NAČRT ŠOLSKIH POTI
OSNOVNA ŠOLA SIMON GREGORČIČ KOBARID
julij 2016
2
Načrt šolskih poti predstavlja uporaben pripomoček in dobro osnovo Osnovni šoli Simon
Gregorčič Kobarid in lokalni skupnosti, za načrtovanje ukrepov za zagotavljanje varnih in
učinkovitih šolskih poti, skladno z rešitvami predlaganimi v načrtu.
Načrt šolskih poti je nastal v sodelovanju predstavnikov šole, lokalne skupnosti, lokalnega sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, krajevne skupnosti, sveta staršev, policije in
presojevalca varnosti cest, da prispevamo k oblikovanju lokalnega okolja in poti, ki vodijo v/iz
smeri šole in prispevajo k večji varnosti na šolskih poteh.
Verzija načrta: verzija I. / julij 2016
Avtor: Marko Dražumerič, presojevalec varnosti cest – ID 2011-10/15
Načrt šolskih poti OŠ Simona Gregorčiča Kobarid je last Občine Kobarid.
Načrt je objavljen na spletnih straneh Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid in Občine
Kobarid.
3
NAČRT ŠOLSKIH POTI
VSEBINA
UVOD ............................................................................................................................ 5
SPLOŠNO ..................................................................................................................... 9
Informacije o šoli, šolskem okolišu .......................................................................... 9
Linije šolskega prevoza ......................................................................................... 11
Obstoječe stanje ................................................................................................... 13
Prometna varnost .................................................................................................. 14
Namen in cilji načrta .............................................................................................. 16
Ravnanje v cestnem prometu ................................................................................ 17
Šolar – pešec ................................................................................................. 17
Šolar – kolesar ............................................................................................... 18
Šolar – potnik oz. vozač ................................................................................. 19
ŠOLSKE POTI – obstoječe stanje, analiza, ukrepi .................................................. 22
Osnovna šola SIMON GREGORČIČ Kobarid ....................................................... 22
1. Stanovanjski okoliš 'Pri malnih' ......................................................................... 22
2. Stanovanjski okoliš Ulice Sergeja Mašera ......................................................... 23
3. Stanovanjski okoliš 'Stresova - Mateličeva – Manfredova – Šarfova' ................ 36
4. Stanovanjski okoliš 'Mučeniške ulice' ................................................................ 46
5. Stanovanjski okoliš Trga svobode v smeri Gregorčičeve ulice .......................... 48
6. Stanovanjski okoliši vasi in naselij ..................................................................... 51
Obstoječe stanje ............................................................................................. 51
Predlog ukrepov ............................................................................................. 51
Podružnična šola BREGINJ .................................................................................. 58
Informacije o šoli in šolskem okolišu ..................................................................... 58
Linije šolskega prevoza ......................................................................................... 58
Obstoječe stanje ................................................................................................... 59
Predlog ukrepov .................................................................................................... 60
4
Podružnična šola DREŽNICA ............................................................................... 65
Informacije o šoli in šolskem okolišu ..................................................................... 65
Linije šolskega prevoza ......................................................................................... 65
Obstoječe stanje ................................................................................................... 66
Predlog ukrepov .................................................................................................... 67
Podružnična šola SMAST ..................................................................................... 70
Informacije o šoli in šolskem okolišu ..................................................................... 70
Linije šolskega prevoza ......................................................................................... 70
Obstoječe stanje ................................................................................................... 71
Predlog ukrepov .................................................................................................... 72
ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 77
Objava načrta ........................................................................................................ 77
Ažuriranje načrta ................................................................................................... 77
PRILOGE .................................................................................................................... 78
Anketni vprašalnik ................................................................................................. 79
Vozni redi javnega prevoza od posameznega naselja do OŠ Simon Gregorčič .... 82
5
UVOD
Osnova za izdelavo Načrta šolskih poti so s strani Javne agencije RS za varnost
prometa (AVP) izdane Smernice za šolske poti. Osnovane so na aktualni zakonodaji in
primerih dobrih praks iz lokalnih okolij. Namen smernic je celostno pristopiti k
zagotavljanju večje prometne varnosti na šolskih poteh. Dokument predstavlja
pripomoček osnovnim šolam in lokalnim skupnostim za izdelavo načrtov šolskih poti,
posledično pa za izboljšanje varnosti na šolskih poteh in poenoteno označevanje poti.
Smernice podajajo osnovne kriterije za varnejše šolske poti, določajo vsebino in
postopek za oblikovanje načrtov ter izhodišča za obvezno presojo varnosti na šolskih
poteh. So uporaben pripomoček za učinkovito in poenostavljeno komuniciranje
preventivno-vzgojnih vsebin za šolarje in starše, hkrati pa usmerjajo k bolj
sistematičnemu in koordiniranemu pristopu na področju prometne varnosti na lokalni
ravni ter k varnejši cestno-prometni infrastrukturi.
Za učinkovit sistem zagotavljanja večje varnosti na šolskih poteh je potrebno
sodelovanje pristojnih inštitucij:
osnovnih šol, ki oblikujejo načrte šolskih poti in jih predstavijo učencem in
staršem,
lokalnih skupnosti, ki upravljajo s cestno infrastrukturo,
lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki povezujejo vse
pristojne lokalne deležnike področja varnosti v cestnem prometu in so zakonsko
pristojni za presojo ogroženosti varnosti učenca na poti v šolo in
policije, ki preko svojih nadzorstvenih in preventivno-vzgojnih nalog prispeva k
večji varnosti na šolskih poteh.
Varnost otrok predstavlja pomemben element v kompleksnem področju prometne
varnosti in je sistemsko opredeljena s sprejeto Resolucijo nacionalnega programa
varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 ter področno zakonodajo.
Otroci spadajo med ranljivejše skupine v cestnem prometu in so največkrat žrtve v
prometnih nesrečah v vlogi pešcev in/ali kolesarjev, zato je področje šolskih poti in s
tem povezano učinkovito načrtovanje varnejših šolskih poti izrednega pomena za
varnost otrok na poti v/iz šole.
6
Naloga lokalnih skupnosti in osnovnih šol je zagotavljanje pogojev za varno sodelovanje
otrok v prometu. Za učence, ki imajo daljše poti do šole ali je ogrožena njihova varnost
na poti v šolo, pa se zagotovi brezplačni prevoz.
Urejene šolske poti so predpogoj za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Zakonske
podlage za pripravo učinkovitih načrtov šolskih poti so precej nedorečene in razpršene.
Vsaka osnovna šola naj bi imela izdelan načrt šolskih poti. Ob začetku šolskega leta se
z njim seznani učence in njihove starše.
Učinkovit načrt terja stalno ažuriranje in vnašanje novih (spremenjenih) prometnih
situacij. To dosežemo na podlagi celostnega pristopa in v sodelovanju s ključnimi
deležniki zagotavljanja varnosti v cestnem prometu.
Smernice za pripravo načrtov šolskih poti so utemeljene na podlagi aktualne zakonodaje
in primerih dobrih praks iz lokalnih okolij, ki učinkovito ter celostno pristopajo k večji
varnosti na šolskih poteh. Poleg tega so smernice pripomoček za izboljšanje prometne
varnosti v lokalnih skupnostih, saj spodbujajo sodelovanje vseh deležnikov za
zagotavljanje takšne varnosti ter izboljšujejo organiziranost lokalnih Svetov za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Kljub uporabnemu pripomočku v obliki smernic, ki ga ponuja Javna agencija RS za
varnost prometa, potrebujejo šolske poti temeljitejšo sistemsko ureditev, ki bo usklajena
z vsemi deležniki zagotavljanja prometne varnosti in je zakonsko ter tehnično podprta s
strani pristojnih inštitucij.
Temeljna zakonska podlaga za šolske poti je osnovana v 56. členu Zakona o osnovni
šoli, kjer pristojni občinski organ za preventivo v cestnem prometu presoja ogroženost
varnosti učenca na njegovi poti v šolo.
7
Smernice so oblikovane na podlagi razpoložljive aktualne zakonodaje (01.03.2016) in
pravnih virov, kot so:
Resolucija Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 in
Obdobni načrt za obdobje 20152016 (področje šolskih poti – varnost otrok in
začetek šolskega leta ter ukrepi za večjo varnost cestnega prometa v letih 2015
in 2016)
Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3, Uradni list RS, št. 81/2006, z vsemi
spremembami): 56. člen (brezplačni prevoz, vloga SPV)
Zakon o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi spremembami):
100. člen (prometna ureditev na občinskih cestah, ukrepi umirjanja prometa za
varnost otrok)
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št.
99/2015 z dne 21.12.2015 - znak šolska pot postavljen skladno z načrtom šolskih
poti, opredeljena tudi ostala področna prometna signalizacija in prometna
oprema za območja šol)
Tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste (konkretno TSC
02.401:2010 – dodatne označbe šolskih prehodov in TSC 03.341:2011 – krožna
križišča)
Operativni izvedbeni akt okrožnica MŠŠ z dne 5.11.1996 – kriteriji za ugotavljanje
ogroženosti učencev na poti v šolo
v povezavi z zakonodajo, kot so:
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi
spremembami): 3. člen (skupina otrok), 7. člen (odgovornost staršev), 87. člen
(varstvo otrok, spremstvo skupin, varovanje na prehodih), 88. člen (prevoz oseb),
90. člen (prevoz skupine otrok, spremljevalec – opredeljen tudi s Pravilnikom o
spremljevalcih pri prevozu skupin otrok) in 91. člen (vstopanje in izstopanje
potnikov, ravnanje voznikov)
8
Zakon o cestah (ZCes-1,Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi spremembami):
20. in 77. člen (prometna signalizacija in prometna oprema), 21. člen (naprave in
ukrepi za umirjanje prometa), 35. člen (avtobusna postajališča), v kontekstu
strokovne presoje varnosti cest (na drugih javnih cestah) poglavje varnostne
zahteve za cestno infrastrukturo (85. - 94. člen)
Zakon o motornih vozilih (ZMV, Uradni list RS, št. 106/2010, z vsemi
spremembami): 45. člen (vozila za prevoz skupin otrok, tehnične zahteve za
vozila predpiše minister – Pravilnik o delih in opremi vozil med drugim opredeljuje
pogoje za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok)
Zakon o voznikih (ZVoz, Uradni list RS, št. 109/2010, z vsemi spremembami):
49. člen (pogoji za vožnjo koles), 85. člen (odgovornost staršev)
Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3, Uradni list RS, št. 81/2006, z vsemi
spremembami): 60. d člen (vzgojni načrt šole) in 60. e člen (pravila šolskega reda
Tehnične specifikacije in tehnične smernice za javne ceste (konkretno TSC
03.800:2009 – naprave in ukrepi za umirjanje prometa, TSC 02.203:2009 –
naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih ne semaforiziranih križiščih,
TSC 02.210:2010 – varnostne ograje
9
SPLOŠNO
Informacije o šoli, šolskem okolišu
Osnovno šolo Simona Gregorčiča v Kobaridu predstavljajo:
centralna šola Kobarid,
podružnična šola Breginj,
podružnična šola Smast in
podružnična šola Drežnica
Centralno šolo Kobarid obiskujejo učenci nižjih razredov (1.-4. razred) iz naselij Kobarid,
Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo, Robič, Potoki, Livek, Jevšček, Perati,
Piki-Plohi, Livške Ravne, Trnovo in učenci višjih razredov (5.–9. razred) iz naselij
Kobarid, Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo, Robič, Potoki, Borjana,
Podbela, Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče, Livek, Jevšček, Perati, Piki-
Plohi, Livške Ravne, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč, Jezerca, Vrsno, Krn,
Libušnje, Smast, Ladra, Trnovo.
Podružnične šole (POŠ) obiskujejo le učenci nižjih razredov (1.-4. razred) in sicer:
POŠ Breginj obiskujejo učenci iz naselij Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče,
POŠ Smast obiskujejo učenci iz naselij Smast, Ladra, Vrsno, Krn, Libušnje, POŠ
Drežnica pa obiskujejo učenci iz naselij Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč,
Jezerca.
Šolski okoliš je opredeljen v šolskem gradivu OŠ Simona Gregorčiča Kobarid
PUBLIKACIJA 2015-16, ki se nahaja na internetnih straneh šole. V točki 6. Opredelitev
šolskega okoliša so navedene posamezne KS oziroma okoliške vasi mesta Kobarid, ki
predstavljajo šolski okoliš Centralne OŠ Kobarid ter podružničnih šol Breginj, Smast in
Drežnica.
V nadaljevanju je prikazan izsek iz omenjene publikacije šole, ki posamezne okoliše po
krajevnih skupnostih in naseljih natančneje opredeljuje.
10
Opredelitev šolskega okoliša povzeta iz šolske dokumentacije OŠ Simona Gregorčiča
Kobarid PUBLIKACIJA 2015-16
* Izsek iz šolske dokumentacije OŠ Simon Gregorčič Kobarid PUBLIKACIJA 2015-16 v točki 6.
Opredelitev šolskega okoliša je povzet izključno za potrebe Načrta šolskih poti.
11
Iz ožjega območja mesta Kobarid hodi v Centralno šolo Kobarid cca 40% otrok, glede
na celotno populacijo otrok, ki obiskuje OŠ Simon Gregorčič tako iz mesta Kobarid, kot
iz okoliških vasi in krajev Občine Kobarid.
(vir: rezultati ankete za potrebe načrta)
To pomeni, da cca 40% vseh otrok dnevno prihaja v smeri centralne šole Kobarid in v
obratni smeri svojih domov. Pri tem posamezne okoliše mesta Kobarid lahko razdelimo
na naslednja območja (soseske):
stanovanjski predel (soseska) Pri malnih,
stanovanjski predel (soseska) območja Ulice Sergeja Mašera,
stanovanjski predel (soseska) »Stresove ul. – Mateličeve ul. – Manfredove ul. in
Šarfove ul.«,
stanovanjski predel (soseska) Mučeniške ulice,
ožji center mesta v smeri Gregorčičeve ulice.
Linije šolskega prevoza
Opis prevoza:
Organiziran je javni prevoz z avtobusi javnega prevoza in s šolskim kombijem.
Postajališča:
Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo, Robič, Potoki, Livek, Jevšček,
Perati, Piki-Plohi, Livške Ravne, Trnovo Borjana, Podbela, Breginj, Logje, Sedlo,
Robidišče, Stanovišče, Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč, Jezerca,
Vrsno, Krn, Libušnje, Smast, Ladra, Trnovo
Opis varnosti dostopnih točk do postajališč šolskega prevoza:
Dostopi do avtobusnih postajališč na večini odsekov naselij, kjer ustavlja javni
prevoz v smeri OŠ in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po vaseh
največkrat ni urejenih pločnikov za pešce, saj gre za ozke ceste, ki vodijo mimo
stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in drugih objektov. Za ureditev
pločnikov za pešce pri širini vozišča cca 3,00-4,00 m ne obstajajo niti prostorski
pogoji. Promet po vaških cestah je redek.
V nadaljevanju so prikazana vsa postajališča posameznih linij šolskih prevozov iz smeri
posameznih naselij.
12
12
13
Obstoječe stanje
S terenskim ogledom je bilo pregledano zatečeno stanje prometne infrastrukture mesta
Kobarid oziroma predeli (soseske), od koder učenci, ki obiskujejo matično OŠ Simon
Gregorčič, hodijo iz posameznih stanovanjskih okolišev v smeri šole in v obratni smeri
proti svojim domovom.
Posamezna stanovanjska območja, od koder učenci, ki domujejo v mestu Kobarid hodijo
v OŠ, predstavljajo območje ožjega centra mesta v smeri Gregorčičeve ulice,
stanovanjske soseske Pri malnih, stanovanjske soseske območja Ulice Sergeja
Mašera, območje Mučeniške ulice in predel Stresove ulice v smeri Šarfove ulice, so bila
pregledana v smislu ugotavljanja zatečenega stanja prometne infrastrukture, varnih
povezav, ustrezne označitve šolskih poti, pomanjkljivosti v prometni opremi in prometni
signalizaciji, ugotavljanja prometno nevarnih mest, potrebnih ukrepov z dograditvijo
infrastrukture ali preoblikovanja posameznih odsekov šolskih poti.
Iz smeri zgoraj navedenih stanovanjskih predelov potekajo v smeri OŠ šolske poti.
Zatečeno stanje vzdolž teh poti predstavlja spremenljive prometno varnostne razmere.
Posamezne poti vodijo vzdolž ulic, ki predstavljajo stanovanjske, slepe ulice, zbirne ali
povezovalne ceste ter tranzitne poti.
Skozi mesto Kobarid poteka tudi glavna cesta G2-102, ki je v upravljanju države RS in
predstavlja tranzitno cesto.
Detajlno so posamezna mesta in odseki šolskih poti prikazana v nadaljevanju načrta.
Podane so ugotovitve glede obstoječega stanja, analiza prometne varnosti in predlogi
za ureditev šolskih poti.
14
Prometna varnost
Prometna varnost na šolskih poteh znotraj Občine Kobarid (mesto Kobarid, okoliške
vasi in naselja) je odvisna od urejenosti, prepoznavnosti, preglednosti in zaznavnosti
šolskih poti ter varne cestno prometne infrastrukture (označene in urejene poti, površine,
pločniki, prehodi, razsvetljava, ….. ipd.).
Otroci na svoji poti v šolo in v obratni smeri proti svojim domovom morajo imeti urejene
šolske poti v tolikšni meri, da je glede na obstoječe razmere verjetnost nastanka
konfliktnih, nevarnih situacij najmanjša. Pri tem seveda ne gre zanemariti ustrezno
vzgojo in informiranost učencev, kako naj šolske poti uporabljajo in se na njih vedejo,
saj urejenost varnih poti sama po sebi še ne predstavlja zagotovila, da do konfliktnih
situacij 'pešec (kolesar)–vozilo' ne more priti. Z urejenostjo šolskih poti je dana
informacija tudi voznikom, da prihajajo v območje, kjer je gostota pešcev (kolesarjev)
večja in da predstavljajo ustrezno označene in oblikovane poti dele šolske poti, ki jih v
največji meri uporabljajo učenci na relaciji 'dom–šola' oziroma v obratni smeri.
Kljub urejenosti šolskih poti so vse vzgojno preventivne akcije predstavnikov šole
oziroma ostalih deležnikov (policije, mestnega redarstva, predstavnikov SPVCP) še
vedno potrebne in nujne. Samo vzgojno preventivna skrb brez urejenosti šolski poti na
terenu ne more biti dovoljšne zagotovilo za varnost v prometu, enako pa urejenost
šolskih poti brez preventive ne predstavlja dovoljšnega zagotovila za največjo stopnjo
prometne varnost otrok, ki je glavni namen urejanja poti. Varnost na poti v šolo so
pričakovanja tako otrok, staršev ter vseh ostalih, ki imajo skrb zagotoviti prometno
varnost najšibkejših udeležencev (učencev) med najbolj izpostavljeni kategoriji
udeležencev v prometu (vsi pešci, kolesarji).
Skrb, posamezni preventivni ukrepi, aktivnosti šole, sodelovanje z ostalimi deležniki
(policije, mestnega redarstva, predstavnikov SPVCP) v procesu zagotavljanja višjega
nivoja prometne varnosti je opisana tudi v poglavju Prometna varnost v šolskem gradivu
šole PUBLIKACIJA 2015-16.
15
* Izsek iz šolske dokumentacije OŠ Simon Gregorčič Kobarid PUBLIKACIJA 2015-16 v točki 43. Prometna
varnost je povzet izključno za potrebe Načrta šolskih poti.
16
Namen in cilji načrta
Namen načrta je, da se znotraj naselja Kobarid in v vaseh od koder učenci prihajajo (se
vozijo) v matično ali podružnično šolo
z ureditvijo šolskih poti poveča varnost v prometu,
prikaže odseke cest in ulic, kjer je varna pot v šolo pot že omogočena,
prikaže odseke cest in ulic, kjer je varnost ogrožena,
opredeli, izpostavi, analizira in argumentira najbolj problematične odseke na poti,
opredeli trenutne ali trajne alternativne poti, glede na obstoječe stanje,
določi izbor ukrepov, ki se lahko izvedejo 'takoj', s postavitvijo predpisane vertikalne
in horizontalne prometne signalizacije,
odpravi pomanjkljivosti v cestni infrastrukturi z izdelavo izvedbene projektne
dokumentacije (kjer je to potrebno),
poda predloge za realizacijo posameznih ukrepov, z opredelitvijo do prioritet
izvedbe, glede na prometno varnostne kriterije.
Poglavitni cilj načrta je
večja varnost in zaščita šolarjev,
varnejša cestna infrastruktura,
nič smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v cestnem prometu na šolskih
poteh.
17
Ravnanje v cestnem prometu
Vzgojno preventivna vsebina predstavlja del načrta šolskih poti. Smernice za šolske poti,
ki jih je izdala Javna agencija RS za varnost prometa so pripomoček za izdelavo načrtov
šolskih poti in so prvenstveno namenjene varnejšim šolskim potem za šolarje – pešce.
Posredno se na ta način promovira tudi zdrav in varen način mobilnosti. Ukrepi za
varnejšo prometno infrastrukturo in večjo varnost otrok na šolskih poteh prinašajo
dolgoročno tudi prihranke lokalnih skupnosti na področju organiziranih šolskih prevozov,
hkrati pa pripomorejo k učinkovitem in aktivnem vključevanju otroka oziroma šolarja v
svet prometa.
Ključni preventivni napotki za pravilno in odgovorno ravnanje šolarja v cestnem prometu:
Odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov otrok je, da so le-ti dolžni skrbeti
ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v
cestnem prometu. Otroci opazujejo ravnanje odraslih in ga skušajo posnemati,
zato je vloga staršev pri vzgoji otroka za pravilno ravnanje v cestnem prometu
izrednega pomena (kar opredeljuje Zakon o pravilih cestnega prometa).
Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti
in pomoči ostalih udeležencev. V cestnem prometu smejo samostojno sodelovati
šele, ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni
razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na
prometnih površinah, kjer se srečujejo z vozili.
Šolar – pešec
'Šolar – pešec' mora uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.
Načrti šolskih poti opredelijo varnejše poti do šole in poudarijo nevarnejša, bolj
izpostavljena mesta na šolskih poteh.
'Šolar – pešec' se mora pred prečkanjem ceste vedno ustaviti. Preden stopi na
vozišče, preveri, ali se mu približujejo vozila na način, da pogleda levo, desno in
še enkrat levo. Prečkanje ceste med parkiranimi vozili odsvetujemo (v primeru
18
če ni v bližini prehodov za pešce, naj šolar prečka cesto za zadnjim parkiranim
avtomobilom).
'Šolar – pešec' naj uporablja podhode, nadhode in prehode za pešce. Na
semaforiziranih prehodih za pešce, mora počakati na zeleno luč za pešce in se
prepričati s pogledom levo-desno, da so vozniki resnično ustavili vozilo. Na
ostalih (ne semaforiziranih) prehodih je potrebno poleg naštetega, pozornost
nameniti približujočim vozilom, da se ta ustavijo in šele nato šolar varno prečka
cesto. Priporočamo, da šolar prečkanje predhodno naznani z dvignjeno roko.
Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov
spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let
in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka.
Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na
vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti
rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm².
Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje,
poleg odsevnika, nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
Šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestnega prometa,
ustanove, društva ali druge institucije lahko organizirajo in izvajajo varstvo otrok
v cestnem prometu, na prehodih za pešce, skladno z določili Zakona o pravilih
cestnega prometa (vloga šolskih prometnikov, ki pomagajo otrokom varno
prečkati cesto na označenih prehodih za pešce).
Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Pešca – šolarja lahko
izjemoma usmerimo tudi na vozišče, če tam ni pločnika, pešpoti, kolesarske
steze, hkrati pa zagotovimo na teh odsekih znižano hitrost do 30 km/h, s celostno
prometno ureditvijo. Enako velja tudi v primeru izjeme, ko pešca usmerimo na
desno stran vozišča v smeri hoje.
Šolar – kolesar
V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki
ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let
(drugače le v spremstvu polnoletne osebe). Otrok se usposobi za vožnjo kolesa,
ko opravi kolesarski izpit in dobi v osnovni šoli kolesarsko izkaznico.
19
Šolar - kolesar mora uporabljati prometne površine, namenjene kolesarjem
(kolesarske steze, poti). Načrti šolskih poti prednostno obravnavajo šolske poti
za pešce. Zelo priporočljivo je, da načrti opredelijo tudi varnejše kolesarske poti
do šole in poudarijo nevarnejša, bolj izpostavljena mesta na šolskih poteh, kjer
imajo prednost pešci (npr. okolica šole, območja za pešce, območja umirjenega
prometa).
V kolikor na ali ob vozišču ni kolesarske steze ali pasu, mora kolesar voziti ob
desnem robu vozišča (cca. 1 m od roba vozišča). Pri tem so izrednega pomena
tudi urejene (utrjene) bankine, skladno s kriteriji za vodenje šolskih poti.
Kolesa morajo biti tehnično brezhibno opremljena (ustrezna višina sedeža,
zavore, zvonec, odsevniki, žarometi). Kolesar poskrbi, da je viden tako podnevi
kot ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti (uporaba signalnih barv na oblačilih,
odsevnih trakov, svetilk).
Šolar – kolesar mora imeti med vožnjo kolesa ustrezno pripeto zaščitno
kolesarsko čelado. Enako velja tudi takrat, kadar se vozi na kolesu kot potnik.
Šolar - kolesar mora biti pozoren na dogajanje v prometu in upoštevati predpise.
Pri hoji ob kolesu na vozišču je varneje, če kolesar hodi ob desni strani kolesa.
Telefoniranje med vožnjo na kolesu je prepovedano in nevarno. Odsvetuje se
tudi uporaba slušalk med vožnjo.
Prevažanje sošolcev na prtljažniku je prepovedano in nevarno.
Kolesarske steze morajo uporabljati in voziti v skladu s prometnimi predpisi
(upoštevati prometne znake in puščice na kolesarski stezi, ki določajo smer
prometa na njej–napačna smer vožnje je najpogostejša napaka kolesarjev).
Kolesarji smejo prečkati prehod za pešce le kot pešci, pred tem sestopiti s kolesa
in ga potiskati ob sebi. Drugače je na prehodu za kolesarje, kjer pa je potrebno
prehod prevoziti z veliko mero previdnosti.
Šolar – potnik oz. vozač
Nekatere šolarje starši pripeljejo v šolo z lastnim prevozom. Pri tem je ključnega
pomena, da so otroci vedno pravilno pripeti z varnostnim pasom in glede na njihovo
starost, nameščeni v ustreznem varnostnem sedežu.
20
Po Zakonu o pravilih cestnega prometa mora biti otrok, manjši od 150 cm, med
vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, zavarovan s
sistemom, ki je primeren otrokovi telesni teži. Za osnovnošolske otroke je
primerna skupina II + III, kamor spadajo sedeži za otroke, težke med 15 in 36 kg
oziroma stare od 3 do 12 let.
Šolarji naj vstopajo ali izstopajo iz avta na tisti strani, ki je obrnjena stran od
prometa (npr. na pločnik).
Učenci, ki se vozijo s šolskim avtobusom, morajo
upoštevati pravila obnašanja na avtobusu in tudi pravila čakanja na postajališčih
šolskega avtobusa. Kratka in jasna pravila za učence, ki se vozijo s šolskim
avtobusom ali kombijem, oblikuje osnovna šola ter o tem seznani starše in
šolarje, ki podpišejo izjave, da so seznanjeni s pravili. Pravila oz. napotila za
učence, ki se vozijo s šolskim avtobusom, se namestijo tudi v vozilu, ki opravlja
posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok med domom in osnovno šolo.
Napotila za učence, ki se vozijo s šolskim avtobusom ali kombijem (kot osnutek za pravila
obnašanja na šolskem avtobusu in pravila čakanja na postajališčih šolskega avtobusa):
Skupaj s starši je potrebno izbrati in preizkusiti najvarnejšo pot do postajališča
ter razmisliti o pravilnem in odgovornem ravnanju pešca v cestnem prometu. Pri
tem ne smemo pozabiti na vidnost pešca – šolarja (svetla oblačila, ustrezno
nameščena odsevna telesa).
Šolarji naj pričakajo avtobus ali kombi na posebej označenem postajališču.
Vedno počakajo, da se vozilo ustavi, nato varno in organizirano vstopijo vanj.
Enako tudi po izstopu, stran od vozila, na varni površini počakajo, da le-to
odpelje. Nato nadaljujejo svojo pot proti domu.
Šolarji morajo na šolskem avtobusu ali kombiju upoštevati voznikova navodila.
Šolarji morajo biti med vožnjo v šolskem avtobusu ali kombiju pripeti z vgrajenimi
varnostnimi pasovi in obrnjeni v smeri vožnje.
Šolarji med vožnjo ne motijo voznika, se ne prerivajo in ne kričijo.
21
Sestavni del načrta šolskih poti so tudi vozni redi organiziranega šolskega prevoza
za posamezno šolsko leto (glej v prilogi). Navedene so vse relacije, avtobusna
postajališča oz. vstopne postaje s časi odhodov (tudi iz šole po končanem pouku) in
kontaktni podatki prevoznikov.
Prikazane so enostavne legende postajališč šolskega prevoza z izrisom prog šolskih
prevozov, ki so označeni na zemljevidu za matično (centralno) oziroma podružnično
osnovno šolo.
22
ŠOLSKE POTI – obstoječe stanje, analiza, ukrepi
Osnovna šola SIMON GREGORČIČ Kobarid
1. Stanovanjski okoliš 'Pri malnih'
OBSTOJEČE STANJE: JZ predel mesta Kobarid predstavlja stanovanjska soseska, ki
od glavne ceste G2-102 oziroma Goriške ceste vodi proti območju 'Pri malnih'. Skozi
sosesko poteka zbirna cesta, katere širina je med 5,50-6,00 m. Posamezne slepe
stanovanjske ulice se priključujejo na njo. Promet je razmeroma redek. Skozi
stanovanjski predel 'Pri malnih' ne poteka nobena prečna povezava ali atraktivni cilj v
nadaljevanju, ki bi povečeval promet na ulici. Stanovanjski objekti so od ceste dovolj
odmaknjeni. Pešci hodijo po vozišču.
ANALIZA: Zbirna cesta, katere širina je med 5,50-6,00 m je za rang ceste preširoka,
pešci oziroma šolarji (učenci), ki iz omenjenega predela hodijo v šolo in obratno proti
domu, pa nimajo urejenih lastnih površin (pločnikov), ki bi jim zagotavljale večjo
prometno varnost. Velika širina vozišča predstavlja potencialno nevarnost, da vozila
povečujejo svojo hitrost, kar pomeni, da se prometna varnost učencev lahko še
poslabša. Stanovanjski objekti so od ceste odmaknjeni, tako da s preglednostjo ni težav.
REŠITEV (predlog ukrepov): Zbirna cesta 'Pri malnih' (širine 5,50-6,00 m), ki poteka
skozi stanovanjsko sosesko, se delno preoblikuje. V delu zbirne ulice se lahko na dolžini
80 m dogradijo pločniki za pešce v širini 1,20 – 1,50 m. Preostanek vozne površine
znaša 5,40 m. Pločnik za pešce se na dolžini 175 m nadaljuje v 'pas za pešce', kateremu
se lahko dodajo talne označbe 'Otroci na vozišču' (šifra 5606). Ločilna črta se izvede ob
pasu na strani ceste, v območju priključka pa obojestransko, z zvočnim in vibracijskim
učinkom. Širina pasu je lahko 1,00-1,20 m. Omenjen profil lahko zadosti kriterijem varne
ureditve šolske poti skozi omenjen stanovanjski okoliš. Preostanek vozne površine
namenjen prometu vozil je 4,20-4,40 m.
Prečni profil zbirne ceste se preoblikuje na način, kot je prikazano v nadaljevanju, v
sklopu »Grafičnih prikazov (zemljevida) šolskih poti in foto dokumentacije ukrepov
(presek 1 – presek 22).
23
2. Stanovanjski okoliš Ulice Sergeja Mašera
OBSTOJEČE STANJE: Vzhodni predel mesta Kobarid predstavlja območje
stanovanjske soseske s posameznimi razvejanimi kraki Ulice Sergeja Mašera. Gre za
precej zaprto območje s posameznimi slepimi ulicami, ki imajo izključen namen
dostopati do individualnih hiš oziroma do širšega območja, kot dela spalnega naselja
mesta Kobarid. Do omenjenega predela vodi zbirna cesta dolžine cca 130 m, ki se
priključuje na glavno cesto G2-102. Cesta poteka v rahlem vzdolžnem padcu proti glavni
cesti. Na celotni dolžini zbirne ceste so obojestransko urejeni pločniki za pešce širine
1,10–1,50 m. Promet je precej redek, cesta pa ni namenjen tranzitnemu prometu.
ANALIZA: Območje stanovanjske soseske s posameznimi razvejanimi kraki Ulice
Sergeja Mašera v prometnem smislu ne predstavlja mesta s potencialno nevarnostjo za
nastanek konfliktnih situacij med šolarji in tranzitnimi vozili. Glavni krak zbirne ceste
Ulice Sergeja Mašera predstavlja del šolske poti. V tem območju je ob redkem prometu
za varnost pešcev in šolarjev poskrbljeno z urejenimi obojestranskimi pločniki za pešce.
Z območja stanovanjske soseske se pločniki za pešce navezujejo na del povsem
neprometne površine ob šolskem igrišču, ki vodi neposredno do šole.
REŠITEV (predlog ukrepov): Vzhodnega predela mesta Kobarid, ki predstavlja območje
zbirne stanovanjske Ulice Sergeja Mašera ni potrebno posebej urejati oziroma
spreminjati (dograjevati) cestne infrastrukture. Za varnost pešcev in šolarjev je
poskrbljeno z urejenimi obojestranskimi pločniki za pešce. Del poti ob šolskem igrišču,
kjer se pločniki za pešce zaključijo, se uredi na način, kot je prikazan v nadaljevanju
prikazanih »presekov« (presek 19-22 in 15-18), ki obravnava celotno šolsko pot od
stanovanjskega predela, vse do šole.
Grafični prikazi (zemljevidi) šolskih poti s foto dokumentacijo ukrepov
1. za stanovanjski predel (sosesko) »Pri malnih«
2. za stanovanjski predel (sosesko) širšega območja »Ulice Sergeja Mašera«
24
25
presek 1: Začetek urejanja pločnika je v višini priključne stanovanjske ulice med
hišama 'Pri malnih 47' in 'Pri malnih 48'.
presek 2: Pločnik za pešce se uredi v širini 1,20-1,50 m in na dolžini 80 m.
š= 5,40 m
š= 1,20-1,50 m
26
presek 3: Pločnik za pešce se zaključi v krivini pri hiši 'Pri malnih 33'. Od zaključka
pločnika dalje, se površina za pešce (pešpot) nadaljuje kot označba oziroma 'pas
za pešce' (šifra 5234).
presek 4: Označba je dopustna na cestah z najvišjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h
in prometno obremenitvijo do 3.500 vozil na dan. Ločilna črta med voziščem in
pasom za pešce mora biti izvedena (med pasom in voziščem) kot označba z
zvočnim in vibracijskim učinkom.
27
presek 5: Na 'pasu za pešce' se lahko dodajo talne označbe 'Otroci na vozišču'
(šifra 5606). Ločilna črta se v območju priključka izvede obojestransko. Širina
pasu je 1,00-1,20 m. Od priključka (desno) dalje se izvede izven nivojski pločnik
za pešce…….
presek 6: ……. ki se nadaljuje ob desni strani vozišča do priključka z desne strani
ceste (presek 7).
š= 1,00-1,20 m
28
presek 7: 'Pas za pešce' se izvede preko priključka in se za priključkom naveže
na obstoječ pločnik za pešce.
presek 8: Ob zaključku Goriške ceste, neposredno ob priključitvi na G2-102 je
urejen pločnik za pešce v širini min 0,80 m in na dolžini 40 m. Pločnik vodi do
urejenega prehoda za pešce. Po prehodu preko G2-102 se šolska pot nadaljuje
skozi ožino na površino, ki je namenjena le pešcem …………
29
presek 9: ………… in poteka dalje po neprometni dovozni poti, ki se posebej ne
označuje z modro barvo.
presek 10: Šolska pot prehaja na Šarfovo ulico. Označi se kot modri 'pas za
pešce' obrobljen z ločilnima črtama. Sredinska črta na vozišču se odstrani.
30
presek 11: Šolska pot neposredno pred igriščem prehaja v desno na Šarfovo
ulico, ki vodi v smeri šole. Skupna dolžina modrega pasu je 50 m. Sredinska črta
na vozišču se odstrani.
presek 12: Šolska pot se na tem mestu združi z delom šolske poti, ki prihaja iz
smeri Manfredove ulice.
31
presek 13: Šolska pot v nadaljevanju na dolžini 70 m poteka po površini širine
cca 3 m, po kateri se promet ne odvija (je prepovedan).
presek 14: Pot se na nasprotni strani nadaljuje v 'pas za pešce', ki se obarva v
modri barvi …………
32
presek 15: … in poteka neposredno ob igrišču po Ulici Sergeja Mašera v območju
umirjenega prometa, ki je označeno s prometnim znakom (šifra 2427). To je
območje, v katerem imajo pešci prednost pred vozili in je dovoljena igra otrok. Od
zaključka pločnika za pešce dalje se izvede pas za pešce, vse do pasu ob igrišču.
presek 16: Modra površina se zaključi v območju prehoda na pot, ki vodi
neposredno do šole.
33
presek 17: Skupna dolžina modrega pasu je 75 m.
presek 18: Pot se zaključi neposredno pred prehodom v območje parkirišč
oziroma platoja za dovoz otrok pred šolo.
34
presek 19: Priključek Ulice Sergeja Mašera na G2-102. Z obeh strani ulice so
urejeni pločniki za pešce …….
presek 20: ……….. ki se nadaljujejo vzdolž ulice kot zbirne ceste.
35
presek 21: Pločniki za pešce predstavljajo del šolske poti, ki pokriva stanovanjsko
sosesko ……..
presek 22: ……. in se navežejo na šolsko pot neposredno ob igrišču šole (glej
presek 15)
36
3. Stanovanjski okoliš 'Stresova - Mateličeva – Manfredova – Šarfova'
OBSTOJEČE STANJE: Stanovanjski predel Stresove ulice, Mateličeve ulice, Ulice
Janka Uršiča in Mučeniške ulice predstavlja centralni oziroma SZ predel naselja
Kobarid. V predelu Stresove ulice, kot zbirne ulice tega območja, so urejeni enostranski
ali obojestranski pločniki za pešce. Posamezni odseki, ki se priključujejo na to ulico
(kraki Stresove ulice, Ulice Janka Uršiča, Mateličeva ulica) predstavljajo enosmerne ali
slepe ulice, znotraj katerih se odvija izključno promet stanovalcev. Mestoma se promet
pešcev na teh odsekih odvija po vozišču, mestoma pa so urejene površine za pešce kot
pločniki oziroma so posamezne ozke ulice preoblikovane v slepe ulice.
Izjema je območje Stresove ulice, ki od priključka na G2-102, na dolžini cca 90 m nima
urejenih pločnikov za pešce.
Stresova ulica v nadaljevanju šolske poti prehaja v Mateličevo ulico, preko prehoda za
pešce, ki prečka G2-102 prehaja na Manfredovo ulico ter ob igrišču Šarfove ulico vodi
do šole.
ANALIZA: Območje Stresove ulice, ki se priključuje na G2-102 na dolžini 90 m nima
urejenih pločnikov za pešce. Gre za območje ob vozišču Stresove ulice, kot zbirne ceste
oziroma v območju parkirišč in dostopnega platoja do Kulturnega doma. Pešci (šolarji)
hodijo po vozišču zbirne ceste oziroma v območju parkirišč in dostopnega platoja do
Kulturnega doma. Dodatni težavo pešcem predstavljajo parkirana vozila, ki zasedajo
površine ob vozišču, od ceste ločene le s horizontalno prometno signalizacijo.
V višini Mateličeve ulice šolarji prečkajo cesto. Za varnejše prečkanje Stresove ulice
širine 5,0 m ni urejenega prehoda za pešce. Obojestransko sta urejeni čakališči na
Stresovi ulici vzporednem obojestranskem pločniku za pešce. Hoja pešcev se nadaljuje
po vozišču stanovanjske Mateličeve ulice širine 4,90 m. Na prehodu Mateličeve na
Manfredovo ulico je s horizontalno prometno signalizacijo urejen prehod za pešce
(vertikalne signalizacije 3431 ni). Pred prehodom sta na obeh straneh prehoda
neurejeni, preozki čakališči za pešce. Dodatno težavo predstavlja preglednost iz
čakališča prehoda v smeri levo in desno od čakališča v smeri G2-102. Pešci (šolarji)
morajo za zaznavo vozila, ki se prehodu približuje, stopiti na vozišče, kar predstavlja
veliko nevarnost za nastanek konfliktne situacije 'pešec-vozilo'.
37
Po podatkih policije je bila na prehodu za pešce že obravnavana prometna nesreča, s
poškodbami pešca (šolarja). Tudi zaznavnost pešcev na čakališčih prehoda za pešce
je s strani voznikov zelo slaba (neustrezna). V nadaljevanju prehoda preko G2-102
poteka pot po Mateličevi ulici širine 4,20 m. Tudi na tem 50 m-skem odseku ni urejenih
samostojnih površin za pešce. Šolarji lahko hodijo le po vozišču. Sledi potek ulice v
desni krivini, ki za tri krakim križiščem prehaja v nekoliko razširjeno površino Šarfove
ulice. Hoja po Šarfovi ulici je na dolžini cca 85 m, vendar tudi na tem odseku ni urejenih
poti za pešce (šolarje). V nadaljevanju se šolska pot nadaljuje v predel Šarfove ulice,
kjer je promet za vozila prepovedan (prehod v ulico je varovan s kovinskimi količki). Od
tu dalje v smeri šole so poti šolarjev varnejše.
REŠITEV (predlog ukrepov): Območje Stresove ulice se od priključka na G2-102 na
dolžini 90 m in v širini 1,20-1,50 m uredi s površino za pešce. Ureditev se nanaša na
območje ob vozišču Stresove ulice kot zbirne ceste oziroma v območju parkirišč in
dostopnega platoja do Kulturnega doma. Peš površine se uredi s horizontalno prometno
signalizacijo kot 'pas za pešce' v modri barvi (skladno s Pravilnikom o prometni
signalizaciji in prometni opremi na cestah – Ur.l. 99/2015) lahko pa se uredijo izven
nivojske površine (pločniki za pešce), ki se navežejo na obstoječe samostojne peš
površine.
Na prehodu v Mateličevo ulico se izvede prehod za pešce, ki se ga ustrezno opremi s
cestno razsvetljavo. Na Mateličevi ulici se v modri barvi označi 'pas za pešce', ki lahko
poteka vse do bližnjega območja prehoda preko G2-102. Prehod preko G2-102 je
potrebno obravnavati glede na slabo zatečeno stanje v sklopu samostojnega
izvedbenega projekta, kjer se z ustreznimi ukrepi poskrbi za osvetlitev prehoda,
postavitev prometne signalizacije, prouči možnosti izvedbe ukrepov za umirjanje
prometa oziroma proučiti izvedbo varovanega prehoda tako, da bo prometna varnost
prečkanja šolarjev zagotovljena. Prehod pri obstoječem zatečenem stanju (brez
ureditve) ne predstavlja varne šolske poti.
Za prehodom se na Manfredovi in Šarfovi ulici izvede pas za pešce dolžine 140 m, vse
do območja, kjer Šarfova ulica prehaja v zožen s količki varovan del šolske poti.
Prečni profil posameznih ulic in prehodov se preoblikuje na način, kot je prikazano v
nadaljevanju, v sklopu »Grafičnih prikazov (zemljevida) šolskih poti in foto
dokumentacije ukrepov (presek 23 – presek 33).
38
39
presek 23: Od priključka na G2-102 na dolžini 90 m in v širini 1,20-1,50 m se
izvede pas ali izven nivojski pločnik za pešce ……..
presek 24: ………. ki poteka v območju parkirišč pred Kulturnim domom oziroma
se nadaljuje v izven nivojski pločnik za pešce (na mestu otoka z vegetacijo).
40
presek 25: Preko obstoječega priključka se izvede pas za pešce s prehodom za
pešce, ki vodi na že urejen pločnik za pešce.
presek 26: V višini Mateličeve ulice se uredi nov prehod za pešce, ki se ustrezno
osvetli. V nadaljevanju ulice se uredi pas za pešce.
Pločnik za pešce na koncu pasu (presek 24), prehod preko priključka
(presek 25) in prehod preko ulice se uredi v PZI dokumentaciji.
41
presek 27: Pas za pešce poteka ob levem robu vozišča (v širini 1,00-1,20 m) na
dolžini cca 130 m …….
presek 28: ………. vse do območja prehoda preko G2-102……..
42
presek 29: Obstoječ prehod za pešce je del šolske poti.
Obstoječ prehod je zelo nevaren in šolarjem ne zagotavlja ustreznega
nivoja prometne varnosti. Ureditev prehoda je pogoj za ureditev varne
šolske poti preko G2-102, kot celote.
43
presek 30: Za prehodom za pešce šolska pot poteka kot 'pas za pešce' po
Manfredovi ulici ……...
44
presek 31: …….. in se nadaljuje preko križišča v smeri Šarfove ulice …….
presek 32: …….. ter ob igrišču. Ob igrišču se nahaja ekološki otok, ki ga je
smiselno prestaviti na drugo lokacijo.
45
presek 33: ……. vse do območja, kjer Šarfova ulica prehaja v zožen s količki
varovan del šolske poti. Od prehoda za pešce preko G2-102 je dolžina 'pasu za
pešce' cca 140 m.
46
4. Stanovanjski okoliš 'Mučeniške ulice'
OBSTOJEČE STANJE: Iz smeri stanovanjskega naselja okrog Mučeniške ulice poteka
lokalna cesta, ki se priključuje na G2-102 v tri krakem križišču. Ulica je širine 5,80 m.
Ima izključno funkcijo dovozne stanovanjske ulice, preko katere se iz/v smeri Idrsko vozi
lokalno prebivalstvo. Odsek ceste je v premi. Promet, kateri se odvija vzdolž ulice je
redek. Od križišča dalje v smeri priključka 'Pri malnih' na dolžini 70 m ni urejenih peš
površin. Od priključka 'Pri malnih' dalje pa je ob G2-102 urejen obojestranski pločnik za
pešce. Pločnik poteka do neposredne bližine šolskega prehoda v višini Ulice Sergeja
Mašera (presek 34).
ANALIZA: Ob Stresovi ulici, ki se priključuje na Mučeniško ulico je urejen obojestranski
pločnik za pešce. Ob prehodu na Mučeniško ulico je obstoječ prehod za pešce, ki vodi
pešce na desno stran vozišča Mučeniške ulice (smer Idrsko). Ulica nima urejenih peš
površin tako, da pešci ob 5,80 m široki ulici lahko hodijo le po vozišču. Takšna ureditev
prometno ni ustrezna, zato odsek ob Mučeniški ulici ne more predstavljati dela
šolske poti. Od priključevanja ulice na G2-102 lahko pešci še vedno hodijo le ob robu
ceste, saj na dolžini cca 70 m ni urejenega pločnika za pešce.
Od priključka 'Pri malnih' v smeri Ulice Sergeja Mašera je hoja na izven nivojski površini
pešcem omogočena. V višini Ulice Sergeja Mašera je obstoječ prehod (presek 34).
Neustrezno urejen prehod je označen kot šolski (ni ustrezno osvetljen). Obstoječa
razsvetljava ne zagotavlja osvetlitve prehoda za pešce v nočnem času in času
zmanjšane vidljivosti. Ob prehodu za pešce ni čakališč niti pločnika za pešce, ki se
naveže na urejen pločnik ob Ulici Sergeja Mašera.
REŠITEV (predlog ukrepov): Ob Mučeniški ulici se šolska pot ne uredi.
Neustrezno urejen prehod za pešce, ki je v višini Ulice Sergeja Mašera (presek
34), se uredi na osnovi PZI projektne dokumentacije.
47
presek 34: Neustrezno urejen prehod za pešce, ki je označen kot šolski prehod
in del šolske poti je potrebno urediti. Dogradi se neustrezna in pomanjkljiva
cestna razsvetljava. Obstoječa razsvetljava ne zagotavlja pravilne osvetlitve
prehoda v nočnem in času zmanjšane vidljivosti. Ob prehodu za pešce se z obeh
strani dogradijo čakališča in pločnik za pešce, ki se naveže na urejen pločnik ob
Ulici Sergeja Mašera. Smiselno je, da se na glavni cesti postavi merilnike hitrosti,
ki bodo voznike dodatno opozarjale na morebitno prekoračitev dovoljene hitrosti.
Postavita se dva merilnika hitrosti, ki bosta kazala (prekoračeno) hitrost vožnje
vozila iz vsake smeri približevanja prehodu.
Prehod za pešce je potrebno urejati s projektno izvedbeno dokumentacijo (PZI).
48
5. Stanovanjski okoliš Trga svobode v smeri Gregorčičeve ulice
OBSTOJEČE STANJE: Iz smeri ožjega mestnega jedra območja Trga svobode poteka
cesta v smeri Gregorčičeve ulice. Gre za del starega mestnega jedra mesta Kobarid,
kjer Gregorčičeva ulica predstavlja lokalno cestno povezavo dveh državnih cest, glavne
ceste G2-102 in regionalne ceste R1-203. Regionalna cesta vodi v smeri okoliških
naselij Drežnica, Koseč, Jezerca, Drežniške ravne, Magozd in naprej v smeri naselja
Trnovo ob Soči, ki leži neposredno ob R1-203.
Ozko ulico, ki na kratkih odsekih pogosto spreminja svojo širino oziroma prečni presek
zaznamuje kontinuirni niz stanovanjskih, kulturnih in storitvenih objektov. Cestišče
spreminja svojo širino med 4,20 – 4,60 m, na nekaterih odsekih pa se cesta razširi do
5,20 m. Neenakomerno širino ceste spremlja slaba preglednost. Z obeh strani ceste je
poglobljen ali nivojsko dvignjen robnik višine 10-12 cm, katerega potek je nezvezen in
se prilagaja legi posameznih objektov. Ti mestoma segajo v prometni oziroma prosti
profil Gregorčičeve ulice. Profil med robnikom in objekti je širine 0,20-0,55 m.
Posamezne površine ob objektih predstavljajo del zasebnih površin, kjer zasledimo
parkirana vozila in rastlinska korita.
Ob vozišču ni pločnikov za pešce ustreznih širin. Odsek brez varnih površin za pešce je
dolžine cca 320 m. Izjema je odsek neposredno pred priključkom za OŠ, kjer je v dolžini
cca 45 m urejen pločnik za pešce širine 1,20 m.
Od priključka za OŠ v smeri R1-203 je do razcepa za Bovec oziroma Vrsno urejen
pločnik za pešce širine 1,0-1,2 m.
Pešci na prometno nevarnem odseku dolžine cca 320 m lahko hodijo le po vozišču.
ANALIZA: Od ožjega mestnega jedra območja Trga svobode, od koder poteka cesta v
smeri Gregorčičeve ulice in naprej proti OŠ, je hoja za pešce (šolarje) nevarna. Gre
predvsem za tisti del populacije, ki živi v neposrednem območju Gregorčičeve ulice in
se temu predelu ne more izogniti na način, da izberejo nadomestno varnejšo prometno
povezavo.
49
Ozka Gregorčičeva ulica, na kratkih odsekih spreminja svojo širino med 4,20 in 5,20 m.
Profil med robnikom in objekti, ki je širine 0,20-0,55 m, ne omogoča varne hoje ob
vozišču. Odsek, ki je brez varnih površin za pešce je dolžine cca 320 m.
Odsek neposredno pred priključkom za OŠ, kjer je v dolžini cca 45 m urejen pločnik za
pešce širine 1,20 m delno zadošča kriterijem prometne varnosti.
REŠITEV (predlog ukrepov): Od ožjega mestnega jedra območja Trga svobode, od
koder poteka povezava v smeri Gregorčičeve ulice proti OŠ, ni pogojev za ureditev
šolske poti.
Za morebitno urejanje peš površin je smiselno predhodno izvesti ukrepe, ki bodo do
morebitnega preoblikovanja cestnega omrežja (npr. v enosmerno cesto), zagotavljali
ustrezen nivo prometne varnosti.
Šele spremenjena prometna ureditev bi lahko izboljšala komunikacijo vzdolž ceste za
vse šibkejše udeležence v prometu (pešce).
Ozka Gregorčičeva ulica, ki spreminja svojo širino med 4,20 in 5,20 m in ima profil
med robnikom in objekti širine 0,20-0,55 m, se za namen ureditve šolske poti
(trenutno) ne more urediti.
50
presek 35: Za dostop do šole se obstoječa površina na dolžini 60 m in v širini
1,80 m asfaltira. Obstoječa površina je v makadamski izvedbi.
51
6. Stanovanjski okoliši vasi in naselij
v Občini Kobarid od koder se učenci vozijo v smeri OŠ Simon Gregorčič Kobarid
s sredstvi javnega (šolskega) prevoza
Obstoječe stanje
Obstoječe stanje v posameznih naseljih Svino, Sužid, Idrsko, Mlinsko, Kred, Staro selo,
Robič, Potoki, Livek, Jevšček, Perati, Piki-Plohi, Livške Ravne, Trnovo Borjana,
Podbela, Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče, Drežnica, Drežniške Ravne,
Magozd, Koseč, Jezerca, Vrsno, Krn, Libušnje, Smast, Ladra in Trnovo, ki predstavljajo
izhodiščne točke (domove), od koder učenci obiskujejo OŠ Simon Gregorčič Kobarid,
predstavljajo vaške ceste, ki vodijo do avtobusnih postajališč.
Na določenih mestih (postajališčih) posameznega naselja ustavljajo vozila javnega
prevoza ali šolskega kombija. Ta mesta so delno neurejena (brez horizontalne in/ali
vertikalne prometne signalizacije in/ali nadstrešnice ob postajališču), največkrat
avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču, saj drugih možnosti ni.
Predlog ukrepov
Vstopna oziroma izstopna mesta, kjer učenci vstopajo / izstopajo na avtobus (šolski
kombi) v posamezni vasi lahko predstavljajo izključno začetno točko »šolske poti«.
Ukrepi, ki so smiselni za izboljšanje prometne varnosti na vstopno izstopnih točkah
avtobusnih postajališč so odprava pomanjkljivosti v smislu ureditve (zamenjave)
horizontalne in/ali vertikalne prometne signalizacije in/ali postavitve nadstrešnice ob
postajališču.
Ostali ukrepi vzdolž dostopnih cest in poti, ki vodijo skozi posamezen kraj do
avtobusnega postajališča ni smiselno rekonstruirati ali dograjevati s pešpotmi (pločniki
za pešce), saj za to niti ne obstajajo potrebni prostorski pogoji (prostorska utesnjenost).
Zato so v nadaljevanju z opisi in foto gradivom prikazani zgolj ukrepi, ki jih je smiselno
izvesti na posamezni vstopni / izstopni točki v posameznem naselju, kjer ustavlja šolski
kombi.
52
AP Svino
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos)
AP Sužid
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija (1 kos)
53
AP Idrsko
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos)
AP Mlinsko
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija (1 kos), nadstrešnica (1 kos)
54
AP Kred
Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)
AP Staro selo
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos)
55
AP Robič
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)
AP Potoki
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija (1 kos)
56
AP Livek
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)
AP Borjana
Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija (1 kos)
57
AP Trnovo
Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija (1 kos)
58
Podružnična šola BREGINJ
Informacije o šoli in šolskem okolišu
Naslov: OŠ Simon Jenko Kobarid, PŠ Breginj, Breginj 65, 5223 Breginj
Podružnično šolo Breginj predstavlja:
Kombinirani oddelek 1. in 2. razreda
Kombinirani oddelek 3. in 4. razreda
Oddelek podaljšanega bivanja
Za otroke podružnične šole Breginj je na relaciji šole in šolskega okoliša organiziran
javni prevoz (šolski kombi).
POŠ Breginj obiskujejo učenci iz naselij Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče in Stanovišče.
Linije šolskega prevoza
Opis prevoza:
Organiziran je javni prevoz s šolskim kombijem.
Postajališča:
Breginj, Logje, Sedlo, Stanovišče
Opis varnosti dostopnih točk do postajališč šolskega prevoza:
Dostopi do avtobusnih postajališč na večini odsekov naselij, kjer ustavlja javni
prevoz v smeri POŠ Breginj in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po
vaseh ni urejenih pločnikov za pešce, saj gre za ozke ceste, ki vodijo mimo
stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Za ureditev pločnikov za pešce
pri širini vozišča cca 3,00-4,00 m ne obstajajo niti prostorski pogoji. Promet po
vaških cestah je redek.
59
Slika 1: Prikaz naselij od koder otroci 1.-4. razreda hodijo (se vozijo) v POŠ Breginj
Obstoječe stanje
Obstoječe stanje v posameznih naseljih Breginj, Logje, Sedlo, Robidišče, Stanovišče, ki
predstavljajo izhodiščne točke (domove) učencev, ki obiskujejo POŠ Breginj,
predstavljajo vaške ceste, ki vodijo do avtobusnih postajališč.
Na določenih mestih (postajališčih) posameznega naselja ustavljajo vozila javnega
prevoza (šolskega kombija). Ta mesta so delno neurejena (brez horizontalne in/ali
vertikalne prometne signalizacije in/ali nadstrešnice ob postajališču), največkrat
avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču, brez ustreznih 'oznak'
na vozišču.
60
Predlog ukrepov
Vstopna oziroma izstopna mesta, kjer učenci vstopajo / izstopajo na avtobus (šolski
kombi) v posamezni vasi lahko predstavljajo izključno začetno točko »šolske poti«.
Ukrepi, ki so smiselni za izboljšanje prometne varnosti na vstopno izstopnih točkah
avtobusnih postajališč so odprava pomanjkljivosti v smislu ureditve (zamenjave)
horizontalne in/ali vertikalne prometne signalizacije in/ali postavitve nadstrešnice ob
postajališču.
Ostali ukrepi vzdolž dostopnih cest in poti, ki vodijo skozi posamezen kraj do
avtobusnega postajališča ni smiselno rekonstruirati ali dograjevati s pešpotmi (pločniki
za pešce), saj za to niti ne obstajajo potrebni prostorski pogoji (prostorska utesnjenost).
Zato so v nadaljevanju z opisi in foto gradivom prikazani zgolj ukrepi, ki jih je smiselno
izvesti na posamezni vstopni / izstopni točki v posameznem naselju, kjer ustavlja šolski
kombi.
AP Stanovišče
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos)
61
AP Logje
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)
AP Sedlo
Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija (1 kos)
62
AP Breginj
Ukrepi: napis BUS kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)
bližnja okolica POŠ BREGINJ
Na začetku priključka do šole se ob horizontalni oznaki ŠOLA namesti prometni znak
1116-2.
63
Ob dovozni poti se travnata površina lahko nadomesti z urejenim pločnikom
za pešce ….
……….. ki poteka do priključka za POŠ Breginj.
64
Pločnik za pešce se lahko uredi tudi na mestu, ki poteka od priključka do
POŠ Breginj ……
………. v smeri naselja, od koder prihajajo otroci do šole.
65
Podružnična šola DREŽNICA
Informacije o šoli in šolskem okolišu
Naslov: OŠ Simon Jenko Kobarid, PŠ Drežnica, Drežnica 16, 5222 Kobarid
Podružnično šolo Drežnica predstavlja:
Kombinirani oddelek 1. in 2. razreda
Kombinirani oddelek 3. in 4. razreda
Oddelek podaljšanega bivanja
Za otroke podružnične šole Drežnica je na relaciji šole in šolskega okoliša organiziran
javni prevoz (šolski kombi).
POŠ Drežnica obiskujejo učenci iz naselij Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč,
Jezerca.
Linije šolskega prevoza
Opis prevoza:
Organiziran je javni prevoz s šolskim kombijem.
Postajališča:
Drežnica, Magozd, Jezerca
Opis varnosti dostopnih točk do postajališč šolskega prevoza:
Dostopi do avtobusnih postajališč na večini odsekov naselij, kjer ustavlja javni
prevoz v smeri POŠ Drežnica in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po
vaseh ni urejenih pločnikov za pešce, saj gre za ozke ceste, ki vodijo mimo
stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Za ureditev pločnikov za pešce
pri širini vozišča cca 3,00-4,00 m ne obstajajo niti prostorski pogoji. Promet po
vaških cestah je redek.
66
Slika 2: Prikaz naselij od koder otroci 1. do 4. razreda prihajajo v POŠ Drežnica
Obstoječe stanje
Obstoječe stanje v posameznih naseljih Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Koseč,
Jezerca, ki predstavljajo izhodiščne točke (domove) učencev, ki obiskujejo POŠ
Drežnica, predstavljajo vaške ceste, ki vodijo do avtobusnih postajališč.
Na določenih mestih (postajališčih) posameznega naselja ustavljajo vozila javnega
prevoza (šolskega kombija). Ta mesta so delno neurejena (brez horizontalne in/ali
vertikalne prometne signalizacije in/ali nadstrešnice ob postajališču), največkrat
avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču.
67
Predlog ukrepov
Vstopna oziroma izstopna mesta, kjer učenci vstopajo / izstopajo na avtobus (šolski
kombi) v posamezni vasi lahko predstavljajo izključno začetno točko »šolske poti«.
Ukrepi, ki so smiselni za izboljšanje prometne varnosti na vstopno izstopnih točkah
avtobusnih postajališč so odprava pomanjkljivosti v smislu ureditve (zamenjave)
horizontalne in/ali vertikalne prometne signalizacije in/ali postavitve nadstrešnice ob
postajališču.
Ostali ukrepi vzdolž dostopnih cest in poti, ki vodijo skozi posamezen kraj do
avtobusnega postajališča ni smiselno rekonstruirati ali dograjevati s pešpotmi (pločniki
za pešce), saj za to niti ne obstajajo potrebni prostorski pogoji (prostorska utesnjenost).
Zato so v nadaljevanju z opisi in foto gradivom prikazani zgolj ukrepi, ki jih je smiselno
izvesti na posamezni vstopni / izstopni točki v posameznem naselju, kjer ustavlja šolski
kombi.
AP Magozd
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija (1 kos), nadstrešnica (1 kos)
68
bližnja okolica POŠ DREŽNICA
Zastareli prometni znaki se odstranijo ……
…………. in namesti prometni znak 1116-2 (bližina mesta na cesti ali njenem
delu, kjer se pogosto zadržuje več otrok, ki prečkajo cesto, hodijo po njej ali tam
čakajo na prevoz). Ob vozišču (ozka cesta ki vodi do POŠ) se lahko uredi
površina namenjena pešcem (otrokom) na poti do šole.
69
Prometni znak 1116-2 se predvidi tudi ob lokalni cestni povezavi, ki vodi so
POŠ iz smeri poseljenega območja.
70
Podružnična šola SMAST
Informacije o šoli in šolskem okolišu
Naslov: OŠ Simon Gregorčič Kobarid, PŠ Smast, Smast 13, 5222 Kobarid
Podružnično šolo Smast predstavlja:
Kombinirani oddelek 1. in 2. razreda
Kombinirani oddelek 3. in 4. razreda
Oddelek podaljšanega bivanja
Za otroke podružnične šole Drežnica je na relaciji šole in šolskega okoliša organiziran
javni prevoz (šolski kombi).
POŠ Smast obiskujejo učenci iz naselij Smast, Ladra, Vrsno, Krn, Libušnje.
Linije šolskega prevoza
Opis prevoza:
Organiziran je javni prevoz s šolskim kombijem.
Postajališča:
Smast, Ladra, Vrsno
Opis varnosti dostopnih točk do postajališč šolskega prevoza:
Dostopi do avtobusnih postajališč na večini odsekov naselij, kjer ustavlja javni
prevoz v smeri POŠ Smast in v obratni smeri, poteka po ozkih vaških ulicah. Po
vaseh ni urejenih pločnikov za pešce, saj gre za ozke ceste, ki vodijo mimo
stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Za ureditev pločnikov za pešce
pri širini vozišča cca 3,00-4,00 m ne obstajajo niti prostorski pogoji. Promet po
vaških cestah je redek.
71
Slika 3: Prikaz naselij od koder otroci 1.-4. razreda hodijo (se vozijo) v POŠ Smast
Obstoječe stanje
Obstoječe stanje v posameznih naseljih Smast, Ladra, Vrsno, Krn, Libušnje, ki
predstavljajo izhodiščne točke (domove) učencev, ki obiskujejo POŠ Smast,
predstavljajo vaške ceste, ki vodijo do avtobusnih postajališč.
Na določenih mestih (postajališčih) posameznega naselja ustavljajo vozila javnega
prevoza (šolskega kombija). Ta mesta so delno neurejena (brez horizontalne in/ali
vertikalne prometne signalizacije in/ali nadstrešnice ob postajališču), največkrat
avtobusi oziroma šolski kombiji ustavljajo kar na ozkem vozišču.
72
Predlog ukrepov
Vstopna oziroma izstopna mesta, kjer učenci vstopajo / izstopajo na avtobus (šolski
kombi) v posamezni vasi lahko predstavljajo izključno začetno točko »šolske poti«.
Ukrepi, ki so smiselni za izboljšanje prometne varnosti na vstopno izstopnih točkah
avtobusnih postajališč so odprava pomanjkljivosti v smislu ureditve (zamenjave)
horizontalne in/ali vertikalne prometne signalizacije in/ali postavitve nadstrešnice ob
postajališču.
Ostali ukrepi vzdolž dostopnih cest in poti, ki vodijo skozi posamezen kraj do
avtobusnega postajališča ni smiselno rekonstruirati ali dograjevati s pešpotmi (pločniki
za pešce), saj za to niti ne obstajajo potrebni prostorski pogoji (prostorska utesnjenost).
Zato so v nadaljevanju z opisi in foto gradivom prikazani zgolj ukrepi, ki jih je smiselno
izvesti na posamezni vstopni / izstopni točki v posameznem naselju, kjer ustavlja šolski
kombi.
AP Smast
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija (1 kos), nadstrešnica (1 kos)
73
AP Ladra
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija(1 kos), nadstrešnica (1 kos)
AP Vrsno
Ukrepi: postavitev prometnih znakov 2433 za avtobusno postajališče (1 kos), napis BUS
kot horizontalna signalizacija (1 kos)
74
bližnja okolica POŠ SMAST
Neposredno pred območjem, ko se na prednostno cesto priključuje priključek do šole
se postavi prometni znak 1116-2.
Prehod za pešce se ukine. Na prehodu ni zagotovljene ustrezne preglednosti, ni
urejenih čakališč za pešce (otroke).
75
Iz nasprotne smeri se neposredno pred območjem, kjer se na prednostno
cesto priključuje cesta v smeri šole, postavi prometni znak 1116-3.
Ob vstopu v naselje Smast se postavi prometni znak 'šolska pot', neustrezna
prometna signalizacija se odstrani.
76
Prometni znak 'šolska pot' se postavi tudi vzdolž odseka ceste, ki vodi od
križišča v smeri POŠ Smast ……..
…….in v nasprotni smeri pri POŠ Smast v smeri križišča.
77
ZAKLJUČEK
Objava načrta
Načrt Šolskih poti je namenjen šolarjem in njihovim staršem. Vsi načrti za OŠ Simon
Gregorčič Kobarid in podružnične šole Breginj, Drežnica in Smast so objavljeni na šolski
spletni strani http://www.os-kobarid.si, na spletni strani Občine Kobarid www.kobarid.si,
ki je namenjena področju preventive, vzgoje in varnosti v cestnem prometu in so obešeni
v prostorih matične OŠ Simon Gregorčič Kobarid ter podružničnih šol Breginj, Drežnica
in Smast.
Ažuriranje načrta
Načrt šolskih poti zahteva stalno ažuriranje, saj se z morebitnim preoblikovanjem šolskih
okolišev, cestnega omrežja, spremembo prometnih režimov, ureditvijo ali dograditvijo
površin namenjenih peš in kolesarskemu prometu, spremembami linij šolskih prevozov,
kaže tudi potreba po novih analizah in ocenah obstoječih načrtov.
Spremembe, ki bistveno spreminjajo že urejene koridorje šolskih poti je potrebno vnašati
v načrt in ga s tem dopolnjevati tako, da so nove, spremenjene ali preurejene šolske
poti varne za dostopanje do šolskih okolišev.
V kolikor je potrebno, se ob spremenjenem poteku dela ali celotnega odseka šolskih
poti izvedejo dodatni terenski ogledi in analize, ki so osnova za opredelitev in odločitev
o smiselnosti in ustreznosti preurejanja poti od okolišev od koder učenci prihajajo do šol
oziroma v obratni smeri.
78
PRILOGE
Anketni vprašalnik
vir: Smernice za šolske poti, www.avp-rs.si
Vozni redi javnega prevoza od posameznega naselja do OŠ Simon Gregorčič
vir: http://www.os-kobarid.si/ucenci/urniki-solskih-prevozov/
79
Anketni vprašalnik
80
81
82
Vozni redi javnega prevoza od posameznega naselja do OŠ Simon Gregorčič
83
84
Načrt šolskih poti za Občino Kobarid oziroma matično OŠ Simon
Gregorčič ter njene podružnice POŠ Smast, POŠ Drežnica in POŠ
Breginj predstavlja osnovo, da se šolske poti uredijo na način, ki bo v
primerjavi z obstoječim stanjem lahko predstavljal višji nivo prometne
varnosti najšibkejšim udeležencem v prometu, še posebej šolarjem na
njihovi poti v šolo oziroma v obratni smeri njihovih domov.
86