Download - Namestitveni vodnik FreeCAD
Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
FreeCAD Navodila za namestitev programskega paketa
(dokument ver.: 2018-06)
Avtorji:
doc. dr. Samo Zupan, univ. dipl. inž.
Aleksander Novak, mag. inž.
Ljubljana, junij 2018
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 I
KAZALO
1. UVOD - KAJ JE FREECAD? 1
1.1. KOMU JE FREECAD NAMENJEN 2
2. SPLETNI VIRI IN STRANI ZA PRENOS NAMESTITVENIH DATOTEK 2
2.1. URADNA SPLETNA STRAN ZA PRENOS NAMESTITVENIH DATOTEK 2 2.2. LICENCA IN AVTORSKE PRAVICE 3
3. NAMESTITEV PROGRAMSKEGA PAKETA FREECAD 4
3.1. STROJNE POTREBE 4 3.2. POSTOPEK NAMESTITVE 5
4. NASTAVITVE PROGRAMSKEGA PAKETA / OKOLJA 7
5. NAMESTITEV DODATNIH DELOVNIH OKOLIJ IN MAKRO PROGRAMOV
11
5.1. NAMESTITEV DELOVNIH OKOLIJ S POMOČJO MAKRO PROGRAMA 11 5.2. ROČNA NAMESTITEV DELOVNIH OKOLIJ (DODATKOV) 12 5.3. SPISEK DODATKOV POTREBNIH ZA IZVEDBO VAJ, PROJEKTNIH NALOG IN SEMINARJEV 14
6. PROGRAMI ZA NADGRADNJO FUNKCIONALNOSTI FREECADA 15
6.1. GRAPHVIZ 15 6.2. TEIGHA FILE CONVERTER 15 6.3. INKSCAPE 16 6.4. PROGRAMER'S NOTEPAD 16
7. ODSTRANITEV PROGRAMSKEGA PAKETA FREECAD 17
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 1
1. UVOD - Kaj je FreeCAD?
FreeCAD je odprtokodni prostorski (3D) modelirnik namenjen prostorskemu modeliranju
realnih objektov (volumski oziroma »solid« modelirnik), ki se zgleduje po drugih
profesionalnih orodjih za inženirsko modeliranje. Omogoča različne načine gradnje in
spreminjanja virtualnih objektov in omogoča njihovo spreminjanje na način premikanja po
zgodovini hierarhične gradnje ter spreminjanja različnih parametrov na osnovi katerih objekti
dobivajo svojo prostorsko obliko, orientacijo in položaj v prostoru.
Slika 1: Delovno okolje FreeCAD
Glavna spletna stran projekta je: https://www.freecadweb.org/
FreeCAD je odprtokodni projekt razvoja programskega sistema, ki omogoča visoko
prilagodljivost, makro programiranje z izdelavo ustrezne procesne kode (skriptov) in
omogoča razširljivost z dodajanjem programskih vključkov za številne tehnične (inženirske)
naloge pri razvoju proizvodov. Preveden programske verzije in izvorna koda so na razpolago
brezplačno po pravilih GNU Public licence (glej poglavje o licenci).
FreeCAD je zasnovan za uporabo na različnih platformah operacijskih sistemov (OS):
Windows, Mac in Linux. Na voljo so tako za različne platforme prevedene programske
verzije in izvorna koda, ki jo lahko sami prilagajamo in prevajamo (če seveda za to imamo
ustrezno znanje in orodja). Bere in zapisuje veliko odprtokodnih formatov zapisa datotek z
bazami podatkov prostorskih objektov kot so: STEP, IGES, STL, SVG, DXF, OBJ, IFC, DAE
in drugi.
Razvoj FreeCADa poteka v angleškem jeziku. Obenem se prevaja v več drugih globalnih
jezikov, prevajanje poteka na prostovoljni bazi. Številni moduli FreeCADa so več ali manj
prevedeni tudi v slovenski jezik. Vendar pa so strokovno – tehnično prevodi še dokaj šibki in
slabi v primerjavo s prevodi podobnih profesionalnih orodij. Začetna uporaba FreeCADa bo
zato potekala ob namestitvi originalne verzije v angleškem jeziku.
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 2
FreeCAD ni nadomestilo za profesionalna programska orodja za 3D modeliranje v zahtevnem
poslovnem okolju, ker je to projekt v stalnem razvoju in za tako okolje še nima zadostne
zanesljivosti in varnosti.
Poleg tega mu manjkajo še mnoge napredne možnosti in funkcije 3D modeliranja in pretvorbe
podatkov oziroma zapise v tako imenovane »lahke 3D formate« datotek s prostorskimi
objekti. Ti formati se v tehnološkem svetu močno uveljavljajo kot zapisih preko katerih se
izvaja brezpapirna komunikacija in prenos geometrijskih in drugih tehnoloških informacij v
tehnoloških proizvodnih procesih. Za branje in osnovne potrebne manipulacije so
uporabnikom na voljo brezplačni bralniki, ki so strojno mnogo manj zahtevni in delujejo na
različnih napravah in operacijskih sistemih (računalniki, tablice, telefoni …). En od takih
formatov je npr. zapis »JT« (Siemens) in ene od brezplačnih bralnikov aplikacija JT2Go, ki jo
bomo prav tako uporabljali za pregledovanje 3D navideznih geometrijskih objektov, ki so
zgrajeni z različnimi aplikacijami.
1.1. Komu je FreeCAD namenjen
Namenjen je domačim uporabnikom, ki jih učenje in gradnja virtualnih prostorskih objektov
zanima kot hobi. Predhodne izkušnje iz CAD niso potrebne, učenje se lahko začne od začetka.
Prav tako je namenjen in uporaben za izkušene CAD uporabnike, ker so osnove, načela in
funkcije podobne profesionalnim orodjem s tega področja.
Zanimiv je programerjem, saj je večina FreeCAD funkcionalnost mogoče programirati v
programskem jeziku Python. Na ta način lahko razširite njegovo funkcionalnost,
avtomatizirate postopke s skripti, da zgradite svoje objekte ali celo vključite FreeCAD v svoje
lastne aplikacije.
Še posebej je primeren za učitelje, ki želijo učiti svoje učence brez skrbi pred kršenjem
licenčnih pravil. FreeCAD lahko namestite kjerkoli v kakršne koli namene.
2. Spletni viri in strani za prenos namestitvenih datotek
2.1. Uradna spletna stran za prenos namestitvenih datotek
Uradna spletna stran za prenos namestitvenih datotek za okolje MS Windows in Mac OS je:
https://github.com/FreeCAD/FreeCAD/releases
Trenutno so podprti naslednji operacijski sistemi:
OS X ≥ 10.9,
Win x86 namestitev za MS Windows XP / Vista / 7 / 8 / 10 in
Win x64 namestitev za MS Windows Vista / 7 / 8 / 10.
Glede na to, da je večina osebnih računalnikov v uporabi 64 bitnih z operacijskimi sistemi MS
Windows 8 in 10 smo se v teh navodilih omejili na opis inštalacije Win x64. Uporabniki, ki
nimajo nameščene 64 bitne verzije operacijskega sistema Windows, morajo na spletni strani
poiskati ustrezno drugo različico namestitvene datoteke.
Na vrhu spletne strani se vedno nahaja zadnja verzija programskega paketa. Za splošno rabo
se običajno prenese najnovejšo uradno izdajo (ang. Offical X.XX relase; kjer je X.XX oznaka
verzije). Za razvijalce so na voljo predizdaje (ang. Pre-release oz. Developer builds.
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 3
Kliknemo torej na povezavo za prenos datoteke: »FreeCAD-X.XX.YYYY_x64_setup.exe«
(X.XX.YYYY je polna oznaka verzije in različice (ang. build)). Odpre se pogovorno okno za
prenos datotek, v katerem kliknemo na tipko »Shrani datoteko« (Slika 2).
Slika 2: Pogovorno okno za shranjevanje datoteke
(priporočena stabilna verzija v danem času)
Shranjena datoteka se prenese na lokacijo »Prenosi (ang. Downloads)«, kot je ta nastavljena v
uporabnikovem sistemu.
V okviru projekta bo pripravljena spletna platforma (stran), na kateri bodo na voljo
priporočene verzije in prilagoditve ter primeri za potrebe Pedagoške fakultete (PeF) UL.
2.2. Licenca in avtorske pravice
Programski paket FreeCAD uporablja LGPL licenco, ki omogoča prost prenos, namestitev in
kopiranje ter redistribucijo in uporabo programskega paketa FreeCAD. Uporablja se lahko za
komercialne in nekomercialne namene. Uporaba programskega paketa je popolnoma
neomejena in izdelane datoteke so last avtorja le teh. Edina stvar, ki jo licenca prepoveduje
je trditi, da smo sami izdelali programski paket FreeCAD (da smo avtorji programskega
paketa FreeCAD).
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 4
3. Namestitev programskega paketa FreeCAD
3.1. Strojne potrebe
Kot vsak prostorski modelirnik tudi FreeCAD za uspešno (dovolj odzivno in hitro delovanje)
zahteva določene solidne strojne zmogljivosti računalnika, kamor je nameščen. Predvsem je
potrebna zadostna količina delovnega pomnilnika RAM, dovolj zmogljiv glavni procesor,
grafična kartica in prostor na trdem disku (HDD ali SSD). Vendar pa je sistem zgrajen na
osnovi odprtokodne baze podatkov o prostorskih objektih Open Cascade, ki za svoje
delovanje ne potrebuje posebne in vrhunske strojne opreme (kot so npr. poseben
profesionalne grafične kartice, npr. NVIDIA Quadro ali AMD Fire Pro in podobno). Po
izkušnjah, vsaj dokler imamo opravka z razmeroma majhnimi delovnimi projekti
(kompleksnost in velikost 3D modelov) uporabnikov, zadovoljivo deluje na namiznih in
prenosnih računalnikih srednjega razreda za osebno (domačo) ali poslovno rabo.
Osnovne orientacijske informacije:
1. Potreben prostor na trdem disku (HDD ali SSD – priporočeno) za osnovno
namestitev aplikacije FreeCAD in namestitev najnujnejših vtičnikov znaša približno:
a. velikost namestitvene datoteke FreeCAD-0.16.6712_x64_setup.exe
(Windows – 64 bitni) je ~222 MB;
b. v tem trenutku je na voljo za namestitev tudi naslednja stabilna verzija
0.17 Roland (FreeCAD-0.17.13522.3bb5ff4-WIN-x64-installer.exe), ki ima
sicer nekaj precej zaželenih izboljšav, še vedno pa tudi pomanjkljivosti.
c. prostor, ki ga zavzame mapa FreeCAD na disku po namestitvi je ~ 530 MB
2. Poraba delovnega spomina (RAM) za potrebe FreeCADa je ključno odvisna od
velikosti uporabnikovega modela in vtičnikov, ki jih uporabnik uporablja:
a. zagon začetnega delovnega namizja FreeCAD okolja (brez uporabnikovega
projekta) ~ 130 do 180 MB (odvisno od števila nameščenih vtičnikov),
b. aktiviranje ustreznega delovnega vtičnika (začetek novega uporabniškega
projekta - modeliranje delov, risanje) ~ 180 do 220 MB
c. branje ali gradnja manjših oziroma ne preveč zahtevnih 3D modelov in risb –
skupaj manj kot 1 GB RAMa,
d. v vsakem primeru je priporočeno, da ima osebni računalnik z operacijskim
sistemom Windows 10 za take aplikacije več kot 4 GB delovnega spomina
RAM.
3. Glavni procesor: priporočen je več jedrni procesor zaradi boljše odzivnosti celotnega
sistema, vendar večina funkcij pri 3D modeliranju ne more uporabljat več kot enega
glavnega procesorskega jedra; priporočljivi so procesorji razreda Intel i5 in i7,
načeloma deluje tudi na i3 in vseh primerljivih procesorjih. V skladu s tem bo
FreeCAD deloval tudi na virtualnih računalnikih, če jim bo skrbnik dodelil dovolj
sredstev za delo.
4. Grafična kartica: povprečna posebna ali v procesor vgrajena grafika, ki zmore
prikazovanje 24 bitnih ravnin in ima priporočeno vsaj 1 GB delovnega spomina
(posebnega ali skupnega – RAM). Seveda bodo določene funkcije delovale opazno
bolje z zmogljivejšimi grafičnimi karticami.
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 5
3.2. Postopek namestitve
1. Iz spletne strani prenesemo namestitveno (*.exe) datoteko za okolje MS Windows v
mapo »Prenosi (ang. Downloads)« uporabnikovega delovnega sistema.
2. Z dvojnim klikom zaženemo namestitveno datoteko.
3. Potrdimo pogoje LGPL licence (Slika 3; to je eden od redkih primerov, kjer lahko brez
natančnega branja pogojev izvedemo potrditev, saj ni nobenih skritih omejitev
uporabe).
Slika 3: Potrditev pogojev LGPL licence
4. Namestitev programskega paketa lahko izvedemo v predvideno mapo (Slika 4;
lokacijo namestitve lahko po potrebi/želji spremenimo).
Slika 4: Privzeta mapa namestitve (tipično za 64 bitna okna)
5. Nastavitev spremenljivke PYTONPATH (Slika 5) v prvem koraku ni potrebna, razen
če boste programirali procese modeliranja v programskem jeziku PYTHON.
6. Med samo namestitvijo programskega paketa se namesti še nekaj dodatnih
komponent, predvsem knjižnic za programski jezik C++
7. Namestitev zaključimo s klikom na tipko »Close« (Slika 6).
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 6
Slika 5: Izbor komponent za namestitev
Slika 6: Zaključek namestitve programskega paketa FreeCAD
3.1. Namestitev preizkusnih razvojnih različic
Namestitvene datoteke razvojnih verzij (trenutno 0.18_pre) za preizkus je enostavna in hitra
in jo imate lahko na svojem računalniku hkrati z nameščeno stabilno verzijo. S spletne strani
izdaj FreeCADa (https://github.com/FreeCAD/FreeCAD/releases/tag/0.18_pre ) naložite
ustrezen 7z arhiv (potrebujete 7zip program, ki je tudi OS program: ) na svoj računalnik (npr.
trenutno FreeCAD_0.18.13999_x64_dev_win.7z) in ga razširite s strukturo map v svojem
disku in ustrezni mapi.
Zaganjate ga preprosto s povezavo do izvršilne datoteke FreeCAD (npr. na poti: "C:\Program
Files\FreeCAD 0.18\bin\FreeCAD.exe"). V preizkusne verzije lahko naložite dodatke
(module) kot v stabilne verzije.
Prilagoditve različice, ki ste jih naredili na nameščenih različicah in ki običajno pomenijo
spremembe oziroma dodajanje raznih datotek (npr. okvirjev in glav risb, simbolov…) v
ustrezne mape namestitve programa lahko iz stabilnih verzij prenašate v preizkusne različice
večinoma s preprostim kopiranjem teh datotek v ustrezno mapo v strukturi map preizkusne
različice.
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 7
4. Nastavitve programskega paketa / okolja
Pri namestitvi se avtomatsko kot privzet izbere jezik operacijskega sistema. V našem primeru
je to Slovenščina ali Angleščina. FreeCAD je skoraj v celoti preveden v 6 jezikov, trenutno pa
se prevaja tudi v veliko drugih jezikov.
(https://freecadweb.org/wiki/Help_FreeCAD#Work_on_the_documentation )
Ko je FreeCAD nameščen, se spremembe osnovnih nastavitev izvajajo preko menija Edit >
Preferences. (Uredi > Možnosti; Slika 7)
Slika 7: Dostop do nastavitev (Možnosti)
Odpre se pogovorno okno Preferences (Možnosti) z aktivnim zavihkom General (Splošne
nastavitve). Ker želimo delati v bolj domačem – slovenskem okolju, v skupini Language, iz
spustnega seznama Change Language izberemo Slovenščina in potrdimo s klikom na ikono
OK (Slika 8).
Programsko okolje je v fazi prevajanja (povsem prostovoljski projekt) v slovenski jezik, zato
nekateri ukazi in deli programskega okolja še niso na voljo v celoti v slovenskem jeziku.
Številni prevodi so strokovno pomanjkljivi, zato je priporočena uporaba izvirnika (Ang.).
Slika 8: Nastavitev jezika programskega paketa FreeCAD
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 8
Ker so prevajalci programskega okolja v bistvu uporabniki - prostovoljci, nekateri prevodi
niso najboljši oziroma so lahko celo dokaj nelogični in strokovno slabi. Stanje počasi
izboljšujemo z našo aktivno vključitvijo v razvoj programskega paketa vsaj na področju
prevoda, s čimer se bomo vključili v naslednjih fazah.
Ostalih splošnih nastavitev načeloma ni potrebno spreminjati (Slika 9).
Slika 9: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Splošne nastavitve
Na zavihku Dokument (Slika 10) so nastavitve vezane na delo z dokumentom (datoteko) ter
licenco programskega paketa. Prilagoditve nastavitev tu niso potrebne.
Zavihka Urejevalnik in Izhodno okno sta bolj zanimiva za programerje zato tu ne
spreminjamo nastavitev.
Za bolj motivirane uporabnike je morda zanimiv zavihek Makro (Slika 11), kjer lahko
nastavimo parametre kreiranja in izvajanja makro programov (niza ukazov). Zanimiva je
morda lokacija makrojev, ki je vezana na uporabnika. V primeru dela v učilnici, kjer se
uporablja enotno geslo za študente, je smiselno, da se ta pot prilagodi lokalno vsakemu
uporabniku za čas izvedbe vaj, ki zajemajo delo z makro programi.
V zavihku Enote (Slika 12) pustimo privzeto vrednost Standardne (mm / kg / s / °) in število
decimalnih mest 2. Privzete vrednosti pokrijejo predvidene zahteve za izdelavo modelov in
risb splošne konstrukcije za področje strojništva in lesarske (pohištvene) industrije.
Nastavitve prikaza in nastavitve posameznih modulov niso del tega priročnika.
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 9
Slika 10: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Dokument
Slika 11: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Makro
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 10
Slika 12: Pogovorno okno Možnosti, zavihek Enote
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 11
5. Namestitev dodatnih delovnih okolij in makro programov
Uradna izdaja verzije običajno zajema le nabor osnovnih delovnih okolij, ki jih potrebujejo
vsi uporabniki, ne glede na naravo oziroma namen njihovega dela.
Dodatna okolja lahko vsak uporabnik naloži lokalno na svoj sistem glede na njihovo
uporabniško namestitveno lokacijo (mapo). Sistemsko nastavitev uporabniške lokacije lahko
preverimo (ali spremenimo), če izberemo iz menija Uredi > Možnosti (ang. Edit >
Preferences; Slika 7) in v pogovornem oknu Možnosti odpremo zavihek Makro (Slika 11).
Privzeta lokacija C:\Users\USER\AppData\Roaming\FreeCAD\Macro je navedena v vnosnem
polju podskupine nastavitev Pot makrov (skupina: Nastavitve snemanja makrov). USER je
spremenljivka, ki jo zamenjamo z dejanskim uporabniškim imenom registriranega uporabnika
na računalniku (v domeni). Če je uporabnik namestil aplikacijo na drug pogon (disk), je
seveda treba ustrezno spremeniti pot do te mape.
5.1. Namestitev delovnih okolij s pomočjo makro programa
Namestitev dodatnih delovnih okolij oziroma namizij (vtičnikov, ang. Workbench) ter
različnih makro programov opravimo po sledečem postopku:
1. Iz spletne strani za Dodatke (ang. Addons): https://github.com/FreeCAD/FreeCAD-
addons shranimo makro addons_installer.FCMacro pod privzetim imenom (v
spletnem brskalniku odprto tekstovno datoteko shranimo z imenom
addons_installer.FCMacro, kar je tudi privzeto ime ob shranjevanju; glej proti dnu
spletne strani).
2. Makro addons_installer.FCMacro kopiramo na lokacijo
C:\Users\USER\AppData\Roaming\FreeCAD\Macro oziroma v ustrezno mapo glede
na uporabniško namestitev.
3. V menijski vrstici izberemo: Makro > Makri (Slika 13) in iz nabora uporabniških
makrojev izberemo: addons_installer.FCMacro ga poženemo (gumb Izvedi; Slika
14).
Slika 13: Odpiranje pogovornega okna Zaženi makro
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 12
Slika 14: Zagon makro programa
4. Odpre se pogovorno okno Addons installer, v katerem izberemo želeni dodatek
(Slika 15) in nato kliknemo na gumb Install/update. S tem se izvede inštalacija ali
posodobitev izbranega dodatka (spisek dodatkov potrebnih za izvedbo vaj je naveden
v poglavju 5.3).
Slika 15: Pogovorno okno za namestitev dodatkov
5. Ko zaključimo z namestitvijo zadnjega dodatka, kliknemo na gumb Close. Potreben je
le še ponovni zagon FreeCAD-a in nameščena okolja (dodatki) so aktivirana.
6. Na podoben način kasneje lahko nameščene dodatke tudi posodabljamo (če so seveda
posodobitve na voljo) ali odstranimo (gumb Remove).
5.2. Ročna namestitev delovnih okolij (dodatkov)
Vsako delovno okolje lahko namestimo tudi ročno:
1. Na spletni strani za Dodatke (ang. Addons): https://github.com/FreeCAD/FreeCAD-
addons poiščemo želeni dodatek (tabela takoj na vrhu spletne strani, takoj pod
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 13
»bannerjem«; poglavje 5.3) in kliknemo nanj. Odpre se spletna stran z vsebino
izbranega dodatka (Slika 16).
2. Kliknemo na ikono »Clone or Download« in izberemo iz pogovornega oblaka
»Download ZIP« (Slika 16). Odpre se pogovorno okno »Odpiranje
FreeCAD_......zip«, kjer izberemo opcijo »Shrani datoteko« in kliknemo na ikono »V
redu« (Slika 17). Shranjena datoteka se prenese na lokacijo »Prenosi (ang.
Downloads)«.
3. Vsebino arhiva razpakiramo na lokacijo:
C:\Users\USER\AppData\Roaming\FreeCAD\Mod. Če podmape Mod ni, jo kreiramo
ročno! Posamezen dodatek je ena podmapa na tej lokaciji (Slika 18).
4. Poženemo FreeCAD oz. izklopimo in ponovno poženemo FreeCAD, če je slučajno
deloval med ročno namestitvijo dodatka.
Slika 16: Prenos izbranega dodatka iz spletne strani
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 14
Slika 17: Shranjevanje izbranega dodatka
Slika 18: Lokacija nameščenih dodatkov
5.3. Spisek dodatkov potrebnih za izvedbo vaj, projektnih nalog in seminarjev
Za različne ožje specifične potrebe je na voljo več dodatkov oziroma t.i. vtičnikov, ki so
prilagojeni okolju FreeCAD. Uporabniku ni treba namestiti vseh, ampak samo tiste, ki so
nujni za njegove potrebe. Seznam in opis potrebnih in koristnih vtičnikov se bo ustrezno
dopolnjeval tekom projekta, še posebej v končni fazi (pilotni projekt Tehnična dokumentacija
2).
Okolja / dodatki:
drawing_dimensioning, delovno okolje, ki omogoča kotiranje pogledov in prerezov
prikazanih na tehnični risbi (z glavo in ostalo potrebno simbolno opremo v skladu z
standardi tehničnega risanja).
Assembly2 modul za ustvarjene prostorskih (3D) modelov sestavov (assembly) iz
različnih v naprej izdelanih 3D modelov sestavnih delov (part); brez tega modula
kreiranje sestavov ni možno oziroma je na skrajno primitivnem nivoju neprimernem
za tehnično rabo.
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 15
6. Programi za nadgradnjo funkcionalnosti FreeCADa
Programski paket FreeCAD po strategiji odprtokodnih programov za nadgradnjo svoje
funkcionalnosti uporablja nekatere druge odprtokodne programe in orodja. V tem poglavju je
naveden predvsem spiek teh razširitev, spletne povezave in po potrebi kratki komentarji.
6.1. Graphviz
Odprtokodni program za vizualizacijo strukturnih informacij in medsebojsnih odvisnosti v
obliki grafa, ki podpira izvoz grafov v različne formate.
Spletna stran: https://www.graphviz.org/
Uporaba: Programski paket FreeCAD ta program uporablja za izris grafa odvisnosti
gradnikov modela oz. med modelom in risbami. Je nujno orodje za vizualizacijo dejanskih
relacij med gradniki.
Komentar: V Windows okolju bo morda potrebno v FreeCADu ročno nastaviti pot do bin
mape tega programa.
6.2. Teigha File Converter
Filter oz. pretvornika za DWG in DXF datoteke. Opredeljen je kot demo oz. brezplačno
programsko orodje.
Spletna stran: https://www.opendesign.com/guestfiles/teigha_file_converter
Uporaba: Pri delu s CAD paketi se velikokrat srečamo s potrebo po prenosu datotek med
programskimi paketi. DXF format za prenos 2D (tudi 3D, predvsem žične) geometrije je eden
izmed starejših in zelo razširjenih nevtralnih formatov zapisa, podobno velja tudi za DWG
format, ki je lastni format zapisa programa AutoCAD. S pomočjo Teigha File Converterja
omogočimo kvaliteten prenos DXF in DWG datotek v/iz FreeCADa.
Komentar: V Windows okolju bo morda potrebno v FreeCADu ročno nastaviti pot do *.exe
datoteke tega programa. V FreeCADu je potrebno aktivirati programsko okolje Draft, kar
povzroči, da se pri nastavitvah Uredi > Možnosti, v pogovornem oknu Možnosti, sklop
nastavitev Uvozi-Izovzi, odprejo štirje dodatni zavihki (DXF, DWG, SVG in OCA). V
zavihku DWF s pomočjo ikone … izberemo pot do *.exe datoteke (oz. ustrezno *.exe
datoteko; Slika 19). Ne podpira prenosa 3D DXF modelov!
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 16
Slika 19: Pot do EXE datoteke Teigha File Converter
6.3. InkScape
Inkscape je odprtokodni urejevalnik vektroske grafike (SVG urejevalnik), po namembnosti in
uporabnosti primerljiv s Correl Draw-om.
Spletna stran: https://inkscape.org/en/ (trenutna verzija 0.92.3)
Uporaba: V okviru dela oz. nadgrajevanja posameznih komponent programskega paketa
FreeCAD se uporablja predvsem za pripravo vektorske grafike v ravnini, kjer je le ta
potrebna. Za namen tega izobraževalnega skopa, v okviru učenja osnovnih delovnih korakov
v okolju FreeCAD se uporablja pri izdelavi lastnih oz. prilagojenih predlog za risbe in za
izdelavo različnih ravninskih simbolov. V tem primeru je Inkscape osnovno orodje za
izdelavo grafičnega dela predlog.
6.4. Notepad++ in/ali Programer's Notepad
Sta odprtokodna tekstovna urejevalnika namenjen programerjem. Imata dodane
funkcionalnosti barvnega označevanja sintakse in strukturiranja v skladu s prakso pri
programiranju (podpora za Pyton in C++). Imata tudi številne izboljšane funkcije za urejanje
osnovnih besedilnih datotek (txt …).
Spletni strani: https://notepad-plus-plus.org/ (v. 7.5.7) in http://www.pnotepad.org/
Uporaba: V okviru dela na razvoju in nadgradnji funkcionalnosti FreeCADa se uporabla
predvsem za tekstovno in vsebinsko urejanje SVG datotek za predloge.
Komentar: Za preproste posege v strukturo in vsebino (tekstovnih; -xml strukturiranih)
datotek bi zadoščala tudi uporaba Wordpada, vendar je delo precej oteženo, ker je prikaz
slabo pregleden!
Namestitveni vodnik FreeCAD
© UL – FS in PeF 2018 17
7. Odstranitev programskega paketa FreeCAD
Če se bo potrebno programski paket FreeCad odstraniti, to lahko v MS Windows okolju
izvedemo s FreeCAD-ovim odstranitvenim upraviteljem (Slika 20): Start (oz. Windows ikona)
> Programs > FreeCAD_x.xx > Uninstall.
Slika 20: Odstranitev FreeCAD-a z odstrnitvenim managerjem
Odstranitev je možna tudi preko Nadzorne plošče (ang. Control Panel; Slika 21) in sistemske
opcije za ostranitev programov (ang. Programs and Features; FreeCAD x.xx Uninstall).
Slika 21: Odstranitev FreeCAD-a preko Nadzorne plošče
Odstranitev morebitno nameščenih predhodnih preizkusnih različic naredite preprosto z
brisanjem strukture podmap in korenske mape te preizkusne različice.