na Semelvajs nova ideja.
Lekarite, a me|u niv i Semelvajs, ne znaele ni{to za pri~inata na porodilnata treska. Vo dnevni-kot Semelvajs povtorno veli:
„Dekemvri 1846. Zo{to bez nikakvi pri~ini mnogu `eni umiraat od ovaa treska po neproblemati~-noto poroduvawe? So vekovi naukata ni ka`uva deka majkite umiraat od nekakva nevidliva epide-mija. Pri~inite mo`at da se baraat vo vozduhot ili vo nekakvo vlijanie nadvor od zemjava ili odnekakvo dvi`ewe na samata zemja, odnosno zemjotres.“
Denes malku lu|e smetaat deka mo`ni pri~ini za taa treska se nekakvi vlijanija nadvor od zemja-ta ili pak zemjotresite. No vo vremeto koga `iveel Semelvajs, mnogu lu|e, pa duri i nau~nici, mis-lele taka. Denes znaeme deka toa ima vrska so higienskite sostojbi. Semelvajs znael deka ne e ve-rojatno takvata treska da bide predizvikana od nekakvo vlijanie nadvor od zemjata ili od nekojzemjotres. Toj uka`uval na podatocite {to gi sobiral (vidi go dijagramot) i gi koristel da gi ubedisvoite kolegi.
Ovie redovi od dnevnikot naIgnac Semelvajs (1818 - 1865)gi ilustriraat opusto{uva~kiteefekti na porodilnata treska,zarazna bolest od koja umrelemnogu `eni po poroduvaweto.Semelvajs sobiral podatoci zabrojot na smrtnite slu~ai od po-rodilnata treska kako vo Prviotoddel, taka i vo Vtoriot oddel(Vidi go dijagramot)!
3.3 Primer na test zada~a po prirodni nauki koristena vo PISA
Broj na smrtni slu~ai od porodilna treska na 100 poroduvawa
20
15
10
5
0
55
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
DNEVNIKOT NA SEMELVAJS
Pretpostavi deka si Semel-vajs. Napi{i edna pri~ina(vrz osnova na sobranite po-datoci od Semelvajs), zo{tone e verojatno pri~ina za po-rodilnata treska da bidezemjotres!
Sredna vrednost na odgovoreno pra{awe 666*
- Se odnesuva na razlikata me|u brojot na smrtni slu~ai (na 100 poroduvawa) vo dvata oddela.
Sredna vrednost na odgovoreno pra{awe 638*
- Se odnesuva na faktot deka zem-jotresite ne se pojavuvaat ~esto.
- Se odnesuva na faktot deka zemjotresite isto taka vlijaat na lu|eto koi ne se vo oddelite.
- Se odnesuva na razmisluvaweto deka koga ima zemjotres, ma`ite nemaat treska.
BARAWE 1U~enikot gi nadminuvaosnovnite barawa vosvoeto znaewe, poka`uvarazbirawe pri analizana dobienite rezultatii lesno komunicira, ko-ristej}i definicii, iz-razi i simboli.
U~enikot gi postignuvaosnovnite barawa vosvoeto znaewe i lesnokomunicira, koristej}idefinicii, izrazi isimboli.
naj
vi
sok
o
690
DNEVNIKOT NA SEMELVAJS
Mnogu bolesti mo`at da sele~at so antibiotici. Me|u-toa, uspe{nosta na nekoi an-tibiotici protiv porodilnatatreska e namalena vo posled-nive godini.Koja e pri~inata za toa?
Sredna vrednost na odgovoreno pra{awe 508*
- To~en odgovor B:Bakteriite stanuvaat otporni na antibioticite.
BARAWE 4- pove}e~len izbor
Od u~enikot se bara dagi iskoristi osnovnotoznaewe od prirodnitenauki i da go obrazlo`ina svojot odgovor.
Ova pra{awe bara odu~enikot pravilno iz-vlekuvawe na zaklu~oci.
U~enikot gi postignuvaosnovnite barawa vosvoeto znaewe odprirodnite nauki.
sred
no
naj
ni
sko
DNEVNIKOT NA SEMELVAJS
Novata ideja na Semelvajsimala vrska so visokiot pro-cent na `eni koi umirale voOddelot za poroduvawe i od-nesuvaweto na studentite.Na {to se odnesuvala taa ideja?
Sredna vrednost na odgovoreno pra{awe 493*
- To~en odgovor A:Ako studentite se zadol`eni da se izmijat posle disekciite, toa treba da dovede do namaluvawe na porodilnata treska;
BARAWE 2- pove}e~len izbor
550
400
Te`ina na baraweto
DNEVNIKOT NA SEMELVAJS
Semelvajs uspeal vo svoiteobidi da go namali brojot nasmrtni slu~ai od porodilnatreska. No porodilnata tres-ka duri i denes ostanuva bo-lest koja te{ko se eliminira.Treskite {to se te{ki za le-kuvawe s¢ u{te pretstavuvaatproblem vo bolnicite. Mnogurutinski merki slu`at da sekontrolira vakviot problem.Me|u takvite merki se i pere-weto na ~ar{avite na visokitemperaturi.Objasni, zo{to visokata tem-peratura (pri pereweto na~ar{avite), pomaga da go na-mali rizikot pacientite dadobijat treska!
Sredna vrednost na odgovoreno pra{awe 467*
- Se odnesuva na ubivaweto na bakterijata.
- Se odnesuva na uni{tuvawe na mikroorganizmi, klici ili virusi.
- Se odnesuva na otstranuvawe (ne ubivawe) na bakterijata.
- Se odnesuva na otstranuvawe (ne ubivawe) na mikroorganizmi, klici i virusi.
- Se odnesuva na sterilizacija na ~ar{afite.
BARAWE 3
Kako i kaj matemati~kata pismenost, postigaweto vo pisme-nosta kaj prirodnite nauki mo`e da se sumira vo sredniot uspeh nadr`avata.
U~enicite vo Japonija, Koreja i Hongkong se so najvisok pro-sek vo pismenosta vo prirodnite nauki. Zemjite koi se, isto taka,nad OECD prosekot se Avstralija, Avstrija, Kanada, Republika^e{ka, Finska, [vedska i Velika Britanija, dodeka Belgija,Francija, Ungarija, Island, [vajcarija i Soedinetite AmerikanskiDr`avi se okolu prosekot na OECD.
Kako {to e slu~aj i vo drugite zemji, rangot na ve{tinite isposobnostite vo prirodnite nauki e mnogu {irok i e mnogu pogo-lem od razlikite vo srednite vrednosti na sekoja dr`ava.
Grafikot 3.4. ja poka`uva raspredelbata na postigawata voprirodnite nauki. Intervalot na doverba od 95% okolu (srednatavrednost) prosekot e prika`an so sredna crna linija. Po defini-
56
2000PISA
3.3.2. RASPREDELBA NA POSTIGAWATA KAJ PISMENOSTA
VO PRIRODNITE NAUKI
Kor
eja
Japo
nija
Hon
gkon
g
Fin
ska
Vel
ika
Bri
tani
ja
Kan
ada
Nov
Zel
and
Avs
tral
ija
Avs
trij
a
Irs
ka
[ve
dsk
a
Rep
ubl
ika
^e{
ka
Fra
ncij
a
Nor
ve{
ka
SA
D
Ung
arij
a
Isl
and
Bel
gija
[va
jcar
ija
[pa
nija
Germ
anij
a
Pol
ska
Dan
ska
Ita
lij
a
Lih
ten{
tajn
Grci
ja
Rus
ka F
eder
acij
a
Lat
vija
Por
tuga
lij
a
Bug
arij
a
Luk
sem
burg
Taj
lan
d
Izr
ael
Mek
siko
^il
e
Mak
edon
ija
Arg
enti
na
Ind
onez
ija
Al
bani
ja
Bra
zil
Per
u
800
700
600
500
400
300
200
100
Postigawa na skalata na pismenost vo prirodnite nauki
3.4. Raspredelba na postigawata na u~enicite na skalata na pismenost vo prirodnite nauki
Raspredelba na rezultatite od 5-ot do 95-ot percentil Prosek kaj ma{kite u~enici
Sredna vrednost (prosek) na skalata na pismenost vo prirodnite nauki Prosek kaj `enskite u~enici
95% interval na doverba okolu prosekot Prosek na OECD
57
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Matemati`ka pismenost i pismenost vo prirodnite nauki3
cija, pretpostavenata vrednost na prosekot e sredina na ovoj in-terval. [iro~inata na pravoagolnikot go pretstavuva rangot nasrednite 90% od postignata raspredelba na rezultatite. Toj po~-nuva od 5% (najniskite rezultati postignati od u~enicite) i sedvi`i do 95% (najvisokite rezultati postignati od u~enicite).
Srednoto postignato nivo na u~enicite vo Makedonija e po-nisko od prosekot na site zemji koi se testirani za postigawata nau~enicite vo zemjite na OECD i iznesuva 401.
Kako {to be{e ka`ano vo prethodnoto poglavje, postojat zna-~ajni faktori koi vlijaat vo postigaweto na najvisokite i najnis-kite rezultati postignati od u~enicite vo sekoja zemja. Ovie fak-tori vo daden obrazoven sistem mo`e da se rezultat na socijalno-ekonomskoto poteklo na u~enicite ili u~ili{teto, na ~ove~kite ifinansiskite resursi koi se na raspolagawe na u~ili{teto, narazlikite vo nastavnite planovi, na obrazovnata politika i prak-tikata pri izborot na u~enicite i na na~inot na koj se organizirai sproveduva nastavniot proces.
33..44.. ZAKLU^OK
4
SOCIO -
EKONOMSKI
FAKTORI KOI
VLIJAAT NA
U^EWETO
P
61
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
Preku sevkupnite rezultati napostigawata na u~enicite vo jazi~-nata, matemati~kata i nau~nata pis-menost vo PISA istra`uvaweto beaispituvani vlijanijata na razli~nisocio-ekonomski faktori. Socio-ekonomskite uslovi doveduvaat i dorazli~ni nivoa na postigawata nau~enicite vo zemjite koi se del odPISA istra`uvaweto. Vrz osnova napove}eto pra{alnici koi gi popolnu-vaa u~enicite, ova me|unarodno is-tra`uvawe dava slika za sostojbatavo site zemji po slednive pra{awa:obrazovanieto na roditelite, pro-fesijata na roditelite, jazikot na kojse govori vo domot, dr`avata i mesto-to na ra|awe, strukturata (brojnosta)na semejstvoto, komunikacijata me|uroditelite i decata, polot na u~eni-cite, klimata vo u~ili{teto.
Mnogu deca doa|aat na u~ili{tepodgotveni i ̀ elni za u~ewe. Kako mo-
44..11.. VOVED
62
2000PISA
`at u~ili{tata da ja neguvaat i zajaknuvaat `elbata na u~enicitei po zavr{uvaweto na {koluvaweto da se motivirani da prodol`atda u~at? U~enicite imaat potreba od efektiven pristap konu~eweto kako vo tekot na samoto {koluvawe, taka i ponatamu vosvojot raboten vek. Na u~enicite im e potrebno da nau~at kako dau~at za da postignat odredeni celi vo `ivotot. U~eweto nana~inite koi ovozmo`uvaat polesno u~ewe e cel na sekoj obra-zoven sistem. U~enicite koi praktikuvaat razli~ni na~ini naefektivno u~ewe, postignuvaat podobri rezultati. Ovie na~ini,odnosno ve{tini iako ne se del od koj bilo kurikulum, sepak vli-jaat na sposobnostite koi u~enikot gi zdobiva vo i od u~ili{tetoi igraat presudna uloga vo nivnata idnina.
Lu|eto vklu~eni vo obrazovnata politika vo tekot na istori-jata £ davaat zna~itelen prioritet na problematikata na ednak-vosta na polovite vo obrazovanieto, so posebno vnimanie na nepo-volnata polo`ba so koja{to se soo~uvaat devoj~iwata i mom~iwata.
Vo site zemji `enskite deca vo prosek se podobro osposobeniza ~itawe otkolku ma{kite. Najvpe~atliva razlika me|u polovitedobiena so PISA e deka `enskite u~enici dosledno gi nadminu-vaat ma{kite vo osposobenosta za ~itawe.
Grafikonot 4.1. gi poka`uva postigawata na u~enicite vopismenosta za ~itawe, matemati~kata i prirodnata grupa pred-meti.
Razlikite se zna~ajni vo site zemji osven vo Izrael i vo Pe-ru. Podobrite postigawa na devoj~iwata vo ~itawe posebno se zna-~ajni vo Albanija, Finska, Latvija i Makedonija. Vo prosek me|usite 42 zemji ovaa razlika e 32 poeni {to s¢ u{te pretstavuva sko-ro polovina od nivoto na postigawe i e generalno pogolemo odtipi~nata razlika vo srednata vrednost me|u zemjite.
Vo matemati~kata i nau~nata pismenost, razlikite me|u po-lovite se pomali otkolku vo osposobenosta za ~itawe. Prose~natarazlika vo matematika e okolu edna tretina ili 11 boda vo koristna ma{kite deca. Vo matemati~kata pismenost ima statisti~kizna~ajna razlika vo 15 zemji kade mom~iwata poka`uvaat podobrirezultati i edna zemja (Albanija) kade devoj~iwata postignalezna~ajno podobri rezultati od mom~iwata.
Vo pismenosta vo prirodnite nauki ima zna~ajni razliki me|uma{kite i `enskite u~enici. 33 zemji ne poka`uvaat statisti~ki
44..22.. RAZLIKI ME|U POLOVITE VO POSTIGAWATA
NA U^ENICITE VO PISMENOSTA ZA ^ITAWE,
MATEMATI^KATA I PRIRODNATA GRUPA PREDMETI
63
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
4.1. Razliki me|u polovite vo postigawata na u~enicite
-30
-53-58
-51-50-47-46-44-43
-41-40-38-38-37-37-37-36-35-34-33-32-32-31-30-29-29-28-27-26-26-25-25-25-24-20-20
-17-16-16-14
-7
-30
Per
uK
orej
aI
zrae
lH
ongk
ong
Bra
zil
Ind
onez
ija
Mek
siko
[pa
nija
Por
tuga
lij
aD
ansk
a^
ile
Vel
ika
Bri
tani
jaA
vstr
ija
Luk
sem
burg
SA
DI
rska
Fra
ncij
aJa
poni
ja[
vajc
arij
aL
ihte
n{ta
jnU
ngar
ija
Kan
ada
Bel
gija
Avs
tral
ija
Germ
anij
aP
olsk
a[
ved
ska
Grci
jaR
epub
lik
a ^
e{ka
Ita
lij
aR
uska
Fed
erac
ija
Isl
and
Taj
lan
dN
orve
{ka
Arg
enti
naN
ov Z
elan
dB
ugar
ija
Mak
edon
ija
Fin
ska
Lat
vija
Al
bani
jaH
olan
dij
a
60
40
20
0
-20
-40
-60
Razliki vo postigawata na kombiniranata skala za ~itawe so razbirawe
Mom~iwata poka`uvaat podobri rezultati
Devoj~iwata poka`uvaat podobri rezultati
11
-18
61
-3-4-3-3
11
-6-5-2
812
775
1512
610
712
8
1413
7
15
27
88
151918
115
27
1812
27
16 14
Per
uK
orej
aI
zrae
lH
ongk
ong
Bra
zil
Ind
onez
ija
Mek
siko
[pa
nija
Por
tuga
lij
aD
ansk
a^
ile
Vel
ika
Bri
tani
jaA
vstr
ija
Luk
sem
burg
SA
DI
rska
Fra
ncij
aJa
poni
ja[
vajc
arij
aL
ihte
n{ta
jnU
ngar
ija
Kan
ada
Bel
gija
Avs
tral
ija
Germ
anij
aP
olsk
a[
ved
ska
Grci
jaR
epub
lik
a ^
e{ka
Ita
lij
aR
uska
Fed
erac
ija
Isl
and
Taj
lan
dN
orve
{ka
Arg
enti
naN
ov Z
elan
dB
ugar
ija
Mak
edon
ija
Fin
ska
Lat
vija
Al
bani
jaH
olan
dij
a
60
40
20
0
-20
-40
-60
Razliki vo postigawata na kombiniranata skala za matemati~ka pismenost
Mom~iwata poka`uvaat podobri rezultati
Devoj~iwata poka`uvaat podobri rezultati
1
-22-23
-6
-16
-5
-12-14
-7
-13
-5
-14
-9
1
-7
06
3
-3-2-2-2
7
-7
6
-6-5-7
12
46
12
-6
1
450
9
2019
1116
Per
uK
orej
aI
zrae
lH
ongk
ong
Bra
zil
Ind
onez
ija
Mek
siko
[pa
nija
Por
tuga
lij
aD
ansk
a^
ile
Vel
ika
Bri
tani
jaA
vstr
ija
Luk
sem
burg
SA
DI
rska
Fra
ncij
aJa
poni
ja[
vajc
arij
aL
ihte
n{ta
jnU
ngar
ija
Kan
ada
Bel
gija
Avs
tral
ija
Germ
anij
aP
olsk
a[
ved
ska
Grci
jaR
epub
lik
a ^
e{ka
Ita
lij
aR
uska
Fed
erac
ija
Isl
and
Taj
lan
dN
orve
{ka
Arg
enti
naN
ov Z
elan
dB
ugar
ija
Mak
edon
ija
Fin
ska
Lat
vija
Al
bani
jaH
olan
dij
a
60
40
20
0
-20
-40
-60
Razliki vo postigawata na kombiniranata skala za pismenost vo prirodnite nauki
Mom~iwata poka`uvaat podobri rezultati
Devoj~iwata poka`uvaat podobri rezultati
64
2000PISA
zna~ajni razliki vo postigawata vo nau~nata pismenost. Podobrirezultati kaj mom~iwata se javuvaat vo Avstrija, Danska, Koreja, apodobri rezultati vo nau~nata pismenost kaj devoj~iwata se javu-vaat vo Albanija, Latvija, Makedonija, Nov Zeland, Ruskata Fede-racija i Tajland2.
Zna~ajnata prednost na devoj~iwata vo osposobenosta za ~i-tawe vo site zemji i prednosta na mom~iwata vo matemati~katapismenost vo mnogu zemji mo`e da e rezultat na po{irokiot socio-kulturen kontekst ili obrazovnata politika i praksa. Koja i da epri~inata, vo sekoj slu~aj rezultatite sugeriraat deka zemjiteimaat razli~en uspeh vo eliminiraweto na polovite razliki. Vokoja bilo varijanta podatocite uka`uvaat deka postojnite razlikime|u polovite ne se neposredni posledici na stilot na u~ewe kajmladite mom~iwa i devoj~iwa.
[to se odnesuva do razlikite me|u polovite i interesotza nastavniot predmet mo`e da se konstatira deka najgolem brojod zemjite poka`uvaat deka ma{kite deca imaat pogolem interesza matematikata, osven vo Portugalija i vo Makedonija - edins-tveni zemji kade `enskite deca poka`uvaat pogolem interes odma{kite.
Vo site zemji u~esni~ki `enskite deca imaat povisoko nivona anga`iranost vo ~itawe od ma{kite.
Od podatocite dadeni vo grafikonot 5.7. (od Internacional-niot izve{taj) se gleda deka vo prosek niz zemjite na OECD 46% odma{kite deca se soglasuvaat so stavot deka „~itaat samo koga mo-raat“ so obyir na faktot deka ova e to~no za samo 26% od `enskitedeca. Iako ovaa razlika e pogolema od 20% vo polovina od zemjiteu~esni~ki, u~enicite od pet isto~noaziski zemji: Hongkong, Indo-nezija, Japonija, Koreja i Tajland poka`uvaat deka ovaa razlika epomala od 10%.
Procentot na u~enicite koi se soglasuvaat so ovoj iskaz eekstremno visok vo ~etiri od ovie zemji, na pr.: vo Tajland 61% od`enskite i 70% od ma{kite deca ~itaat samo ako moraat. Od drugastrana, pove}e od 50% od ma{kite vo Albanija, Indonezija, Make-donija, Meksiko i Peru go smetaat ~itaweto za „edno od najomile-nite hobija“.
44..33.. RAZLIKI ME|U POLOVITE I ANGA@IRANOSTA
VO ^ITAWETO
2 Tabela 5.2a Aneks B5. „Literacy Skills for the World of Tomorrow“, str.317.
65
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
Okolu 58% od ma{kite deca (sporedeno so 33% od `enskitedeca) se izjasnile deka ~itaat samo za da ja izvle~at potrebnatainformacija. Ovoj pokazatel e posebno visok vo Argentina, ^ile,Latvija i Ruskata Federacija kade me|u 68% i 70% od ma{kite ipomalku od 50% od `enskite deca ~itaat so taa cel. Poalarmantene faktot deka dvojno kako ma{ki, taka i `enski go gledaat na~itaweto kako na gubewe vreme. Vo 25 od 42 zemji u~esni~ki,pome|u ~etvrtina i polovina ma{ki u~enici na ~itaweto gledaatkako na gubewe vreme.
Ovie podatoci uka`uvaat deka vo mnogu obrazovni sistemi nese vodi dovolno gri`a za vklu~uvawe na u~enicite, posebno ma{-kite, vo aktivnosta ~itawe.
Za toa kakva e sostojbata vo Makedonija, }e vidime od pri-lo`enive tabeli:
Pribli`no kolku vreme sekoj den obi~no posvetuva{ na ~itawe za zadovolstvo?
Kolku ~esto ~ita{ vakvi materijali od zadovolstvo?
Spored frekvencijata, raznovidnosta i vremeto minato za~itawe za zadovolstvo u~enicite bea grupirani na ~etiri profiliili klasteri, i toa:
Mom~iwa (%)
Devoj~iwa (%)
Ne ~itam odzadovolstvo
16,2
7,2
30 min. ilipomalkusekoj den
21,7
18,2
31 do 60 min.sekoj den
28,9
30,3
1 do 2 ~asasekoj den
20,8
27,2
Pove}e oddva ~asasekoj den
11,9
17,2
Spisanija
Stripovi
Romani - noveli
Dokumentarni knigi
Elektronska po{ta i veb-stranici
Vesnici
Mom~iwa (%)
66,7
37,7
30,8
19,7
48,8
75,1
Devoj~iwa (%)
84,8
30,0
45,1
12,4
41,7
78,0
66
2000PISA
Vo prosek niz zemjite na OECD `enskite deca pove}e od ma{-kite sakaat da ~itaat romani, noveli, raskazi, prikazni (37% od`enskite ~itaat vakvi knigi nekolku pati mese~no ili nekolkupati nedelno sporedeno so 19% od ma{kite) i spisanija.
Mom~iwata pove}e od devoj~iwata sakaat da ~itaat vesnici(68% od mom~iwata ~itaat vesnici sekoj mesec ili sekoja nedelasporedeno so 60% od devoj~iwata), stripovi (35% od mom~iwatanekolku pati mese~no ili sedmi~no sporedeno so 24% od devoj~i-wata) i elektronska po{ta i veb-stranici (50% od mom~iwata ne-kolku pati mese~no ili sedmi~no i 40% od devoj~iwata). @enski-te i ma{kite u~enici vo prosek niz zemjite u~esni~ki se verojatnoisti vo ~itawe dokumentarni knigi (19% od `enskite i ma{kitenekolku pati mese~no i nedelno).
Poverojatno e deka `enskite deca }e ka`uvaat deka tie ima-at kontrola vrz svoeto sopstveno u~ewe, {to pretstavuva strate-gija {to vodi kon uspehot vo u~eweto. Me|utoa postoi tendencija`enskite pove}e da se potpiraat vrz strategiite za memorizira-we, koi{to pomalku dosledno se povrzuvaat so podobriot uspeh,otkolku strategiite koi{to se odnesuvaat na novite znaewa vopostojniot fond znaewa, za koi ma{kite ka`uvaat deka pove}e gisakaat.
Spored grafikonot 5.11.a (od Internacionalniot izve{taj)vo 20 od 26 zemji `enskite deca poka`uvaat deka frekventnodobivaat visoki ocenki po predmetite povrzani so jazikot i dekau~at, brzo. Razlikite se osobeno izrazeni vo Albanija, Bugarija, Fin-
Klasteri
Klaster 1Slabo zainteresirani ~ita~i - koi frekventno ~itaat spisanija, a vo mnogu mal procent ~itaat stripovi i romani.
Klaster 2 Umereno zainteresirani ~ita~i koi ~esto~itaat spisanija i vesnici.
Klaster 3 Pove}e zainteresirani za ~itawe na kratkitekstovi i umereni ~ita~i na romani.
Klaster 4 ^ita~i fokusirani na dolgi tekstovi.
Mom~iwa (%)
17,2
27,1
38,3
17,4
Devoj~iwa (%)
11,5
31,3
33,3
24,0
Postoi tendencija ma{kite i `enskite deca da prifa}aatrazli~ni strategii za u~ewe.
67
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
ska, Germanija, Italija i SAD. Vo ostanatite zemji: Brazil Lihten-{tajn, Latvija, Holandija i Ruskata Federacija, ma{kite poka`u-vaat povisoko nivo na sopstven koncept za ~itawe od `enskite.
@enskite deca vo Danska, Makedonija, Italija i SAD poka-`uvaat najvisoko nivo na sopstven koncept vo ~itawe.
Vo site zemji ma{kite deca nastojuvaat da izrazat povisokonivo na sopstven koncept vo matematika od `enskite, vo Germanija,Holandija, Norve{ka i [vajcarija. (grafikon 4.2)
Ovie razliki me|u polovite imaat tesna vrska so razlikiteme|u polovite vo osposobenosta za ~itawe i matematika.
PISA pretpostavuva deka sopstveniot koncept deluva pozi-tivno na postigawata na u~enicite pove}e vo matematika otkolkuvo ~itawe.
44..44.. OBRAZOVANIE NA RODITELITE
ALB
BRA
BGR
CHL
HKG
ISR
LVA
LIE
MKD
RUS
THA
ALB
BRA
BGR
CHL
HKG
ISR
LVA
LIE
MKD
RUS
THA
Vo ovoj tekst }e bidat prika`ani vlijanijata na del od oviefaktori vrz postigawata na u~enicite.
Analizata na poso~enite pra{alnici vo kombinacija so re-zultatite dava jasna slika za vlijanieto na sekoj od faktorite vrz
4.2.
600
550
500
450
400
350
300
OECD zemji, mom~iwa OECD zemji, devoj~iwa
Ne-OECD zemji, mom~iwa Ne-OECD zemji, devoj~iwa
Postigawa na skalata za matemati~ka pismenost
Vrskata me|u sopstveniot koncept vo matematika i postigawata na skalata za matemati~ka pismenost
-0.80 -0.60 -0.40 -0.20 0.00 0.20 0.40 0.60 0.80
68
2000PISA
postigawata na u~enicite. Od tabelite i grafikonite o~igledno edeka poobrazovani roditeli so podobra profesija ovozmo`uvaatpodobri uslovi za u~ewe na svoite deca. Ovie u~enici imaat pogo-lema motivacija za postignuvawe na podobri rezultati.
Semejnite karakteristiki se najzna~aen izvor za disparite-tot na u~eni~kite obrazovni rezultati. Semejstvata koi se so dob-ri uslovi za `ivot, impliciraat pove}e uslovi za u~ewe i na u~i-li{te i doma. Podobro obrazovanite roditeli vo svoite semejstvase poprisutni so dnevni instrukcii za u~eweto na svoite deca, ka-ko i so postojanite nasoki za vklu~uvawe na svoite deca vo raz-li~ni aktivnosti na u~ili{te.
Od PISA istra`uvaweto kako va`en faktor se izdvojuva iobrazovanieto na majkata koe spored stru~nata literatura pove}evlijae na postigawata na u~enicite. Na grafikonot 4.3. e dadenprikaz na obrazovanieto na majkata nasproti postigawata na u~e-nicite vo zemjite koi u~estvuvaa vo PISA istra`uvaweto. Od ovojprikaz mo`at da se vidat postigawata na u~enicite ~ii majki ima-at kompletirano osnovno, sredno i visoko obrazovanie. Vo site dr-`avi koi ne se ~lenki na OECD grupacijata preminot na srednatavrednost na postigawa na u~enicite ~ii majki imaat zavr{enosredno obrazovanie so onie koi go nemaat istoto kompletirano e47 poeni i pove}e. Preminite na postigawata se osobeno visoki voMakedonija - 78 poeni, Bugarija 69 poeni i Albanija 60 poeni.
Vo mnogu zemji u~enicite ~ii majki imaat zavr{eno fakul-tetsko obrazovanie poka`uvaat mnogu podobri rezulati od onieu~enici ~ii majkite go kompletirale samo srednoto obrazovanie.
4.3. Obrazovanie na majkata i postigawata na u~enicite
Kan
ada
[ve
dsk
a
Nov
Zel
and
Dan
ska
Izr
ael
Nor
ve{
ka
Vel
ika
Bri
tani
ja
Rus
ka F
eder
acij
a
Lat
vija
Bug
arij
a
SA
D
Bel
gija
Fra
ncij
a
Avs
trij
a
Irs
ka
Fin
ska
Grci
ja
Isl
and
Al
bani
ja
Ung
arij
a
Arg
enti
na
Mak
edon
ija
Germ
anij
a
Pol
ska
Avs
trij
a
Per
u
[va
jcar
ija
[pa
nija
Luk
sem
burg
^il
e
Por
tuga
lij
a
Rep
ubl
ika
^e{
ka
Ita
lij
a
Kor
eja
Mek
siko
Bra
zil
Taj
lan
d
Ind
onez
ija
Hon
gkon
g
Hol
and
ija
%100
80
60
40
20
0
Procent na majki koi zavr{ile razli~ni nivoa na obrazovanieMajki so zavr{eno osnovno obrazovanie
Majki so zavr{eno sredno obrazovanie
Majki so zavr{eno visoko obrazovanie
69
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
Mestoto na ra|awe i semejnata struktura se faktori koi vli-jaat na postigawata na u~enicite. U~enicite koi poteknuvaat odsemejstva so eden roditel poka`uvaat poniski rezultati vo PISAtestiraweto. Makedonija spa|a vo grupata dr`avi, spored odgov-orite na ispitanite u~enici, sekoe desetto dete poteknuva odsemejstva so eden roditel. Slikata na postigawata poka`uva dekau~enicite koi poteknuvaat od semejstva so eden roditel i vo OECDdr`avite i vo zemjite koi ne se ~lenki na ovaa grupacija, imaatponiski rezulati vo kombiniranata skala za ~itawe i toa za 18 /24poeni, odnosno za 12 poeni vo odnos na u~enicite koi se del odsemejstva so dvajca roditeli.
Semejna struktura i postigawata na u~enicite vo kombiniranataskala po tipovi semejna struktura (primer na izbor zemji)
Mestoto na ra|awe e, isto taka, va`en faktor koj vlijae napostigawata na u~enicite. Ovoj element go povlekuva i jazikot nakomunikacijata vo domot na ispitanicite kako faktor koj vlijae napostigawata na u~enicite. Trgnuvaj}i od vakvata postavenost seizdvojuvaat 3 kategorii na u~enici koi u~estvuvaa vo PISA testi-raweto: u~enici na koi jazikot na testiraweto e i niven maj~injazik, prva generacija na u~enici koi go govorat jazikot na koj sepravi testiraweto, u~enici za koi jazikot na koj se sproveduvatestiraweto e stranski jazik. Vakvata postavenost na u~enicite ei pri~ina za razli~ni razultati vo PISA testiraweto. Rezulta-tite naj~esto poka`uvaat deka najvisoki postigawa imaat u~eni-cite na koi jazikot na koj se vr{i testiraweto im e maj~in jazik.U~enicite od dvete drugi grupi poka`uvaat poslabi rezultati.
44..55.. SEMEJNA STRUKTURA I JAZIKOT
NA KOJ SE ZBORUVA DOMA
Finska
Ungarija
Bugarija
Albanija
[vedska
Makedonija
procent na u~enici
5,2%
30,5%
15,7%
36,4%
26,7%
5,2%
U~enici so eden roditel
Zemji
U~enici od drugi tipovi na semejna struktura
procent na u~enici
5,2%
30,5%
15,7%
36,4%
26,7%
5,2%
sredna vrednost
na postigawa
5,2%
30,5%
15,7%
36,4%
26,7%
5,2%
sredna vrednost
na postigawa
5,2%
30,5%
15,7%
36,4%
26,7%
5,2%
70
2000PISA
Interesna slika ima vo Hongkong ~ii{to u~enici od site trigrupi imaat realitivno izedna~eni postigawa, taka {to u~enicite~ii{to maj~in jazik e jazikot na koj se vr{i testiraweto so u~eni-cite od prvata generacija govoriteli na jazikot na testirawetoimaat izedna~eno nivo na postigawa.
Vo grupata na socio-ekonomski faktori koi vlijaat vrz u~e-ni~kite postigawa se vbrojuva semejnata komunikacija - me|usebnirazgovori na roditelite i decata. (grafikon 4.4.)
[este postaveni pra{awa se klasificirani vo dva indeksa,i toa: indeks za komunikacija na pole na kulturata i socijalnakomunikacija.
Odgovorite na u~enicite davaat interesna slika od koja segleda deka vo dr`avite koi ne se OECD ~lenki decata pove}e raz-govaraat so svoite roditeli za pra{awa od oblasta na kulturatai socijalniot `ivot.
Anga`iraweto na u~enicite vo u~ili{teto i procesot na u~e-we se va`ni rezultati od obrazovanieto. U~enicite koi izlegu-vaat od u~ili{te so jasno postaveni li~ni celi i so ~uvstvo dekamo`at istite da gi postignat se potencijalni do`ivotni u~enici.Motivacijata i anga`iraweto na u~enicite se odrazuvaat na kva-litetot na `ivotot na u~enicite za vreme na nivnata mladost imo`at da vlijaat vo ponatamo{noto obrazovanie ili ulogata vopazarot na trudot. Postojat mnogu vnatre{ni i nadvore{ni fak-tori - samodoverbata na u~enikot, politikata i praksata na u~i-li{teto, dobivawe visoki ocenki, dobri izgledi za vrabotuvawe,poddr{ka i interes na roditelite - povrzani so motivacijata nau~enikot za u~ewe i negoviot odnos kon u~ili{teto.
Dodeka nekoi u~enici poka`uvaat pozitiven odnos kon u~i-li{teto i se mnogu motivirani za u~ewe, drugi ne gledaat golemapridobivka od u~eweto nitu se privrzani kon svoite u~ili{ta iprotiv svojata volja u~estvuvaat vo u~ili{noto sekojdnevie. Is-tra`uvawata sugeriraat deka i pokraj kompleksnosta na site oviefaktori koi ja oblikuvaat motivacijata i anga`iraweto na u~eni-
44..66.. KOMUNIKACIJA ME|U RODITELITE I DECATA
44..77.. ANGA@IRAWE NA U^ENICITE
VO U^ILI{TETO I U^EWETO
71
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
Italija
Ungarija
Ruska Federacija
Bugarija
Portugalija
^ile
Republika ^e{ka
Danska
[panija
Argentina
Francija
Grcija
Latvija
Brazil
Albanija
Makedonija
SAD
Polska
Velika Britanija
Norve{ka
[vedska
Meksiko
Irska
Island
Belgija
Koreja
Luksemburg
Japonija
Finska
Kanada
Germanija
Hongkong
[vajcarija
Peru
Avstrija
Tajland
Nov Zeland
Avstralija
Izrael
Lihten{tajn
Indonezija
Holandija
4.4. Socijalna i kulturna komunikacija so roditelite i postigawata na u~enicite
Pod prosekot na OECD
Nad prosekot na OECD
Indeks na socijalna komunikacija Indeks na kulturna komunikacija
-0.8 -0.6 -0.4 -0.2 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8Indeksni poeni
72
2000PISA
kot kon u~eweto i u~ili{teto, mo`at da pomognat na nastavnicite,roditelite i kreatorite na obrazovnata politika vo podobrotorazbirawe na slu~aite koga u~enikot stanuva oddale~en od u~i-li{teto {to vodi kon negovo otsustvo od u~ili{teto.
Vo slednoto poglavje fokusot e naso~en kon razlikite vopostigawata na u~enicite so razli~ni individualni i semejni ka-rakteristiki. Vodej}i se od ovie razliki vo ova poglavje se pravianaliza na sredinata vo u~ili{teto i vlijanieto koe taa go ima vopostigawata na u~enicite. Poradi toa {to sredinata vo u~ili{-tata e direktno vrzana so reformite vo obrazovanieto, informa-ciite za politikata koja ja oblikuva sredinata za u~ewe i ocenu-vawe e od osobeno zna~ewe za obrazovanieto.
Sredinata vo u~ili{tata ja karakteriziraat pove}e elemen-ti. Nekoi od niv, kako {to e infrastrukturata ili goleminata naklasot, mo`at lesno da se procenat i izmerat. Drugi va`ni fak-tori, kako {to se u~ili{nata organizacija i menaxment ili odno-sot me|u nastavnicite i u~enicite se mnogu pote{ko merlivi. Kakoi da e, site ovie aspekti mora da se razgledaat za da se dobie ce-losna slika za mo`nostite koi gi dava u~ili{teto kako sredina zau~ewe.
Sredinata vo u~ili{tata ja karakterizira i odnosot me|u sa-mite u~enici. Istiot u~enik mo`e da razvie razli~ni sposobnos-ti vo zavisnost od motivacijata, sposobnostite i socijalno-eko-nomskiot status na negovite ili nejzinite sou~enici. Individual-nite ili semejnite karakteristiki koi ve}e bea razgledani voprethodnoto poglavje od ovoj izve{taj }e mora povtorno da se raz-gledaat, no sega od druga perspektiva: Koe e vlijanieto na socijal-no-ekonomskiot status na u~ili{teto vrz postigawata na u~eni-kot, mereno vrz osnova na socijalno-ekonomskiot status na u~eni-cite vo istoto u~ili{te? Kakvo vlijanie ima obrazovnata politi-ka koja vodi kon diferencijacija spored odredeni kriteriumi?
Vo ova poglavje se razgleduvaaat soznanijata koi gi dobilaPISA od pristapot koj u~enicite go imaat kon u~eweto.
Ovie podatoci se dobieni od pra{alnikot za u~enikot vo kojse postavuvaat golem broj na pra{awa okolu navikite za u~ewe nau~enikot, preku negoviot odnos kon u~eweto do negovite sklonos-ti kon odreden predmet. PISA razgleduva tri aspekti koi mo`atda vlijaat vrz kapacitetot na sekoj u~enik i da upravuvaat so u~e-weto. Prviot aspekt e koristewe na efektivni strategii na u~e-we, kako {to e, na primer, povtoruvawe so cel da se proveri {tose nau~ilo, otkolku proverkata da bide merka za ocenkata. Vtori-ot aspekt e motivacijata. U~enicite koi sakaat da ~itaat podobro
4.7.1. PRISTAP NA U^ENICITE KON U^EWETO
73
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Socio-ekonomski faktori koi vlijaat na u`eweto4
napreduvaat vo razvivawe na ve{tinite na ~itawe. Tretiot aspekte pozitivniot stav kon svojata li~nost, zatoa {to samodoverbata ezna~ajna komponenta vo procesot na u~ewe.
Site tri aspekti sozdavaat kompleksen del vo procesot nau~ewe i rezultiraat postigawa na dobri rezultati na u~enikot vou~ili{teto.
Istra`uvawata na ova pole poka`uvaat deka sposobnosta dase vlijae na ne~ij proces na u~ewe e glaven faktor za uspehot vou~ili{teto i motivacija na edinkata da u~i celiot svoj `ivot.
Povrzanosta na site faktori koi vlijaat na do`ivotnoto u~e-we vo ova poglavje ne se razgleduva samo preku statisti~kata ras-predelba na stavot koj u~enicite go imaat kon u~eweto, tuku i pre-ku obidot da se vospostavat vrski pome|u site faktori i rezulta-tite dobieni od PISA istra`uvaweto.
Kako {to be{e ka`ano vo prethodnite poglavja, postojat zna-~ajni razliki me|u najvisokite i najniskite rezulatati postignatiod u~enicite vo sekoja zemja. Ovie varijacii na postigawata vosklop na daden obrazoven sistem mo`e da se rezultat na socijal-no-ekonomskoto poteklo na u~enicite ili u~ili{teto, na ~ove~-kite i finansiskite resursi koi se na raspolagawe na u~ili{teto,na razlikite vo nastavnite planovi, na politikata i praktikatapri izborot na u~enicite i na na~inot na koj se organizira i spro-veduva nastavniot proces.
Od pregledot na vlijanieto na socioe-konomskite faktorivo u~eni~kite postigawa vo pismenosta na decata od 15-godi{navozrast se izvlekuvaat nekolku zaklu~oci:
Socio-ekonomskite, kulturnite i semejnite uslovi, kakorazli~ni faktori koi vlijaat na postigawata na u~enici-te, se prisutni vo site zemji koi u~estvuvaa vo PISA tes-tiraweto. U~enicite ~ii roditeli imaat podbro obrazo-vanie i podobra rabota poka`uvaat povisoko nivo na pos-tigawa.
4.7.2. VARIJACII VO POSTIGAWATA NA U^ENICITE
I RAZLIKI ME|U U^ILI{TATA
44..88.. ZAKLU^OK
74
2000PISA
U~enicite koi poka`uvaat pogolema interakcija (komuni-kacija) so svoite roditeli se podobri „~itateli” ({tozna~i pogolema sevkupna pismenost za ~itawe so razbira-we, matematika i prirodnite nauki).
Nekoi dr`avi se podobri od drugi vo nadminuvawe narazlikite na pismenosta na u~enicite so socio-ekonom-skite uslovi. Tie dr`avi obezbeduvaat podobar pristapna nadminuvawe na postoe~kite ras~ekori me|u uslovite imo`nostite na u~enicite.
Va`na distinkcija me|u u~enicite so visoki i niski pos-tigawa na kombiniranata skala za ~itawe e usvoeniotpriod za ~itawe. U~enicite koi pominuvaat podolgo vre-me vo ~itawe od zadovolstvo poka`uvaat mnogu popozi-tivni stavovi za ~itawe {to, pak, povlekuva povisokonivo na postigawa vo sevkupnata pismenost. Nivna ten-dencija e da bidat {to e mo`no podobri vo sevkupnatapismenost.
Od pra{alnicite vo koi se preslikuva socio-ekonomskata,kulturnata i semejnata sostojba na edna dr`ava preku PISA istra-`uvaweto mo`at da se vidat {ansite na decata za nivniot idenakademski uspeh vo `ivotot.
5
ZAKLU^NI
SOGLEDUVAWA
V
77
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Zaklu`ni sogleduvawa5
Vo 2002 godina e izvedeno glav-noto PISA testirawe vo RepublikaMakedonija. PISA istra`uvaweto einternacionalna studija dizajniranaza merewe na postigawata na u~eni-cite na 15-godi{na vozrast za pisme-nosta/osposobenosta na u~enicite za~itawe so razbirawe, matematika iprirodnata grupa predmeti, kako i vli-janieto na socio-ekonomskite faktorivrz rezultatite na u~enicite.
Rezultatite od ova istra`uva-we uka`uvaat na razlikite vo znae-wata i sposobnostite na u~eniciteme|u zemjite u~esni~ki vo PISA is-tra`uvaweto. No, razliki vo posti-gawata se prisutni i vo ramkite naedna zemja {to uka`uva na postojnivlijanija vrz procesot na u~ewe kajsekoj u~enik posebno. Dobienite re-zultati se dobar pokazatel za sitekreatori na obrazovnata politika vosekoja zemja u~esni~ka vo ova istra-
55..11.. VOVED
78
2000PISA
`uvawe da napravat seopfatni analizi za podobruvawe i obezbe-duvawe pribli`no ednakvi uslovi za site u~enici.
So PISA istra`uvaweto se ocenuvaa sposobnostite na u~e-nicite vo trite procesi na ~itawe preku razli~ni vidovi zada~iso razli~ni pi{ani materijali. Vo istra`uvaweto se koristeanajrazli~ni zada~i preku koi se sogleduva{e osposobenosta nau~enicite da razberat pi{an materijal pri {to od niv se bara{eizvlekuvawe informacii, vrednuvawe ili davawe sud za izvle-~eni informacii od pi{ani materijali.
Zada~ite preku koi se ispituva{e osposobenosta na u~enici-te bea vbroeni vo 5 te`inski nivoa spored brojot na mo`nite os-voeni poeni.
Sekoe nivo dava lista na specifi~nite odliki, barawa irazliki {to ajtemite gi imaat vo osnovata na svojata postavenost.
Od dadeniot opis na nivoata vo trite procesi na ~itawe sesogleduva i te`inskoto nivo na samite zada~i koi u~enicite gire{avaa.
Vo vakvata postavenost na zada~ite u~enicite vo site vklu-~eni zemji poka`aa razli~ni rezultati. Postigawata na u~eniciteod Makedonija se pod prosekot na postigawata vo site procesi na~itawe. Prose~nite postigawa vo PISA istra`uvaweto vo otkri-vawe informacii se 498 poeni, dodeka u~enicite od na{ata dr`a-va osvoile 362. Interpretacijata na tekstovi, kako vtor proces na~itawe, poka`uva prose~ni postigawa od 501 poen, a na{ite u~e-nici osvoile 381. Vo tretiot proces na ~itawe, zabele{ki i eva-luacija, prose~nite postigawa se iska~uvaat na 502 poeni, a posti-gawata na u~enicite vo Makedonija se 360 poeni. Sevkupnite re-zultati vo ova istra`uvawe poka`uvaat deka nitu eden u~enik odMakedonija ne go dostignuva pettoto, najvisoko nivo, a duri 35% odu~enicite se pod prvoto nivo vo te`inskata kombinirana skala za~itawe.
Ovie razultati se dobra slika za osposobenosta na u~eniciteza ~itawe so razbirawe na razli~ni vidovi pi{ani materijali.Zemjite vo koi u~enicite dostignuvaat visoki rezultati uka`uvaatna faktot deka tie dr`avi ja akcentiraat sposobnosta ~itawe sorazbirawe kako va`en element od obrazovnata strategija.
55..22.. POSTIGAWA NA U^ENICITE
VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE
79
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Zaklu`ni sogleduvawa5
Matemati~kata pismenost i pismenosta vo prirodnite naukise va`ni za podobro razbirawe na site parametri koi se sprotis-taveni vo modernoto op{testvo, a se temelat na prednostite koi gidavaat naukata i tehnikata. Postigawata vo matematikata i pri-rodnite nauki na najdobrite u~enici od edna zemja, sekako, }e ima-at vlijanie na idniot razvoj na tehnologijata vo taa zemja, dodekanedovolnata opismenetost na u~enicite vo ovie dve oblasti }eima negativni posledici na razvojot na celoto op{testvo.
Prose~nata vrednost na rezultatite na u~enicite od Make-donija kaj matemati~kata pismenost e 381, a kaj pismenosta vo pri-rodnite nauki e 401 poen {to poka`uva deka i dvete vrednosti sepod OECD prosekot.
Ako se sporedat rezultatite spored polot na u~enicite mo`eda se konstatira deka vo R. Makedonija, kako i na internacional-no nivo, devoj~iwata postignale zna~itelno podobri rezultati voodnos na mom~iwata. Vo site zemji `enskite deca vo prosek se po-dobro osposobeni za ~itawe so razbirawe od mom~iwata so zna~aj-na razlika vo poka`anite rezultati.
Vo matemati~kata i nau~nata pismenost, razlikite me|u polo-vite se pomali otkolku vo osposobenosta za ~itawe. Zna~ajnataprednost na devoj~iwata vo osposobenosta za ~itawe vo site zemjii prednosta na ma{kite vo matemati~kata pismenost vo mnogu zemjimo`e da e rezultat na po{irokiot socio-kulturen kontekst iliobrazovnata politika i praksa.
Semejnite karakteristiki se zna~aen pokazatel za dispari-tetot na u~eni~kite obrazovni rezultati. Posebno vlijanie na u~e-ni~kite postigawa ima obrazovanieto na majkata pri {to u~enici-te ~ii majki imaat kompletirano visoko obrazovanie poka`uvaatzna~itelno podobri rezultati vo site segmenti na PISA istra`u-vaweto.
Spored odgovorite na ispitanicite, od pra{alnicite koris-teni vo ova istra`uvawe, se sogleduva vlijanieto na socio-eko-nomskite faktori vrz u~eni~kite postigawa vo site vidovi pis-menost. Vakviot fakt uka`uva na potrebata vo sekoja dr`ava da se
55..44.. VLIJANIE NA SOCIO-EKONOMSKITE FAKTORI
VRZ POSTIGAWATA NA U^ENICITE
55..33.. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO MATEMATI^KATA
PISMENOST I PISMENOSTA VO PRIRODNITE
NAUKI
koristat dobienite rezultati vo gradeweto na obrazovnata stra-tegija.
Vo tradicionalnite metodi, nastavnikot go prezentira nas-tavniot materijal, u~enicite u~at i gi pi{uvaat doma{nite zada-~i, periodi~no se proveruva znaeweto na u~enicite pri {to se za-bele`uvaat ocenkite i se preminuva na narednata tema od progra-mata bez da se obrne posebno vnimanie na toa dali site u~enici goimaat sovladano potrebnoto znaewe.
Vo PISA istra`uvaweto e koristen tradicionalen test pre-ku koj u~enicite treba da poka`at {to znaat, no i koja e dlabo~i-nata i razbiraweto na nivnoto znaewe.
Poednostavno ka`ano, u~enicite treba da odgovorat na dvepra{awa:
[to znam?
[to mo`am da napravam so svoeto znaewe?
Spored rezultatite vo PISA istra`uvaweto, u~enicite vona{ata dr`ava ne umeat sopstvenoto znaewe da go prezentiraatsoodvetno na potrebite.
Rezultatite uka`uvaat deka e potrebna promena vo obrazov-niot sistem i na~inot na proverka na znaeweto na u~enicite od po-ka`uvawe na osnovno znaewe do demonstracija na znaeweto prekuizrabotka na proekti, eksperimenti, istra`uvawe i sli~ni na~inina prakti~na primena i prikaz na znaeweto.
Poradi ova nastavnikot ne smee da bide samo prenesuva~ naznaewe, tuku i olesnuva~ na procesot na u~ewe. Vo erata na tehno-logija i informacii, koga postojano se zgolemuva koli~estvoto napotrebnoto znaewe, nastavnicite mora da vlijaat na procesite nakreirawe na nastavnite programi, na~inot na prezentirawe nanastavnite sodr`ini i ocenuvaweto na pismenosta na u~enicite vosite vidovi testirani sposobnosti na u~enicite.
80
2000PISA
55..55.. {TO NAU^IVME OD PISA ISTRA@UVAWETO
81
2000 PISA Postigawa na u`enicite vo Republika Makedonija
Zaklu`ni sogleduvawa5
5.1. Pismenost na 15-godi{nite u~enici
^ITAWE MATEMATI^KA PISMENOST SO RAZBIRAWE PISMENOST VO PRIRODNITE NAUKI
Zemja Prosek Y.E. Zemja Prosek Y.E. Zemja Prosek Y.E.
Finska 546 (2.6) Hongkong 560 (3.3) Koreja 552 (2.7)
Kanada 534 (1.6) Japonija 557 (5.5) Japonija 550 (5.5)
Nov Zeland 529 (2.8) Koreja 547 (2.8) Hongkong 541 (3.0)
Avstralija 528 (3.5) Nov Zeland 537 (3.1) Finska 538 (2.5)
Irska 527 (3.2) Finska 536 (2.2) V. Britanija 532 (2.7)
Hongkong 525 (2.9) Avstralija 533 (3.5) Kanada 529 (1.6)
Koreja 525 (2.4) Kanada 533 (1.4) Nov Zeland 528 (2.4)
V. Britanija 523 (2.6) [vajcarija 529 (4.4) Avstralija 528 (3.5)
Japonija 522 (5.2) V. Britanija 529 (2.5) Avstrija 519 (2.6)
[vedska 516 (2.2) Belgija 520 (3.9) Irska 513 (3.2)
Avstrija 507 (2.4) Francija 517 (2.7) [vedska 512 (2.5)
Belgija 507 (3.6) Avstrija 515 (2.5) Rep. ^e{ka 511 (2.4)
Island 507 (1.5) Danska 514 (2.4) Francija 500 (3.2)
Norve{ka 505 (2.8) Island 514 (2.3) Norve{ka 500 (2.8)
Francija 505 (2.7) Lihten{tajn 514 (7.0) SAD 499 (7.3)
SAD 504 (7.1) [vedska 510 (2.5) Ungarija 496 (4.2)
Danska 497 (2.4) Irska 503 (2.7) Island 496 (2.2)
[vajcarija 494 (4.3) Norve{ka 499 (2.8) Belgija 496 (4.3)
[panija 493 (2.7) Rep. ^e{ka 498 (2.8) [vajcarija 496 (4.4)
Rep. ^e{ka 492 (2.4) SAD 493 (7.6) [panija 491 (3.0)
Italija 487 (2.9) Germanija 490 (2.5) Germanija 487 (2.4)
Germanija 484 (2.5) Ungarija 488 (4.0) Polska 483 (5.1)
Lihten{tajn 483 (4.1) Ruska Fed. 478 (5.5) Danska 481 (2.8)
Ungarija 480 (4.0) [panija 476 (3.1) Italija 478 (3.1)
Polska 479 (4.5) Polska 470 (5.5) Lihten{tajn 476 (7.1)
Grcija 474 (5.0) Latvija 463 (4.5) Grcija 461 (4.9)
Portugalija 470 (4.5) Italija 457 (2.9) Ruska Fed. 460 (4.7)
Ruska Fed. 462 (4.2) Portugalija 454 (4.1) Latvija 460 (5.6)
Latvija 458 (5.3) Grcija 447 (5.6) Portugalija 459 (4.0)
Izrael 452 (8.5) Luksemburg 446 (2.0) Bugarija 448 (4.6)
Luksemburg 441 (1.6) Izrael 433 (9.3) Luksemburg 443 (2.3)
Tajland 431 (3.2) Tajland 432 (3.6) Tajland 436 (3.1)
Bugarija 430 (4.9) Bugarija 430 (5.7) Izrael 434 (9.0)
Meksiko 422 (3.3) Argentina 388 (9.4) Meksiko 422 (3.2)
Argentina 418 (9.9) Meksiko 387 (3.4) ^ile 415 (3.4)
^ile 410 (3.6) ^ile 384 (3.7) Makedonija 401 (2.1)
Brazil 396 (3.1) Albanija 381 (3.1) Argentina 396 (8.6)
Makedonija 373 (1.9) Makedonija 381 (2.7) Indonezija 393 (3.9)
Indonezija 371 (4.0) Indonezija 367 (4.5) Albanija 376 (2.9)
Albanija 349 (3.3) Brazil 334 (3.7) Brazil 375 (3.3)
Peru 327 (4.4) Peru 292 (4.4) Peru 333 (4.0)
KORISTENA LITERATURA
Literacy Skills for the World of Tomorrow - Further Results From PISA2000 - Organization for Economic co-operation and development -UNESCO institute of Statistics
Student Engagement at School - A sense of belonging and participation - Results from PISA 2000
Literacy Skills for the World of Tomorrow - Further results from PISA 2000 - Executive Summary
Glogal Education Digest 2003 Comparing Education Statistics Across the World
John Chaffee, Ph.D. - Thinking Critically - Houghtoun Company -Boston - New York - 1996
PIRLS - Izve{taj za postigawata na u~enicite od ~etvrto oddelenie vo ~itawe so razbirawe
World Declaration on Education for all - UNESCO - 1990
Za uspe{noto sproveduvawe na studijata PISA vo RepublikaMakedonija im se zablagodaruvame na:
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i na ministerot
Biroto za razvoj na obrazovanieto i golem broj sovetnicidirektno vklu~eni vo studijata
Oddelenieto za ocenuvawe pri Biroto za razvoj na obrazovanieto
Institutot Otvoreno op{testvo Makedonija
OECD - Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj
UNESCO - Institut za statistika
ACER - Avstraliski sovet za postignuvawa vo oblasta naobrazovanieto
CITO - Nacionalen institut za merewa vo obrazovanieto- Holandija
NIER - Nacionalen institut za postigawa vo obrazovanieto - Japonija
ETS - Edukativen centar za testirawe i Westat od SAD
nadvore{nite sorabotnici vklu~eni vo fazata na podgo-tovka na instrumentite za sproveduvawe na studijata ikompjuterska obrabotka na pribranite podatoci
osnovnite i srednite u~ili{ta vklu~eni vo studijata
nastavnicite i stru~nite slu`bi vo u~ili{tata vklu~enivo pribiraweto podatoci i pregleduvaweto na testovite
testiranite u~enici
Nacionalen koordinator na proektotLirie Rexepi
VOVED 1.1. [TO E OECD / PISA 71.2. KOJ JA SPROVEDUVA[E PISA 81.3. PRIMEROK 91.4. ZEMJI U^ESNI^KI VO PISA 91.5. KOLKAVA E MO@NOSTA ZA SPOREDUVAWE 111.6. [TO NI OVOZMO@I VKLU^UVAWETO VO OVAA STUDIJA 111.7. KONCEPTUALNA RAMKA NA STUDIJATA 121.8. PODRA^JA NA OCENUVAWE 131.9. INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE PODATOCI 13
1.9.1. Testovi 141.9.2. Pra{alnici 15
1.10. SPROVEDUVAWE 161.11. [TO SODR@I INTERNACIONALNIOT IZVE[TAJ 17
^ITAWE SO RAZBIRAWE 2.1. VOVED 212.2. [TO SE OCENUVA VO PISA 22
2.2.1. Opis na pi{anite materijali i zada~i 232.3. TE@INSKO NIVO NA ZADA^ITE 24
2.3.1. Skala na te`insko nivo na zada~ite 262.4. PREGLED NA SPOSOBNOSTA ZA ^ITAWE SO RAZBIRAWE
KAJ U^ENICI NA 15-GODI[NA VOZRAST NA 5-TE NIVOA 292.5. POSTIGAWA VO POTSKALITE ZA ^ITAWE SO RAZBIRAWE 342.6. ZAKLU^OCI 382.7. PRIMERI NA TEST-ZADA^I 39
2.7.1. Test-zada~a 1: Ezeroto ^ad 392.7.2. Test-zada~a 2: Proekt Me|unaroden plan 41
MATEMATI^KA PISMENOST
I PISMENOST VO PRIRODNITE NAUKI3.1. VOVED 453.2. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO MATEMATI^KATA PISMENOST 47
3.2.1. Kako se prika`ani rezultatite vo matemati~kata pismenost vo PISA 47
3.2.2. Raspredelba na postigawata kaj matemati~kata pismenost 51
SODR@INA
1
2
3
3.3. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO PISMENOSTA VO PRIRODNITE NAUKI 523.3.1. Kako se prika`ani rezultatite vo pismenosta
vo prirodnite nauki vo PISA 523.3.2. Raspredelba na postigawata kaj pismenosta
vo prirodnite nauki 563.4. ZAKLU^OK 57
SOCIO-EKONOMSKI FAKTORI KOI VLIJAAT
NA U^EWETO4.1. VOVED 614.2. RAZLIKI ME\U POLOVITE VO POSTIGAWATA NA U^ENICITE
VO PISMENOSTA ZA ^ITAWE, MATEMATI^KATA I PRIRODNATA GRUPA PREDMETI 62
4.3. RAZLIKI ME\U POLOVITE I ANGA@IRANOSTA VO ^ITAWETO 644.4. OBRAZOVANIE NA RODITELITE 674.5. SEMEJNA STRUKTURA I JAZIKOT NA KOJ SE ZBORUVA DOMA 694.6. KOMUNIKACIJA ME\U RODITELITE I DECATA 704.7. ANGA@IRAWE NA U^ENICITE VO U^ILI[TETO I U^EWETO 70
4.7.1. Pristap na u~enicite kon u~eweto 724.7.2. Varijacii vo postigawata na u~enicite
i razliki me|u u~ili{tata 734.8. ZAKLU^OK 73
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA5.1. VOVED 775.2. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO ^ITAWE SO RAZBIRAWE 785.3. POSTIGAWA NA U^ENICITE VO MATEMATI^KATA PISMENOST
I PISMENOSTA VO PRIRODNITE NAUKI 795.4. VLIJANIE NA SOCIO-EKONOMSKITE FAKTORI
VRZ POSTIGAWATA NA U^ENICITE 795.5. [TO NAU^IVME OD PISA ISTRA@UVAWETO 80
KORISTENA LITERATURA 82
4
5
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETOODDELENIE ZA OCENUVAWE
Ul. „Ru|er Bo{kovi}“, b.b., Skopje
Za izdava~ot:]amil XELADINI, direktor na BRO
Lirie REXEPI, Tawa ANDONOVA-MITREVSKA, Olga SAMARXI]-JANKOVA
PISA 2000
POSTIGAWA NA U^ENICITE
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Lektura:Suzana STOJKOVSKA
Dizajn i kompjuterska podgotovka:Biljana MIHAJLOVSKA
Tira`:500 primeroci
Pe~ati:„HERAKLI KOMERC“