G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

L E T O XI I I . , Š T . 63 — C E N A 10 D I N S O B O T A , 28. M A J A 19« «

r A K T U A L N O V P R A Š A N J E

DOBRI O B E T I S 1. ma jem se je uradno

pričela letošnja turistična se­zona, vendar bo g lavna sezo­n a sele pozneje, v j u l i j u i n avgustu. Kakšna so predv ide­van ja za letos? Kakšen je ob isk domačih i n inozemsk ih gostov v letošnjih spomla­dansk ih mesec ih?

D i r ek t o r hotela •» Top l i c e * n a B l e d u , I van V i d i c n a m je n a t i dve vprašanji takole odgovor i l :

»Od začetka j anuar ja do 15. maja letos smo ime l i pre­

cej več gostov kot lan i • tem času, po 15. ma ju pa manj kot lan i . . V z r o k za to je ver ­je tno vreme, k i nam n i na j ­bol j naklonjeno.

Izgledi za j u n i j , j u l i j i n avgust so precej dobr i . S icer so n a m letos v precejšnji me­r i izpadle angleške skup ine , kapaci tete pa smo bolj spro­s t i l i za ind i v idua lne goste. To zna ime t i slabe posledice, « e bo v r eme slabo, s icer pa si od te spremembe prece j obe­tamo.

J

Novi u p r a v l j a l « Te dni potekajo zadnje volitve med podjetjem in komuno, o nn-

v delavske svete po naših indu- grajevanju v gospodarstvu m po-sthjskih podjetjih. Predvideva se, da bo v vseh 50 podjetjih, kolikor l'h je v okraju z več kot 30 de-l*vci, izvoljeno v delavske svete l* upravne odbore kakih 2.000 delavcev in delavk. Zraven pa je treba prišteti "se vsa manjša obrt-na> gostinska, trgovska in druga Podjetja izpod 30 članov, kjer celotni kolektiv predstavlja delav­ci svet in so izvolili le novega predsednika m upravni odbor. Ce °l> tem upoštevamo še številne stalne m občasne komisije samo­upravnih organov v podjetnh, potem vidimo, da veliko število 'Zvoljenih samoupravijalcev stopa l' delavske samoupravne organe,

so osnovni temelji našega go­spodarskega, komunalnega in družbenega sistema.

Desetletne izkušnje so dokaj bogatile prakso naših samouprav­nih organov. Zato stopajo v novo desetletje izvoljeni člani z dokaj Večjo samozavestjo in pripravlje­nostjo. Tudi kolektivi so ob vo-U L ' 1 ' ' 0 zc^° demokratično toda "krati tudi kritično izbirali iz svoje sredine tiste kandidate, ki s° na konkretnem delu pokazali Zrelost ni sposobnost za gospodttr-!cnie, razumevanje za skupne ko-r'sti kolektiva in skupnosti.

Toda pri vseh teh dobri!) last­nostih, ki jih imajo novo izvoljeni c'<*ni samoupravnih organov, so Hm vendarle nujno potrebna, še Praktična navodila, orientacija in splošno znanje o pomenu in na-c 'n « poslovanja organov delavske-8« upravljanja. Šele ta>ka splošna 'n'družbena orientacija jim lahke °dpre pot, da bodo svoje ideje % lr*enu volivcev, sc pravi kolekti-v*, znali tudi uresničevati v prak-tlCriem delu. Zato so marsikje že 0r$fifrizirali ustrezne seminarje. O to« smo poročali iz Škofje Loke, ' f r so pred kratkim posvetili po-

S(ben plenum ObSS prav delav-**fW* samoupravljanju m uspo-

dobno. Seminar bo celodneven in sicer 9., 10. in 11. junija. V jeseni nameravajo organizirati podobne seminarje še za vodstva v manj­ših industrijskih podjetjih, za vod­stva trgovske, obrtne in gostinske stroke ter seminar za vodstva or­ganizacij v kolektivih državnih ustanov.

Tako skušajo dati izvoljenim or­ganom in hkrati tudi sindikalnim in drugim vodstvom v kolektivih čimveč družbene širine za pravil­no utrjevanje demokratičnih od­nosov v podjetjih in še posebno ta uveljavljanje delavskega samo-

Z občnega zbora Gostinske zbornice

P r e p o č a s n a investicijska dejavnost Sistem nagrajevanja po delovnem učinku se uveljavlja -Vzgoja kadrov: nič več po starem

Pomemben napredek • gost instvu T l anskem letn, s ka t e r im p a spričo razn ih poman jk l j i v os t i še vedno ne moremo b i t i popo lnoma zadovo l jn i — to je b i l a ena g l a v n i h ugotov i tev n a ob čnem zboru Gos t inske zbornice za okra j K r a n j , k i je b i l v četrtek, dne 26. ma ja . Razen delegatov so se ga udeležili t ud i neka t e r i gostje, med n j i m i zas topnik republiške Gost inske zborn ice tov. R e n -ko , p redsedn ik okra jnega l judskega odbora K r a n j V i n k o Ha fner , predsednik radovljiške občine J a k a Eržen i n drug i .

upravljanja. - K . M .

Ze l o živahna je b i l a r a z p r a v a o inves t i c i j sk i de javnost i , o k a ­te r i je govor i l o več delegatov. P e r s p e k t i v n i p l an gospodarske­

ga razvo ja ok ra j a K r a n j n a m ­reč p redv ideva , da bo do leta 1961 vloženih v r ekons t rukc i j e , modern izac i j e i n novogradnje

eno m i l i j a rdo 305 mi l i j onov d in , vzgoje je najprimernejši, pa t u ­po vloženih inves t i c i j sk ih s r ed - d i najbol j učinkovit, s t v i h v l e t ih 1957, 1958 in 1959 i T a j n i k Goren j ske turistične pa je b i lo i n v e s t i r a n i h v t u r i - ' z v e ze Božo Černe je govo r i l o zem i n gost instvo 612,110.000i uspeh ih lansko le tne i n tud i že d inar jev , k a r preds tav l j a le 46*.letošnje turistične sezone s po -odstotkov p redv idevan j pet let-^ sebn im pouda rkom na gost instvu nega p lana . V z r o k za tako p r e - ^ ' i n o poman jk l j i v o s t ih , k i se po-počasno inves t i c i j sko de javnos t ' ! j av l j a j o t u i n k i b i j i h b i lo je med d r u g i m tud i v tem, d a l m o č odp rav i t i samo z ma lo več gost inska podjet ja v času, k o j e ' d o b r e vol je i n pr i zadevnos t i , b i l r a zp i san zvezn i natečaj, n i — ; ' O nagra j evan ju po učinku i n so i m e l a p r i p r a v l j e n i h i n v e s t i - - ' o u v e l j a v l j an ju s a m o u p r a v n i h c i j s k i h e laboratov, zda j , k o ' . o r g a n o v v gos t insk ih gospodar-imajo p r i p r a v l j ene elaborate, ! s k i h o rgan i zac i j ah je govor i l a pa n i zveznega natečaja. S t em ( . p r eds tavn i ca hote la J e l o v i c a v zvez i je V i n k o H a f n e r po—;'-Bled. P o u d a r i l a je, da se je n a -u d a r i l , d a je v r a z p r a v a h opa- '/gra jevanje po učinku v l a n -z i t i precejšen napredek, k e r vse ,Vskem le tu že močno uve l j a v i l o bol j računamo na las tna s r e d - » 3 — 85 odstotkov gos t insk ih go-stva, k e r se vse bol j u v e l j a v - n s p o d a r s k i h organ izac i j s o c i a l i -l j a stališče, da se za investicije9stičnega sektor ja je tak način v gos t ins tvu angažirajo l o k a l - ^ n a g r a j e v a n j a l an i že uvedlo . Z a na sredstva , v manjši m e r i pat'^ de lavske svete je poveda la , da sredstva splošnega i n v e s t i c i j - l * s o s i cer p o k a z a l i že večjo z re ­škega sk lada . V e n d a r l o k a l n a ^ lost, da pa stanje še zdaleč n i sredstva za vse potrebe ne za - J : zadovo l j i vo , da so še vedno bol j doščajo. Gos t inska podjet ja sa-'», a l i manj g l asova ln i s tro j , m a b i s i mora l a z las tno mulac i j o zagotov i t i s redstva za';* enostavno r ep rodukc i j o — s " spremembo v režimu ustvar ja-^ j n ja dohodkov , v inves t i c i j sk ih ; ./ s k l a d i h občin i n okra ja pa b o ' ' pot rebno zagotov i t i večja s r e d - t s t v a za razširjeno r e p r o d u k c i j o * v gost instvu.

V i n k o Ha fne r je v r a z p r a v i ' ; še pouda r i l , da mora jo b i t i i n - Ž * * ^ " * * P ° v s e J ° b ? m i - * a

vest ic i je p r edv s em rentab i lne , j * a m r o - » s t m <? a n T i t a . k a r se da cenene i n preračuna- J 2 5 - maja je b i la po mestu pa-ne predvsem na podaljšanje s e - $ r a d a . m l a ^ . i n d r u / ; b f n i * orga-zone. R a z e n tega pa men i , d a ? n i z a c i j M l a d i n a t rz iske občine

• je posla la brzo javko tovarišu

Praznovanje Dneva mladosti

V T R Ž I Č U . . . V Tržiču so D a n mladost i po-

<h častili zelo veličastno. V o k v i r u ,{? praznovanja so ime l i ves teden

gost inc i i n turistični d e l a v c i ! invest ic i j e pogosto jeml je jo ze-1 lo ozko: modern i zac i j a g o r en j - ' : n jegovem 68. ro js tnem dnevu .

T i t u , s katero m u je čestitala O D

V^riju izvoljenih članov v teh ~%anih. Delavska univerza v

ranl» je na iniciativo ObSS or-^afuzirala poseben trodnevni U*?-' k i ^° z a Pn'dsedniJee de-

vskih svetov, upravnih odborov ft" [i^iktlnih podružnic večjih pJ'djetij. ]\/a seminarju bodo pre-tav,atel)i tolmačili nekatere W*j-^znejše probleme o delavskem

am°upravljan;u sploh, o odnosih

V o k v i r u proslav Dneva mladost i so v sredo. 25. maja . v B o h i n j u slovesno odpr l i promet čez nov most preko Save. Most so pričeli gradit ! lansko jesen. S lovesnost i , kater i so med d r u g i m pr iso­stvoval i t u d i : sekretar za promet L R S Bo j an Po lak , predsednik O L O K r a n j V i n k o Hafner , p red­sednik O b L O B l e d Jože K a p u s , je začel predsednik Občinskega l judskega odbora B o h i n j tov. Lo j ze Logar . Po krajšem nagovoru, v kateremu Je po jasn i l pomen dograditve novega mostu za bohinjsko gospodarstvo, je b i l kratek k u l t u r n i program. Za tem je ob navdušenem p loskan ju več kot petstoglavc množice domačinov tov. V i n k o Ha fne r prerezal vrv ico i n s tem slovesno odpr l nov most i n cestne odseke, k i so b i l i dograjeni po le? mosta. T a k o j zatem so zape l ja l i preko mosta številni motor is t i , člani avto-moto društva B o h i n j , av tomobi l i s t i i n drug i . — Z n o v i m mostom, ka te remu se bo letos pridružil še podoben most v Sotesk i , bo B o h i n j s svo j im i n a r a v n i m i lepotami in bogastvom še dostopnejši številnim domačim i n t u j i m gostom. — N a s l i k i : P redsedn ik O L O

V i n k o Ha fner reže v r v i co na novem mostu

Plenum ObSS v Škofji Loki

V manjš ih kolektivih gre t e ž e Uveljavljanje delavskega samoupravljanja In demokratičnega delovanja družbenih organizacij

posla n-

^nogo s tvar i še rešujejo v U j e t j i h m i m o samoupravn ih 0 rRan«v, de lavc i so premalo se-*nanjeni z gospodarjenjem p ' " l l , ' i j . h . odborniki i n C 1 , k i so j i h i z vo l i l i p ro i z va ja l c i , ^ r n a l o zahajajo med vo l i vce , ^ v o i z v o l j e n i m članom delav­c i h svetov je treba dati s m e r n i -C p za delo i n j i m organ i z i ra t i U s t r e z n e seminarje.

r t J k e in podobne ugotovitve tole na plenumu Obttnakega

Mkalnega sveta v Sko f j i L " p ' k i je b i l v torek, 24. maja. ? * *Prav l j aU so o de lavskem sa­moupravl janju. Osnovo za to f

razpravo je b i l a posebna anke­ta, k i so jo izvedl i v pet ih več­j i h ko l ek t i v i h občine, i n sicer v G o r e n j s k i p r ed i ln i c i , Mo to r ju , J e l o v i c i , Seširju in v ko l ek t i vu Odeja.

Osnovne ugotovi tve se res n i ­so bistveno raz l ikova l e od d r u ­g ih anket v K r a n j u , na Jesen i ­cah in drugod. Pokazalo se je isto: obveščanje o delu samo­upravn ih organov in o proble­m ih podjetje N vedno zajema le del ko l ek t i va in podobno. Z a ­n i m i v i pa so nekater i posebni odgovori, Na primer to, da je n odstotkov anke t i ran ih i z jav i lo .

da so pr i n j ih možne represal i je prot i t i s temu, k i bi se zamer i l uprav i , 52 odstotkov anke t i r an ih je i z jav i lo , da de lavc i nimajo nobenega v p l i v a pr i razde l jeva­nju dohodka i td. , i td .

Podatk i o z i roma poročilo na p l enumu je dalo pobudo, da so navzoči spregovor i l i o mnog ih težavah pr i uve l j av l j an ju samo­upravn ih organov i n demokra t i ­zaci j i v ko l ek t i v i h . Ugo tav l j a l i so. da BO samoupravn i o rgan i v večjih ko l ek t i v i h dokaj močnejši in samostojnejši kot v ma l i h podjet j ih. Tud i anketa , k i je za­jela samo večje ko lekt i ve , bi po-

Zudnfe vesti D O M A . .

„ &EOGRAD, 27. P r e d n i k

m a ja — repub l ike Jos ip

' 1 ' t o je prejel danes še <W • I ) r / ° i » v n i h čestitk k

• ro j l tnem dnevu, med d ru -tudi

* -U l i l . od i r i k e g a kra l ja

f w ? ? G R A D , 27. maja -•, za l judsko zdravstvo rj»e ljudske v',. s dopoldni

k 11! > .< in<- st,, obravnava la

i

V.

^ zakonskih predlogov, ki k a r i n i n u dnevnem r<<hi p r i -I h . i M a z ' , S ( ^ a n j a Zvezne

J u a « k o skupščine, k i bo v * * * e t k u luikija,

N O V I S A D . 27. maja — Več kot 300 kme t i j sk ih EadTUg r Vo j vod in i bo letos zajelo v kooprrae i j sko pro izvodnjo n»d pol mi l i j ona hektarov /e ml j r OSlroma Okoli 70•/• vseh kme t i j sk ih pr ide lkov . Tak ši­rok obseg kooperac i j skr pro­izvodnje so zadrugam omogo-r i l a osnovna sredstva v vred­nosti oko l i 50 m i l i j a rd d inar ­jev. Kooperac i jska proizvod­nja je v zadnj ih Ireh let ih sploh pokazala izredne uspe he predvsem v povečanju pri­de lka koril&e, pšenice in slad korne pese, pa tudi cene pr i ­delkov iz te pro i zvodnja niso višje kot one /. v e l i k i h SOOl a l is t ienib kmet i j sk ih posestev.

. . . IN P O S V E T U

A N K A R A , 27. maja — Po Tan jugov ih poročilih *o opo l ­noči med četrtkom in petkom turške pomorske, kopenske in letalske vojaške si le prevze le oblast v svoje r«*ke. Po po­ročilih iz A n k a r e se je to Zgodile brez si le. Vo j ska j r prevzela oblast le začasno, ker BameraVaJjO v najkrajšem

času razpisat i vo l i tve v usta­vodajno skupščino.

A D D I S A B L B A , 27. maja — V A d d i s Aheb i .so včeraj od­pr l i i ndus t r i j sko razstavo Sovjetske zveze. O t v o r i t v i je pr isostvova l tudi Ha i l e So-lasie.

kaza la še slabšo s l iko , če b i jo izved l i v manjših podjet j ih .

Eden i zmed zelo g rob ih p r i ­merov, kako posamezne uprave podjet ja skušajo p r i razn ih vprašanjih uve l j av l j a t i svoje zamis l i tud i m i m o samouprav ­n ih organov, so na p l e n u m u na -\e 11 i gost insko podjetje K r o n a . Bivši d i rektor tega podjet ja je mars ikatere s tvar i reševal ka r z občinskimi organi . Tako so m u tudi plačo določili k a r na obči­n i . N a k u p osebnega av tomob i la , kar je predlaga l d i rektor , je de­lavsk i svet odk l on i l . Toda d i ­rektor je tudi to prav tako i zpo-s lova l k a r preko občine. P o ­dobne težave neprav i lnega upo­števanja samoupravn ih organov so na p l enumu omen ja l i tud i za podjetje M a r m o r Hotav l j e i n za nekatere druge manjše k o l e k t i ­ve.

Eden od g lavn ih zaključkov p l enuma je b i l , da je treba na ­dal jevat i z vses t ransk im i zobra­ževanjem vodi lnega osebja v podjet j ih in še posebno članov samoupravn ih organov. Tako j po sedanj ih vo l i t vah bodo sk r ­bel i za ustrezne seminar je o družbeni in politični v log i de­l a v s k i h svetov i n o s is temu dela teh organov. Na seminar je bodo povab i l i vse novo izvo l jene člane de lavsk ih svetov. V jeseni pa bodo p r i r ed i l i daljše seminar je

. za člane de l a vsk ih svetov in J upravnih odborov. - l . c.

ske ceste, k i bo prej a l i s le j . m o r a l a p r i t i na vrs to , i n p r i - ' prave na e l ek t r i f i ka c i j o go­renjske železnice (po doseda­n j i h p r i p r a v a h sodeč bo to r e a ­l i z i r ano že v t reh let ih) — to dvoje bo za gorenjsko gos t in ­stvo i n tu r i z em brez d v o m a s i l a pomembna inves t i c i j a , k i bo od­p r l a nove možnosti nada l jn jega porasta i n ra zvo j a gost inskega in turističnega prometa p r i nas.

O vzgo j i kad rov v gost instvu so g o v o r i l i zas topnik republiške Gos t inske zborn ice tov. Renko , predsedn ik O L O V i n k o Ha fne r , d i r e k t o r Gos t inske va jenske šole n a B l e d u i n d r u g i . P r e d ­vsem so p o u d a r i l i , d a moramo vzgo j i va jencev posvečati več pozornost i i n da je treba Dričeti s sodobnejšimi o b l i k a m i vzgoje. Izkušnje kažejo, da je vzgoja k v a l i f i c i r a n i h de lavcev za dela v strežbi, k u h i n j i i n h o i p l s k i službi najboljša in na jp r ime r ­nejša, boljša kot v va j ensk 'h šolah. N a ta način izučeni g *• s t i n sk i de lavc i bodo os ta l i * gost instvu, k e r so v času spo­zna l i že vse dobre i n slabe s t r an i tega pok l i ca . V ra zp rav i so pred laga l i , naj b i v posa­mezn ih pod je t j ih posebne ko ­mis i j e ugotov i le , kaj posamezn i de l a vc i morajo zna t i , kaj j i m m a n j k a , kaj v podje t ju sami l ahko nared i jo za i zpopo ln i tev i n zakaj j i h morajo poslat i v šolo. T a k i n d i v i d u a l n i način

. . . I X C E R K L J A H

Cerk l j e , 28. maja . J u t r i bo v C e r k l j a h prazno­

vanje Dneva mlados t i , k i ga pr iprav l j a jo šole i z L jub l j ane . P reddvora , Šenčurja i n Cerke l j pod nas lovom »Sport i n pesem nas družita«. Spored bo obsegal športna tekmovan ja i n koncert pevsk ih zborov ter fo lk lore . Predv ideva jo , da bo nastopi lo okrog 800 p ion i r j ev i n mlad incev . Nas top i l bo tud i h a r m o n i k a r s k i zbor, k i ga vod i profesor J a n k o Gregorc .

-sk. S P R E J E M N A J B O L J Š I H

Š P O R T N I K O V

K r a n j , 27. ma ja — Danes po­poldne ob 17. u r i je predsednik občinskega l judskega odbora K r a n j tov. F r a n c P u h a r spre ­j e l ob D n e v u mlados t i na jbo l j ­še športnike k ran j ske občine. Z n j i m i se je da l j časa zadržal v razgovoru , k j e r so športniki govo r i l i o svo j ih uspeh ih doma i n v t u j i n i .

D A N M L A D O S T I V B O H I N J U N a predvečer D n e v a m l a ­

dost i so t a b o r n i k i iz Boh in j ske B i s t r i c e z a k u r i l i t abo rn i ogenj, istočasno p a so po laga l i tabor­niški i zp i t ter prisego. Številni m l a d ; t a b o r n i k i so zatem i z v ed ­l i pester k u l t u r n i p rog ram, k i je b i l namen jen v počastitev D n e v a mladost i .

Seja ObLO Železniki Železniki, 27. ma ja Danes popo ldne ob 15. u r i je

b i l a v »Vrtu« v Železnikih 28. skupna seja občinskega l j u d ­skega odbora Železniki. — N a d n e v n e m redu je b i l a med d r u ­g im p rob l ema t i ka nagra jevanja i n zapos lovanja v gospodarsk ih organ izac i jah , nadal je gospo­dar jenje i n doseganje družbe­nega načrta gospodarsk ih o rga ­nizac i j v p r v e m četrtletju letos. P o s k u p n i sej i pa sta b i l i na dnevnem redu še ločeni sej i ob­činskega zbora i n zbora p ro i z ­va ja lcev . N a n j i h so r a z p r a v ­l j a l i in sk l epa l i o r a zme j i t v i pašnikov i n gozdov na območju občine Železniki, nadal je so govo r i l i o odgod i t v i plačila anuitet čevljarne Ra l i t o v e c ob­

činskemu s tanovan j skemu s k l a ­d u za leto 1960 in o odob r i t v i poso j i la » M L I P « Cešnjica iz občinskega inves t i c i j skega s k l a ­da.

0 nalogah V. kongresa O k r a j n i odbor S Z D L v K r a ­

n j u je s k l i c a l poseben p l enum Okra jnega odbora SZDL , , k i bo v ponedel jek, dne 30. maja . N a p l e n u m u bodo r a z p r a v l j a l i o organ i zac i j sk ih i n političnih n a ­logah, k i j i h je nakaza l nedavn i V . kongres S Z D L Jugos lav i j e . Po l eg članov p l enuma so k tej ra zp rav i povab l j ena tud i vsa občinska vodstva S Z D L , p r e d ­s t a v n i k i o k r a j n i h političnih or ­ganizaci j i n l j u d s k i pos lanc i .

G O R E N J S K E I I T U A ( I U |f B A I E V S O B O T A , 28. M A J A 1»W

• *• n M j i n ^ K A J c v

blejske turistične informacije

Turistično društvo n a B l e d u ton ih , v s lovenskem, angleškem, j c za letošnjo sezono i zda lo f rancoskem, i t a l i j anskem i n »Blejske turistične informacije« nemškem j e z i k u . Ob jav l j a ne -v 17.000 i z vod ih . M a l a , toda po - katere osnovne podatke o t r ebna turistična p u b l i k a c i j a , je B l e d u s k r a t k i m z g o d o v i n s k i m

r

»»t iskana v različnih b a r v n i h

I 1

S L A N A J I M N I ŠKODILA

N a G o r e n j s k e m so b i l i kme tova l c i v bo jazn i , da bo letošnja spomladanska s l ana , k i je b i l a k a r štiri noči zapo­redoma, uničila sadno drev­je, p redvsem češnje i n s l ive , k i so bi le tedaj v razcve tu . K sreči pa j i m slana n i ško­d i l a . P l o d o v i češenj so v sak dan debelejši. P o dosedanj ih i zg l ed ih bo sadna l e t ina letos še k a r dobra .

Z a n i m i v o je , da so o reh i , k i s« domala povsem pozebl i , še enkra t pogna l i i n n a p r a v i l i cvetove. Upa jmo , da do ob i ­ran ja sadja ne bo kake ele­mentarne nesreče. - * n .

L E P A T E L O V A D N A P R I R E ­D I T E V N A B L E D U

N a b l e j skem igrišču T V D P a r t i z a n je b i l a m i n u l i torek v a n j s k i b lok - dvojček, za potre-

op isom, h k r a t i pa prinaša n a j ­potrebnejše in f o rmac i j e o p r o ­m e t n i h zvezah z B l e d o m . P o ­sebno dobrodošli bodo v s a k e m u o b i s k o v a l c u B l e d a nasve t i o možnostih i z l e tov v bližnjo o k o l i ­co z op i s om turističnih z a n i m i ­vost i B l e d a i n okol ice . T u d i ne­katere najpotrebnejše podatke o možnostih r a z v e d r i l a , zabave i n športa ter razne d ruge k o ­r is tne in fo rmac i j e bo o b i s k o v a ­lec B l e d a l a h k o našel v In fo r ­mac i j ah . Le - t e seznanjajo o b i ­skova lce tud i s ce l o tn im ko l e ­da r j em p r i r ed i t e v i n posebej z n e k a t e r i m i podrobnos tmi o j e ­senskem f e s t i va lu jazz glasb« n a B l e d u . j b

Gradnja hitro napreduje

Z a p rosve tn im domom na zem­ljišču S L P v V o k l e m so letos spomlad i pričeli g rad i t i stano-

N A Š R A Z G O V O R N A Š R A Z G O V O R

V s a k d a n 250 za j t rkov

v .

K d o ne pozna mlečne re­stavrac i je v K r a n j u ? I n kdo ne ve , da je p rema jhna za K r a n j ? Sta lno je gneča v nje j , p redvsem zdaj, ko je • šolah še pouk, pa tud i s icer ob iskova lcev ne man jka .

O b i s k a l i smo pr idno poslo-vodk in jo , 46-letno B E R T O DŽIDIC, k i je na t em delov­nem mes tu že dobra t r i leta, i n j i zas tav i l i vprašanje, k o ­l i ko prodajo v sak dan zaj tr­kov , jogurtov , m l e k a , riža, s i ra i td . , i t d . — kdo b i n a ­

štel vso to pestro i zb i ro j ed i l i n b r e za lkoho ln ih osvežujo­čih pijač!? Tako l e n a m je odgovor i l a :

»•Vsak dan prede lamo za mlečna j ed i l a 180 do 200 l i ­trov m l e k a In 15 do 20 l i t r ov smetane. Do 7. ure z jutra j prodamo vsak dan povprečno oko l i 250 za j t rkov . Da l j e pro­damo n a dan povprečno 250 pudingov , 150 porc i j sadnega riža, 50 do 100 porc i j toplega riža, 400 do 600 jogurtov , do 100 m a l i n o v i h i n čokoladnih

jogurtov i td . V s a k dan spe-čemo še od 200 do 250 pa la ­čink. Ocvr tega s i r a prodamo dnevno od 70 do 150 porc i j , l imonad , oranžad i n d rug ih osvežujočih b re za lkoho ln ih pijač pa od 150 do 250.«

»Ko l iko l j u d i pa povpreč­no na dan obišče mlečno re­stavracijo?«

»Od 1400 do 1500! P r ome ta pa imamo vsak dan za 70 do 80.000 din.«

»Pa še tegale ne pozabite napisati!« je nazadnje r ek l a

B e r t a Džidič. »Priznanje za take uspehe zasluži vse oseb­je restavraci je , v p r v i v r s t i k u h i n j s k o osebje, k i s i p r i ­zadeva, da i m a vsak dan sveža j ed i l a . Pozab i t i pa ne smemo tud i strežnega osebja i n blagajničark, k i so se od decembra l an i tako povezale med seboj, da pr ide jo poma­gat povsod, k jer je to po­trebno, tud i v kuhinjo.«

Tako dela osebje v najbolj ob i skanem l o k a l u v K r a n j u . To samo kaže, kako p rav bi b i lo , da bi tud i v k r a j i h , kjer mlečnih restavrac i j še n i , raz­mišljali o us tanav l j an ju po­dobnih obratov.

Reklamne tabele za utrjevanje turistov

Dosedanje izkušnje v turistič- sp loh ne vedo zanj . To so največ nem p rome tu so pokazale , d a tur i s t i , k i potujejo k mor ju . T u -ve l i ko število mo to r i z i r an ih go- ristično društvo n a B l e d u je z a -stov, k i pr iha ja jo i z tu j ine po tegadelj poskrbe lo za posebne naši cesti I. r eda iz K r a n j s k e r ek l amne table v ve l i kos t i 2 X 3 gore, B l e d a sp loh ne obiščejo, metre, k i j i h bodo namest i l i ob T o p a i z preprostega raz loga, k e r cest i K r a n j s k a gora do odcepa

ceste pro t i B l e d u v Lescah i n

pred D n e v o m mlados t i v e l i k a man i f es tac i j a športa m l a d i h . — Več ko t 400 m l a d i h te lovadcev se j e n a telovadišču pred šte­v i l n i m občinstvom preds tav i l o z različnimi p r o s t i m i v a j a m i i n t e l o vadn im i točkami, jugos lo­v a n s k i m i p les i , T i t o v i m ko l om ter z i g r a m i , z v a j a m i n a orod ju i n z a t l e t s k i m i t e k m a m i . Občinstvo je mlade i zva ja lce , » j ihovo spretnost, lepoto gibov, prekipevajočo mlados t i n vešči-» o posamezn ikov na o r o d j u z zadovo l j s t vom i n mestoma z navdušenjem pozdrav l j a l o .

Uspe l o te lovadno p r i r ed i t e v je z m l a d i m i t e lovadc i , člani T V D P a r i z a n B l e d p r i p r a v i l i n vod i l načelnik A l b i n Završnik. Sode lova la pa je tud i godba na p i h a l a J L A iz L jub l j ane . Ce l o ­ten nastop m l a d i h je po t eka l sproščeno, p r o g r a m pa je b i l zelo pester i n zan im i v .

be tamkajšnjega prosvetnega kad ra . D e l a zelo h i t ro napredu­jejo, tako da računajo, da bo b lok vse l j i v že drugo leto. S tem bo tud i rešen p rob l em stanovanj učiteljev v tem k r a j u . - a n

S K O R A J V S A K T E D E N E N A P O R A V N A V A

K J E R J E N A J B O L J P O T R E B N O - N I

Ob vseh cestah I. i n II. reda so na Go r en j skem že ured i l i « v " tobusna postajališča, k i pa s« seveda ponekod lepše, drugod pa slabše ure jena. Važno pa je, da

„ „ „ „ napre j p ro t i L j u b l j a n i T«» v e l i k e <" s o Postajališča že ured i l i povsod,

VEČJI P O U D A R E K T U R I Z M U table s p a n o r a m o - B l e d a bodo t ^ U Z ^ c č ^ ^ M * JT ™' " « » N a z adn j i se j i O b L O K a m n i k 2 H r a * d a , J a h *e ™Pre j opo- si ga j e zada la ta organ izac i ja ^ e b ^ promeU najbol j

j e p r edsedn ik sveta za b l a govn i * ~ - — o ganizacaja t r e b n 0 i P r e d g o s t i l n o M a r i n š e k

promet i n t u r i z e m , tov. Stane Simič, poda l izčrpno poročilo

teoretičen i n praktičen pouk. P o uspešno op rav l j en ih i z p i t i h pred komis i j o bodo pre j e l i d ip lome i n značke. Društvo pr i ja te l j ev m l a ­dine je za najboljše naloge o pro­metu p r ip rav i l o p r imerne nagra ­de, d i j a k i obeh o sm ih razredov pa se bodo po uspešno oprav l j en i preizkušnji s ko lesom, l ahko uči­l i vožnje z mopedom.

» S P R I R O D O K N O V E M U Č L O V E K U «

V Sko f j i L o k i de la taborniška

o r a z vo ju t u r i z m a v kamniški občini. P o u d a r i l je, d a v l j u b ­l j anskem o k r a j u za letos i n p r i -

P o r a v n a l n i svet na B l e d u hodnje leto p r i p a d a prednost i m a z- različnimi o b r a v n a v a m i i n p o r a v n a v a m i po lne r oke de­l a . Samo v letošnjem l e tu od j a n u a r j a dal je je n a p o r a v n a l ­n i h se jah o b r a v n a v a l 65 spor­n i h zadev. V večini p r i m e r o v so r a zn i spo r i m e d p r i z a d e t i m i s t r a n k a m i ugodno rešeni že s pos redovan j em po ravna lnega sveta, le redke nerešene zadeve m o r a napre j reševati sodišče. O d p r i j a v l j e n i h s p o r n i h v p r a ­šanj je b i l o v letošnjem l e tu nad 70 odstotkov ugodno reše­n i h .

turističnih inves t i c i j kamniški občini, v enda r s reds tva p r i t e ­ka jo počasneje ko t to zahte

zarjale potujoče tur is te na leto- j e : S pr i rodo k n o v e m u človeku! v N a k l e m avtobus i , k i pr iha ja j 0

višče B l e d . Rek l amne table B l e - Člani - t abo rn i k i so star i 7 do 50 -IZ x r z i g a a i j b le jske smer i p r « t !

da i n posamezn ih b l e j sk ih hote- let i n so razde l j en i v vode i n K r a n j u , ob desni n imajo k''e P«"'~ lov bodo v k r a t k e m pos tav i l i ob s icer po s tarost i ; t eh vodov je 11, stat i , temveč mora i o prečkat' naši g l avn i cest i . — jb . obstaja pa še k l u b starejših čla- c e s t o ko pr ipe l je jo i n ko odpe-

nov. V taborniško organizac i jo l j c j o > Z n a n o p a j e d ^ j e p r » v

je vključena tud i G o r s k a straža, t o d v e d n o v e l i k p r o m P t , zlasti še k; i m a n a m e n čuvati zaščitene v l e t n i sezoni . Razen tega je t»m rast l ine . križišče i n železniška postaja te r

T a b o r n i k i iz Škofje L o k e se precejšnja v zpe t ina čez želez" 1"

M L A D I P L A N I N C I I Z G O R I J V K R M I

K a k i h tr isto m l a d i h p lan incev i n od ras l i h tovarišev, članov P l a ­n inskega društva iz G o r i j p r i

vajo potrebe. Zagotov l j eno je, B l e d u , je m i n u l o nedel jo odšlo m e d l e t o m udeležujejo vseh mo - ški nadvoz. P r a v zaradi tega « b " da bo p r v a etapa žičnice n a na pohod v K r m o . Spreml ja l o 8 ° ^ m i z l e tov v znane i n nežna- staja v e l i k a možnost nesreč i°

j i h je trideset kolesar jev. U s t a - n e kra je . Udeležujejo se r a z n i h zato je to l i ko bol j obsojanja v i l i so se v D o m u p lan incev v ž P ° r t m h tekmovan j , p a t u d i p r i v r edna neodgovornost t is t ih . Spodn j i K r m i , k j e r so i m e l i t e k u ° b ž i c i o kup i r ane L j u b l j a - so že pred po l leta začeli slovesnost s k u l t u r n i m sporedom n e i n P 1" 1 T i t o v i štafeti so sode-

P r e d pričetkom turistične sezone nanjo podobo Radov l j i ce

z T S « nagl ico urejuje jo tud i zu -(Foto: M a r j a n Šimenc)

V e l i k o p l an ino že letos dogra ­j ena , ver je tno p a bo p r i m a n j ­kova l o sredstev za gradnjo t u ­rističnih objektov , p r edvsem hote la . Občinski odbor je spre ­je l sk l ep , d a se v s i dohodk i iz gost instva izločijo za inves t i c i j e v gost instvu.

B L I 2 E P R O M E T N E M U VOZLIŠČU

Mehanično de l avn i co v K a m ­n i k u bodo i z G r a b n a , k i je n a robu mesta, p r emes t i l i na p r o ­metno vozlišče na Zapr i c e , v dosedanje prostore podjet ja S loven i ja -ceste . K e r bodo na odseku med obema t r a n s f o r m a ­to r j ema z g rad i l i sodobno b e n ­c insko črpalko, bodo vs i p ro ­me tn i s e r v i s i združeni na enem mestu.

BOLJŠA C E S T A

Cesto Radomlje-Domžale m i ­m o Količevega so začeli te d n i širiti i n p r i p r a v l j a t i za as fa l t i ­ranje . U r a v n a l i so tud i d va o v i n k a in z g r ad i l i novo ces t i ­šče. P o cesti je živahen promet , po njej p a vzdržujejo tud i av to ­busno zvezo. — Z a r a d i os t r ih o v i n k o v i n ozkega cestišča je b i l a v tobusn i p romet poz im i nemogoč.

l ova l i . V . R.

ki z

ure jan j em postajališča, a - i e ™° danes še vedno ostalo le pr i t % ~ četkih. - o "

i n športnimi t ekmovan j i . M l a d i p l a n i n c i so ob tej priložnosti raz ­v i l i svoj p l a n i n s k i prapor. Z b r a ­n i m p l a n i n c e m je spregovor i l i n čestital ob D n e v u mladost i do l ­go le tn i predsednik društva i n zaslužni p lan inec tovariš K l i n a r .

Teden dni prej so p r i r e d i l i po-doben izlet na Talež m l a d i p l a - ^ ^ ^ s d a ^ p r o d i m i c i , v n n d a r J * lUnc i z B l eda . Skupa j z n j i m ! so n o v e ^ R a o t r o f c t u ć i ^ T r a t i i z le­se na p l a n i n i na R i b n e m pove- ^ g J ^ T o d a ^ ^ y ^ t a k o d a v I z ­se l i l i tud i v o j ak i belske g a r n i - ^ J J * tud i letos n i noben ih k e m t u d i te učilnice ne bodo Z 1 ^ e * znakov, da bodo z gradnjo zače- mogle zadost i t i potrebam. Z A V A R N O VOŽNJO S K O L E S I l i . Novo šolo i z l e ta v leto bolj

K o l e s a r s k a akc i j a je v b l e j sk i potrebujejo. Sedanja osnovna občini zaje la v krožke nad 600 šola v Sko f j i L o k i , k i i m a v 33 učencev — p ion i r j ev , to je več kot odde lk ih 1.200 otrok, je vsako l e -polov ico vseh šoloobveznih otrok, to bolj po lna , t ako d a j e pouk To obsežno akci jo sta o r gan i z i - za rad i poman jkan ja učilnic v ra la Svet za šolstvo in komis i j a p r v i h i n d r u g i h ra z r ed ih k a r v za promet p r i O b L O , z v e l i k i m treh i zmenah . T o pa v s ekako r n i

v sk l adu z re f o rmo šolstva in sodobnim poukom. N a T r u t i i m a ­jo otroc i svo je učne prostore v

razumevan j em pa je pr i delu po­magalo tud i učiteljstvo. V ko l e ­sa r sk ih krožkih so ime l i p i on i r j i

1 s ID

Zvedeli smo . . . © N a Jesen i cah je v o k v i r u © V m i n u l e m tednu je prišla I X . jeseniškega m lad inskega fe- v D o m s l ep ih n a O k r o g l o p r i s t i v a l a odp r t a razs tava m l a d i h N a k l e m p r v a s k u p i n a 45 s lep ih

po vsej ver je tnost i odred i lo og led na l i cu mesta po geometru, k i bo določil mejo.

VPRAŠANJE - Z a n i m a vas, kdo bo plačal stroške pravde , k i bodo nasta l i s tožbo.

O D G O V O R - V sk l adu z Z a ­k o n o m o p ravdnem pos topku (Uradn i l ist F L R J št. 4/57) t rp i pravdne stroške s t ranka , k i i z ­gubi pravdo, v p r i m e r u da je pa

VPRAŠANJE - A l i v a m l a h ­ko nov i l as tn ik , ka t e r i b i k u p i l hišo, odpove stanovanje.

O D G O V O R - V s k l a d u s 145. členom /..ikona o s tanovan jsk ih r a zmer j i h (Uradn i l is t F L R J šte­v i l k a 16/59, 47/59) v a m lahko no­v i l as tn ik odpove stanovanje le, če v a m preje p r esk rb i drugo p r i ­merno stanovanje.

P . M . S E B E N J E VPRAŠANJE - Stanujete p r i

bra tu in ne plačujete stanovanja. Dosedaj dobite nadomest i lo za povečano stanar ino v bon ih i n vas z an ima a l i je to prav i lno .

ODGOVOR - V sk l adu z 2. členom Uredbe o izplačevanju nadomest i tve za povečano s tana­r ino (Uradn i l ist F L R J št. 48/59) v a m pr ipada , ker stanujete p r i bratu nadomest i lo za povečano s tanar ino v denar ju i n ne v bo­n i h .

E . A . M E D V O D E VPRAŠANJE - 2e dal j časa

vodi te spor s sosedom zaradi me­je. Spor je b i l ob ravnavan že pred p o r a v n a l n i m svetom. K e r niste dosegl i soglasja, ste b i l i napoteni n a redno sodišče. M e ­j a teče po l metra s t ran od j a ­bo lka i n je sporni predmet , ka te ­rega je sosed poseka l i n v a m povzročil škodo.

ODGOVOR - V tožbi, k i jo boste vložili, boste zahteva l i p r a - da mora las tn ik družinske sta-v i lno določitev meje. Sodišče bo novan jske hiše v državljanski

last i plačevati določen odstotek s tanar ine na poseben tekoči r a ­čun p r i K B . da se zavaruje p l a ­čilo stroškov za poprav i l o i n vzdrževanje hiše. Ta odstotek ne sme presegati 50 odstotkov na ­j emn ine .

B . F. T R Z I C Vprašanje — Ste poročeni in

imate dve let i starega o t roka , ker sta oba z možem zaposlena vas

to ž bencin u zah tevku ugodeno le zan ima a l i bi lahko de la la sk ra j -delno, se p ravdn i stroški del i jo . ^ a m de lovn i čas.

R N I F S F 1 V U F O D G O V O R - V sk ladu s 67. n . m. j r ^ r . ^ l L L členom Zakona o de lovn ih raz-Vprasan je - Ste vdova in uži-

fotoamater jev z Jesen ic , J a v o r -n i k a , Hrušice i n B l e j s k e Do ­brave . M l a d i fotoamater j i r a z ­stav l ja jo nekaj 100 svo j ih n a j ­boljših d e l .

£) L e sno - i nd us t r i j s ko podjetje P r e d d v o r ima 58 zapos l en ih de lavcev . Podjet je je i n v e s t i r a ­l o v osnovna sreds tva od leta 1954 do 1959 29,763.000 d in , m e d ­tem k o so r a z n i m društvom, o r ­gan i z a c i j am in us tanovam d a l i 2,553.000 d in . 4 2 e da l j časa uravnava jo v Mengšu prostor p r i odcepu ce­ste pro t i Mos t am. Ces tn i t r i ko t bodo o m e j i l i z b e t o n s k i m i r ob ­n i k i , odcep p ro t i M o s t a m pa razširili. 9 V tovarni t i skanega blaga •»Tiskanina« v K r a n j u bodo v tem i n p r ihodn j em l e tu o d k u ­p i l i 100 stanovanj za svoje d e -

i/. različnih kra j ev naše države. N a l e t ovan ju bodo os ta l i t r i t ed­ne. Te pa bodo zamenja le no­ve skup ine , k i se bodo, k a k o r prejšnja leta, ra zv rs t i l e p reko sezone.

Odlašati tore i ne kaže več! V. R-

„povej, kaj veš" -na Bledu

Z a zaključek praznovanja M lados t i je m l a d i n s k i občinski komi t e p r i p r a v i l poučno pr i re ­d i tev »Pove j , ka j veš«. N a sP°" redu bo danes. 28. maja , zvečer v K a z i n i na B l e d u . E k i p e mla­d i h ak t i vov i n posamezn ik i bo­do odgovar ja l i na vprašanja 0

tovarišu T i t u , o n jegovem delu, o T i t u kot osebnost i in revolu­c i o n a r j u i td . , dal je o gospodar­s t vu domače občine, o športu na B l e d u in podobno. Za n a j b o l j ^ odgovore so že p r i p rav l j ene na­grade. Podobno pr i red i tev J ' občinski komi t e mlad ine na B l e d u p r i p r a v i l že l a n i ob tem času. j b

vate družinsko poko jn ino , s t anu- i m : l m a t l v de l ovnem razmer ju m e r j i h (Uradn i I. F L R J št. 53 57) l aver ; po perspektivnem p lanu

jete v hiši, k i je last s i n a pokoj nega moža (pastorek). Nadome­st i lo dobivate v bon ih , zan ima vas a l i je to prav .

O D G O V O R — V s k l a d u z 2. členom Uredbe o izplačevanju nadomest i l za povečano s tanar i ­no (Ur. l ist F L R J št. 18/59) v am pr ipada nadomest i lo v bon ih , ker se pastorek smatra za ožjega d r u ­žinskega člana.

V p r a š a n j e — Z a n i m a vas po kakšnem ključu se de l i bruto k a s i r a n a na jemnina, i n

fiC n ima nobenega v bližini, k i bi mogel negovat i o t roka , prav ico do zaposl i tve 1 ure na dan tud i po preteku 6 o/i roma 8 mesecev po porodu i n traja skrajšani de lovn i čas dok le r otrok ne dopo ln i treh let, i n pre jema ta čas plačo za dejansko oprav l j eno delo.

F. B . J E S E N I C E Vprašanje — Sto v bolniškem

staležu in vas zan ima kako se odmer i vršina oskrbn ine .

ODGOVOR - V s k l a d u s 23. členom / a k on a o zdravs tvenem

kolikšen odstotek jc določen za zavarovan ju de lavcev in ushiž-VZdrževanje h;se. beneev (Urad . l ist F L R J št. 51/54)

O D G O V O R - V sk l adu z 101. se nadomest i lo plače (oskrbnina) členom Zakona o s tanovan jsk ih odmer i na podlagi povprečja plač razmer j ih (Uradn i 1. F L R J 16/59) s s t a ln im i dodatk i za delo v red-lahko predpiše pr i s to jn i O b L O , nem de lovnem času. k i so b i la

izplačana v zadnj ih treh mesecih pred mesecem obole lost i .

p a p redv ideva jo še gradnjo samskega doma za 160 oseb in še n a k u p oko l i 500 družinskih s tanovan j . 4D V k ino f i ka e i j i naše države težimo za tem, da b i dosegl i povprečje 3000 p r eb i va l c e v n a 1 k inematogra f . T a odstotek je za zdaj dosežen samo v i n d u ­s t r i j skem središču na G o r e n j ­skem, v K r a n j u . Po številu k i ­nematog ra f sk ih sedežev pa je okra j K r a n j na p r v e m mestu , saj pr ide en sedež na 15 p r e b i ­va l cev . <TN Z a r a d i potreb pr i u r e j a n j u

p a r k o v i n nasadov v K a m n i k u so m o r a l i ods t r an i t i v e l i k i b u n ­ker , k i je z a k r i v a l vhod do z a ­klonišča pod M a l i m gradom. S tem so dob i l i več pros to ra za ured i t ev p a r k a p r i Samčevem predo ru .

Kam v nedeljo? K R A N J — Danes ob 16. do ob 18. u r i bo v T V D P a r t i -

22. ure in j u t r i 29. maja od zan m l a d i n s k i ples. — J u t r i 8. do 12. u r e bo v S i n d i k a l - ob 8. u r i z jutra j bo parada ,nem d o m u t u r n i r k o m b i n i - v počastitev Dneva mlado-•ranih ek ip S loven i j e . Danes, teti, ob 10. u r i pa prvenstve -p rav tako s pričetkom ob 16. na košarkarska tekma med •uri pa bo v S a v s k e m logu T V D Posto jna in T V D Skof-•ko.šarkarska t ekma med K K J a L o k a . — O b 18. u r i pa bo T r i g l a v III i n K K Skor ja v T V D P a r t i z a n nedel jski L o k a , ob 18. u r i pa med K K •mlad insk i ples. T r i g l a v II i n K K R a d o v l j i - K R I Z E — T V D par t i z an ca. - V nedel jo bo v dopo l - K r i ž e p r i r e d i l o v o k v i r U

D n e v a mlados t i te lovadno ' A K A D E M I J O , in s icer v BJj* *Udjo ob 18. u r i na prostem-A k a d e m i j i bosta s led i la j u ­do in boks, zatem pa bo se .nastop f o l k l o r n i h s rbsk ih , 'makedonsk ih in s lovensk ih narodn ih plesov.

B L E D — Danes ob 20. u r i bo v K a z i n i na B l e d u nastop Jjfeftp m l a d i n s k i h ak t i vov i " posamezn ikov , k i so P o d

pokrov i t e l j s t vom mlad inske -Seren«, svečana otvor i tev pa g . , ©belntkega komi te ja p r i -'bo v nedel jo, dne 29. maja v r n v i \ \ poučno pr i r ed i t ev -

k lansk ih u r a h na teniškem igrišču ob Golniški cest i dvoboj med T r i g l a v o m in B r a n i k o m . Istega dne ob 10. u r i pa bo v Prešernovem gledališču v K r a n j u kome -•dija v treh de jan j ih L jube ­zen in l o ga r i tm i .

K R A N J — Danes in j u t r i \bo republiško prvens tvo v va jah na o rod ju . T e k m o v a -h j e bo na igrišču pred osnovno šolo »France P r e -

ob 8. u r i .

J E Z E R S K O — V nedel jo, s pričetkom ob 9. u r i , bo smučarsko p i on i r sko p r v e n ­stvo.

S K O P J A L O K A — Danes

•»Povej, ka j znaš«.

/.i i n J u t r i ob 9. u r i svečana parada v počastitev •Dneva mladost i . Ob 20. U*> bo v D o m u k u l t u r e s lovesna akademi ja.

J

G O R E N J S K E N O T R A N J A P O L I T I K A IN G O S P O D A R S T V O

Zapisek z zbora volivcev O nagrajevanju v naših tekstilnih podjetjih

on is pa le Se zmeraj so m o ž n o s t i >- tremi leti*, je začel eden izmed iiW

Te dni potekajo v kranjski ob- tremi leti*, je začel eden izmed **ni zelo živahni zbori volivcev, volivcev, nato pa nadaljeval »ob-f torek zvečer je bil v Stražisču. ljubljeno pa, da se bodo gradnje Dvorana Svobode je bila nabito lotili že leta 1958.* — Drugi je polna, ko je delovni predsednik z dodal: »Nekdaj, ko je bilo v Stra-m*jhno zamudo otvoril zborova- žišču štirikrat manj prebivalcev,

smo imeli 16 prodajaln, danes pa imamo le štiri.*

nje.

za dviganje delovne storilnosti in s tem tudi zaslužkov Nekatere izkušnje v tovarni IBI v Kranju

P i s a l i smo že o zaslužkih tek- vsako možnost n a svo j em delov- ko , na pr imer , t ekmuje j o v en i tud i izkoriščanje strojev. S ko -Odbornik, ki ga je poslal ObLO s t i l n ih de lavcev, k i že nekaj let n e m mestu , da je k a r najbol j s k u p i n i samo tka lke , k i so že riščenjem stro jev je ve zan v e l i k

med volivce je stvar pojasnil: f i e m kažejo na druge ko l ek t i v e poh i t e l na de lu , d a j e čimbolj doslej presegale n o r m o za izdatek za amort izac i jo , k i ga več kot. 5 %. P r a v t ako t ekmu je - plačuje ko l ek t i v kot celota i n ee jo skupa j samo t i s te de lavke , zato mora upoštevati n a de lov-k i so n a p r i m e r dosegale norme n e m mestu .

»Kolikor vem, so projekti za po- kot n a izraz i te kršilce p r a v i l , izkoriščal stro j . trošniški center že izdelani. Po- mora l e i n socialističnega načela,

v Odbornik je nato v imenu Ob­činskega ljudskega odbora odgo-Vor\l na predloge volivcev s Pjtfšnjega zbora. Odgovore je brtl drugega za drugim, za v*a mm k

potrošniških centrov sem že videl povprečni p r e j emk i višji od pre -širom po Sloveniji in mar bi na- j emkov v t eks t i l n ih podjet j ih . črti tistih za potrošniški center v Toda v g lavnem zarad i višje de - ™ Stražisču ne bili dobri? Za nove l ovne s tor i lnost i , k i seveda n i načrte bomo zapravili toliko de- pos led ica večje p r idnos t i de lav -narja, da bi za istega že imeli pol c e v , a m p a k pos led ica boljše sredstev za potrošniški center.* opreme, mehanizac i je .

Razprava o tem je potekala T u d i v t o va rn i bombažnih i z -trebnih najmanj 25 svetlobnih \e- precej časa, volivci pa so sprejeli d e lkov (IBI) v K r a n j u , kot so les. Odgovor na predlog je bil, s^eP m predlagali ObLO, naj o poveda l i , se precej govor i m e d fa jih bo letos lahko le 7 nape- tel zadevi ukrepa kar najhitreje d e l a vc i o t e m prob l emu. 2 e ne -mriih ostalo pa prihodnje leto. — m da je z gradnjo treba začeti še k a J l e t s e m s o ° t e m vprašanju Takrat se ie ovlasil Anže. za ka- let0$> da bi potrošniški center r a zp rav l j a l i na de l avskem sve tu

otvorili vsaj prihodnje leto. n a u p r a v n e m odboru i n n a d r u -_ g ih sestankih v podjet ju. Danes tud i n j ihov zaslužek. Ob p n b l i z -

j e t a zadeva precej znana v s a -Tako je potekal zbor volivcev k e m u de lavcu . V in tenz i vnos t i

v StražiŠču, kraju,- ki se je v de la , v t i s tem k a r l a h k o dajo od h o d e k okrog lo 180 m i l i j onov d i -S«ve vse dvometr\krnPnnWP'\7,n za<dnjih letih povsem spremenil iz sebe de lavc i za povečanje sto- n a r J e v namesto 143 l a m , k a r po-Mke, za nas p\trn nili najmanjše V a S l v Austrijsko naseVje, ki pa r i l nos t i , n i več pričakovati b i - m m i povečanje p re j emkov za svetilke." nima spričo tolikšnega porasta s t v en ih uspehov. Tehnične i n i z -

7 prebivalcev vrsto potrebnih ob- kus tvene norme, ako rd i i td . , so f , drugega kota dvorane se je jektov, ki so tako velikemu naselju skoz i le ta i n leta razg iba l i s le-

Z*vrnitve večine prejšnjih predlo gov.

Začelo se je pri razsvetljavi cest s*ozi Stražišče. Posebna komisija /e Ze pred skoraj tremi leti izde­lala predlog, da je v naselju po­

se je oglasil Anže, za k a terega pravijo, da ves mesec ne S°vori toliko, kot je v torek zve-c*r. Tako-le je začel: »Kje smo m.lf. V kranjski občini ali je Stra-Zisce nekaj za sebe? Na oni strani

le med 90 do 95 %. T a k o so raz ­de l jen i d e l a vc i samo po pov­prečnem zadn j em tromeseč nem

celot i povečal brut to , j * , . 0

uspehu v 10 razheruh s k u p i n . S t e m so našli t ekmova l c e i n zmagova lce tudi med manj iz­kušenimi, man j sposobn imi , k i se s i cer n i k d a r ne b i spust i l i v tekmovan je z izkušenimi de lav-

jet ja pa za 226%. Z boljšo teh nično ured i t v i j o bo v saka pre-d i l k a i zde la la 1965. le ta povpreč­no 11.119 k g pre je namesto do­sedanj ih 7533 kg , k a r pomen i povečanje za 47,6 %. P r a v tako bo t k a l k a po predv iden i r ekon ­s t r u k c i j i t ovarne i zde la la le tno 15.702 k vad ra tna met ra t kan in , namesto 10.903 l a m . Ob takem nap r edku se bo povečal seveda

T a k e i n podobne izkušnje, te­žave i n perspekt i ve ima jo v to­varn i IB I . -1. c.

V Tržiču se s p r o b l e m i p r a -ci . Čeprav še n i končnih re - vočasnega obveščanja de lavceT zultatov, se vendar v i d i , d a ve - bav i jo p r edvsem manjša pod -čina tekmova lk , z l as t i v nižjih jet ja , k j e r n i t i člani d e l a v s k i h skup inah , znatno dv i ga s to r i l ­nost. M i n i m a l e n pa je uspeh p r i višjih kategor i jah, k a r dokazuje , d a t a m p r i in tenz i t e t i d e l a res

_ n i več i ska t i rezerv. Seveda so no i s t em številu de lavcev bodo „ . . . i n č e 14. • T ™ „ i • A ~ zmagova lke tega t ekmovan ja r a -v 1965. l e tu i m e l i za osebni do- «• , , J

v . zen večjega zaslužka ob večjem de lovnem uspehu nagrajene še s posebnimi nag radami do 2000 d inar j ev mesečno.

V t ova rn i že od l a n i p r i p r a v -E N A K I Z E N A K I M

nekdo oglasil in nadaljeval: »Stra­nišče, ki ima danes že menda okoli 7.000 prebivalcev, ima največ de­lavcev kranjskih tovarn. Zakaj bi morali ti ponoči, ko gredo z dela, • temi ošlatavati, da bi našli svo-)* vrata?" In oglasil se je spet tretji: »Predlagam, da nočemo nobene žarnice, če ne moremo do­biti vseh petindvajset.* V dvorani 5 0 vsi zaploskali, vsi kot eden, vmes pa se je še nekdo oglasil: 'Tri leta smo prosili, zdaj pa že menda lahko zahtevamo!*

Volivci so še o številnih zade-v*b razpravljali tako živahno. Člani stanovanjske skupnosti so predvsem dokazovali veliko po­trebo po izgradnji treh manjših otroških igrišč ' za nova naselja Ti-skanine, Save in pri Šempetru; 5Pet so obširno razpravljali o ka­nalizaciji. — Ker te v Stražisču ni, se volivci vse bolj bojijo mo-rfbitnih bolezni. Razgovarjali so ° potrebah, ki jih ima šola; pro­metu skozi Stražišče, kjer jc sedaj Preusmerjen ves vpreženi promet. O vsem tem in številnih manjših Problemih so sprejeli vrsto skle-P°v, sklenili pa so tudi, naj SZDL na njihovem terenu sestavi grad­ini odbor za gradnjo otroškega vrtca in gradbeni odbor za do­končno ureditev 'Stadiona Mlado­sti.

Posebno poglavje je bilo, ko so Volivci spet načeli vprašanje po-trosniškega centra za Stražišče. 'lovora o tem je bilo že pred

potrebni.

r B. F.

svetov i n u p r a v n i h odborov n i ­so seznan jen i s p rob l em i , k i j i k potem obravnava jo n a sejah. — V s e k a k o r bo t r eba p r e k i n i t i s prakso , d a dobi jo člani samo­u p r a v n i h organov le v a b i l a aa seje, b rez obrazložitve dnevne­ga reda. B r e z predhodne p r i ­p rave seje n iso take, ko t b i mora l e b i t i i n večkrat se zgo­d i , da n a sej i de lavskega sveta

l ja jo no v način nagra jevanja po spre jmejo sk l ep , k i b i ga po T a k e so g lavne možnosti za s t va rnem de lovnem uspehu, t r e n u t n e m p r e m i s l e k u vsekakor

hernega de lavca , da je po i ska l povečanje p roduk t i vnos t i i n s T k a l k a , k i je n a p r i m e r de la l a z a v r n i l i . Člani de lavskega sve­t em t u d i zaslužkov. I n vendar no o s m i h statvah, b i m o r a l a do- t a i n up ravnega odbo ra se t u d i so tako imenovane rezerve tud i b i t i še enkrat več kot t is ta , k i je ne znajo pogovor i t i s sode lavc i

34

G o s p o d a r s k e v t s l i

Pričakujejo ugoden pr ide ­lek vseh k u l t u r v M a k e d o n i ­j i . V se ku l tu r e v Pova rda r ju letos zelo dobro uspevajo, zaradi česar s t r okovn jak i p r i ­čakujejo mnogo boljši pr ide­lek kot l an i . Žita na tem ob­močju že zor i jo , tako da se bo žetev pričela že pr ihodn j i teden. Letos bo prvič to ob­močje pr ide la lo dovol j žita za lastne potrebe i n doseglo ce­lo tržni presežek v višini okrog 5 m i l i j onov k i l og ramov pšenice. P r a v tako bodo l e ­tos povečani tud i donosi vr t ­n in , k i bodo na razpolago za trg 20 dni prej kot druga le­ta.

Generator za H E Sp l i t — med največjimi na svetu. Z a ­grebško podjetje »Rade K o n -čar« je pred k r a t k i m pričelo izde lovat i svoj doslej največ­j i generator, k i je h k r a t i t u ­di med največjimi generator­j i na svetu. To je p r v i gene­rator za H E Sp l i t , katerega premer znaša 8,8 m , višina 9,5 m, teža 592 ton, i n s t a l i r a ­na moč pa 180.000 k W a l i 14fi tisoč kon j sk ih s i l .

N o v a ležišča l i gn i ta . V T a m n a v i v L R S r b i j i so od-

50 m, k a r bo omogočalo celo organizac i jo več dnevn ih ko ­pov. Raz i skave so ugotovi le , da je na površini 200 kvadra t ­n i h k i l ome t rov sloj l i gn i t a tako ve l ik , da cenijo te zalo­ge na približno 3 mi l i j a rde ton.

De la p r i g rad i t v i prekopa Donava — T isa — Donava . Po prog ramu letošnjih del p r i grad i tv i p rekopa Donava — Tisa — Donava bo treba do konca leta i zkopa t i okrog 14 mi l i j onov kub . metrov zem­lje, razen tega pa končati okrog 37 razn ih objektov, K i so j i h pričeli g rad i t i že prejš­nja leta. K e r so dela v letoš­nj ih p r v i h mesec ih zelo ugod­no napredova la , l ahko priča­kujemo, da bo ta prog ram v celot i i zpo ln j en oz i roma celo presežen.

# P E T TISOČ T O N 2EB -L J E V Z A I Z V O Z . To va rna železnih i n j ek l en ih i zde lkov »2E-ČE« v K a r l o v c u se je uve l j av i l a že na mnog ih t u ­j i h t rg ih . Letos bo i zvoz i l a v Z D A , B u r m o , Indi jo i n M a ­roko i n še v nekatere druge države Bližnjega i n Da l jnega vzhoda približno 5000 ton raz­n i h žebljev i n raznega okov ­ja. N a d dve t r e t j i n i teh i zde l ­kov bo odšlo v Z D A . N j i h o v a

k r i l i v e l i ke zaloge l i gn i ta , k i vrednost bo presegla m i l i j a r -leži v g lob in i koma j 12 do do dev i zn ih d inar jev .

s a m e m k o l e k t i v u , m e d delav­c i . T o se j e .pokazalo ob poseb­nem t ekmovan ju , k i so ga uved ­l i i n k i zasluži pozornost. T c k -

ime la le štiri statve. V e n d a r to ni šlo v t em razmer ju . R a z l i k a je b i la m i n i m a l n a , nes t imu la t i v ­na. K o t sedaj predv ideva jo , se

movan je so namreč o rgan i z i r a l i b o to v po načelu: enak i z e n a k i m . T a - Seveda

popolnost i upoštevalo, bodo h k r a t i upoštevali

o tem, ka j bodo n a sej i g o vo r i l i i n kakšno mnenje na j zasto­pajo. — T a k o večkrat pr ide d « tega, da de l avc i upravičeno dvomi j o o p r a v e m s m i s l u de­lavskega samouprav l j an ja .

M A R L J I V I P I O N I R J I $ Osnovna šola v G a b r k u

nad Škofjo L o k o je nižje orga-

d i gospodarske organizac i je . P r edvsem se je razširila t rgov i ­na, za katero že grad imo nov«

ce lo 6 k m daleč v šolo po ze lo trebe pa so v Po l j anah še večje, g rd ih poteh s hr ibov , žrtvu- T a k o bi samo za uredi tev letne-je jo tud i t o l i ko prostega časa, ga kopališča i n regulac i je Sore

n i z i r ana . N a njej poučuje samo d a pomagajo tamkajšnji k m e t i j - potrebova l i na jman j 3 mi l i j one uprav i t e l j šole. K o t vse šole v s k i zadrug i p r i de lu na po l ju , d inar jev . k r a n j s k e m ok ra ju so se t u d i on i T a k o so nasad i l i 1 ha črnega r i - P r a v tako p a so v zadnjem vključili v v e l i k o enoletno ak - beza. času dosegle v e l i k napredek t u -c i jo p i on i r j e v zadružnikov. Za to so s i p i on i r j i i zde l a l i p rogram, D E N A R Z A U R E D I T E V k i je p r ime r en n j i h o v e m u oko- P O L J A N l j u . L epo so s i u r e d i l i dvorišče P O L J A N E — V Po l j anah sodobno trgovsko poslopje. K m a -ob šoli, nasad i l i l epotno g r m i - smo po i ska l i p redsedn ika t a m - Iu pa bodo končali z gradnjo čevje ob šolskem pos lop ju , r a - kajšnjega kra jevnega odbora i n u p r a v n i h prostorov za k m e t i j -zen tega pa redno s k r b i j o za m u pos tav i l i vprašanje: » V kakš- sko zadrugo, k i je prejšnje od -čim lepši i zg led spomen ika t a l - ne namene boste po rab i l i s red- s top i la »Motor ju« iz Škofje L o -cev v G a b r k u . Z a z i m s k i čas pa stva. k i v a m j i h je d a l Občin- ke . Z a 4. j u l i j pa pr ip rav l j amo so že sedaj p r i p r a v i l i precej s k i l j u d s k i odbor v Sko f j i Lo~ odkr i t j e veličastnega spomen ika ptičjih k r m i l n i h hišic. k i? « Tovariš predsedn ik n a m je p a d l i m v NOB. «

© V s a de javnost v tej vas i c i tako le odgovor i l : »Denar, k i smo se v r t i oko l i šole. T u ima j o m l a - ga dob i l i od občinskega l j u d - R A Z G I B A N O POL IT IČNO

skega odbora, bomo v g l avnem porab i l i za uredi tev Po l j an . P o ­p r a v i l i bomo kra jevne pot i , i n s icer Po l j ane—Hotav l j c , Dobje — B r d o v s k u p n i dolžini 17 do

J

d i l jud je te lovadno igrišče i n zelo okusno dvo rano za razne k u l t u r n e pr i r ed i t ve i n predava­n ja , k i j i h organ i z i ra osnovna organizac i ja S Z D L v G a b r k u . P i o n i r j i te šole so zelo m a r l j i v i . K l j u b temu, da imajo nekater i

D E L O #) Z l R I — V Z i r e h s m o n a j ­

prej po i ska l i p redsedn ika O b ­činskega odbora Socialistična zveze Evgena Bogataja. T u d i on

P r o s t o r i , p r o s t o r i Začetne težave stanovanjskih skupnosti

Stanovanjske skupnos t i našega °kraja so bi le ustanov l jene v n o v e m b r u l an i i n l ahko t rd imo , d a še niso prešle faze o rgan i za ­cijskega utr jevanja . De jansko d ° lujejo danes s tanovanjske s k u p n o s t i le v občinah K r a n j , "zenice i n Tržič, med t em kd B6 v osta l ih občinah bore z začet­n imi težavai mi akc

mu, /. na josnovnr j s i -Problemi, kot so politična

fo rmi ran je i n J s tanovan jsk ih skupnos t i ,

l ( '.ia in vp l i van je na l jud i , k i n a J bi pospešili razvo • l *b ''kje tudi nezainteresiranost od­pornih organov.

0 ana l i z i r amo odgovore, k i 8 m » Jih dob i l *tan< od posameznih j , • ' < n ' a n j s k i h skupnos t i , potem

<o za območje Goren j ske ugo-° ; ; i m " naslednje :

V ;, < ) V s o d tam, k je r so stano-

^•mjsko »skupnosti že ustanov l je -<̂ .. S o se osnovne organizac i je rr . i r n o ^ n O zavzele p r i usta-

v ' j a n j u i,.h organov. Ponekod v o k v i m osnovne organizac i je

y. . *-< že mnogo pred ustanov i t -s , a n o v a n j s k i h skupnost i for-

p t " ' l l i i n i c i a t i vne odbore, k i so

u s t - > l a v l j ; j , i V 8 e Potrebno za UoJJJ^vitev stanovanjske skup -

' Ponekod pa Je pomoč d e k i ' V n i h ( ) r R a n i z a t , ' i 1 ) 1 1 : 1 b o l J it\ ' r a t i v n u m m u n J konkre tna stj l : ) ' l l > s tanovanjske skupno-

9k ' " '" i in« , ime H bi, ° r a J povsod so se osnovne

organizaci je S Z D L organ i zac i j ­sko pr i lagod i l e s tanovan jsk im skupnos t im i n le r edk i so p r i ­mer i , da se ne ujemajo z obse­gom s tanovan jsk ih skupnost i

Odnos i med o s n o v n i m i orga­n i zac i j ami Zveze komun is tov in organ i zac i j ami S Z D L so v veči­ni dobr i . N i pa utr jeno sodelo­vanje med s tanovan j sk im i skup­nostmi i n d rug im i o rgan i zac i j a ­m i kot so Zveze ženskih društev, Društva pr i ja te l jev mlad ine , L judsko mlad ino , L judsko teh­niko in d rug im i . To bo potreb­no z last i zaradi smotrne vzgoje in zapos lovanja otrok v prostem času. Potrebno bo tudi čim večjfl sodelovanje z zbor i vo l ivcev .

Občinski l judsk i odbor i i n n j i ­hov i organi vsekakor pomagajo s tanovan jsk im skupnos t im. V e n ­dar je ta pomoč čestokrat prepo­časna in včasih celo zav i ra delo s tanovanjsk ih skupnost i . Orga­n i , k i so na občinah postav l jen i Kato, da pomagajo reševati pro­bleme stanovanjske skupnost i , so večkrat prešibki i n preobre­menjen i z d rug im i zadevami , ta­ko, da pomoč s tanovan jsk im skupnos t im ni učinkovita. Zato se p reds tavn ik i s tanovan jsk ih skupnost i ponekod obračajo na gospodarske oddelke, drugod na tajništva a l i na organ za stano­van jske zadeve. Ponekod obre­menjuje jo s prob l emi s tanovanj ­ske skupnost i kar predsednike

občin. Zd i se nam, da obstaja p r i nekater ih organih na občinah neka bojazen, da stanovanjske skupnost i ne bi posegale v do­ločene kompetence občine i n so zato p r i ra zprav l j an ju o proble­m i h s tanovan jsk ih skupnost i zelo p r e v i dn i .

N a občinskih l j u d s k i h odbor ih i n sploh p r i u p r a v n i h organ ih obstoja mnenje , da se stano­van jske skupnost i preveč zana­šajo na mater ia lno pomoč s s t ra­ni občin (dotacije) i n da same vse premalo naredi jo , da b i si ustvar i l e samostojno ekonomsko osnovo. M o r d a ta t rd i tev de loma drži, ampak le za nekatere sta­novanjske skupnos t i . Večina s tanovanjsk ih skupnos t i n i m a ni t i najosnovnejših prostorov za razv i jan je svoje dejavnost i in j i m je na vsak način potrebna pomoč organov občine.

P r i sode lovanju občinskih l j udsk ih odborov i s tanovanj ­s k i m i skupnos tmi se pojavl ja jo prob lemi v tem, da občine niso sposobne us tvar i t i osnovn ih pogo­jev za delo .stanovanjskih s k u p ­nosti . T u niso osnovn i prob lem finančna sredstva za admin i s t r a ­t i vno poslovanje, ampak so osnovni prob lem prostor i za po­slovanje i n prostor i , k jer b i se lahko razv i j a l i razn i se rv i s i , otroško ustanove, p i o n i r s k i krož­k i i td .

Vods t va podjet i j i n gospodar­s k i h organ izac i j , de lavsk i sveti i n s ind ika lne organizac i j e so do sedaj pokaza l i zelo ma lo z an i ­m a n j a za stanovanjske skupno­sti . Praktično še n ik j e r n i p r i ­šlo do konkre tnega sodelovanja. M n e n j a smo, da bo z razvo jem socialno kad ro v sk ih odsekov v gospodarsk ih organ izac i jah tud i interes gospodarsk ih organizac i j za razvoj s tanovan jsk ih skupno ­st i oživel. Konkretnejši p r imer takega sodelovanja se je pokaza l le p r i s tanovan jsk i skupnost i Vodovodn i stolp v K r a n j u , k jer je tovarna gumi j e v ih i zde lkov »Sava « prevze la patronat nad Domom igre i n dela »Kekec « . T u je ustvar jena dobra poveza­va med D I D i n de l a v sk im sve­tom tovarne. Tova rna tud i m a ­ter ia lno podp i ra to otroško usta­novo.

Podjet ja urejajo družbeno pre­hrano v svojem o k v i r u in niso še prišla do spoznanja, da b i b i ­lo takšne ustanove kor is tno usta­nav l ja t i na območju s tanovanj ­sk ih skupnost i . D r u g i h ustanov i n obratov, k i bi razbremenjeva­la gospodinjstvo i n predvsem zaposlene žene, gospodarske or­ganizaci je niso ured i l e i n takšne obrate urejujejo stanovanjske skupnost i same. Ure j ene so že nekatere pra ln ice i n l ika ln i ce , serv is i za pomoč v gospodinj ­s tvu in podobno.

Teh obratov, ure j en ih v o k v i ­ru s tanovan jsk ih skupnos t i se dokaj poslužujejo p reb i va l c i sta­novan j sk ih skupnos t i . P r i pombe na n j ihovo delo pa so različne. Nekatere pra ln ice n imajo k v a l i ­f i c i ran ih per ic , k i b i znale p r a -

18 k m . Razen tega pa bomo re- nam j e začel tako le pr ipovedo-gu l i r a l i strugo Ločilnice. P o - v a t i :

» V zadnjem času smo v naši občini p redvsem še bol j u t r d i l i število članstva. P r i d o b i l i smo še 87 nov ih članov, tako da j i h i m a m o sedaj skupaj 2000 od 2400 vo l i vcev . N a zadnjem plo-n u m u , k i smo ga i m e l i p re tek l i teden, smo s k l e n i l i , da bomo še bol j poživili delo vseh komis i j p r i občinskem odboru S Z D L . Nekatere komis i j e smo zaradi lažjega de la združili z i s t im i ko ­m i s i j a m i p r i Občinskem s i n d i ­ka lnem svetu.«

»Katera pa je po vašem mne ­n j u najboljša organizac i ja S Z D L v občini?«

»Vse so precej dobre, tako da o najboljši skoraj ne morem go­vor i t i . M o r d a ma lo izstopa od osta l ih osnovna organizac i ja S Z D L v B r e k o v c i h , k j e r so včla­njeni res v s i v o l i v c i n a tem področju. N j ihovo delo pa je ze­lo enotno.«

»Zanima nas še, k a k o pa ste se p r i p r a v i l i n a študij g rad iva

v i lno i n rac ionalno ravnat i s stro j i . To seveda povzroča slabo oprano per i lo i td . Zato bo po­trebno organ iz i ra t i posebne se­minar j e s praktičnim de lom. L e redkokje so podjet ja p r i speva la finančna sredstva za ustanov i tev takšnih obratov a l i serv isov i n so za takšno dejavnost v glav­nem skrbe l i le občinski l j u d s k i odbor i .

Skora j nobena stanovanjska skupnost še n ima urejene finanč­ne službe, tako, da še n i znano ko l iko bodo znašala sredstva, k i se zbirajo od 3 % stanovan jsk ih na j emnin . Po predv idevan j ih bodo ta sredstva m i n i m a l n a i n na noben način ne bodo zado­s tova la za p rav i l en razvo j sta­novan jsk ih skupnost i . Dotac i je O b L O pa so tud i zelo različne (na Jesen icah je v saka stano­van j ska skupnost dob i la 100.000 d inar jev , v ^ K r a n j u ^ okrog 350.000 v kongresa S Z D I J ?

»Sedaj bomo i zde la l i p rogram, v j esenskem in z imskem času pa bomo začeli gradivo siste­matično študirati. S tud i j bo ob-

dinar jev itd.). Državljani sami so p r i speva l i v posamezn ih s ta­novan j sk ih skupnost ih samo s pros tovo l jn im delom, n ik j e r pa ni uveden samopr ispevek sta­novanjske skupnost i .

Za zaključek naj zadostuje

vezen za vse člane.« »Kakšne so vaše težave?« »Večja težava je v tem, da

samo to: komis i j e za družbeno imamo precej l j ud i , predvsem uprav l jan je p r i Občinskih odbo- žena, k i iščejo zaposl i tev. T a r i h S Z D L bodo mora le konkre t ­neje razprav l j a t i o s tanovanj ­s k i h skupnos t ih i n se s predstav­n i k i s tanovanjsk ih skupnost i večkrat posvetovat i , j i m poma­gati reševati p rob l emat iko i n

prob l em pa smo rešili tako, da smo us tanov i l i nekatera nova podjet ja, že obstoječa pa smo povečali.

E n a g l avn ih nalog socialistič­ne zveze je, da bomo mora l i v

j i m prenašati izkušnje d rug ih žirovski občini poživiti tud i de-stanovanjsk ih skupnost i . Te ko - lo turističnega društva i n pa te-mis i je naj b i postale k o o r d i n a - lesnovzgojno dejavnost, k i jo c i j sk i o rgan s tanovan j sk ih skup - praktično sedaj sploh ni,« je za-nost i . ključil tovariš E V G E N B O G A -

I, M . T A J . M . 2.

G O R E N J S K

O S Y £ S C £ y A L £ C

m a l i o g l a s i

P R O D A M

P r o d a m Vespo. Cena 100.000 d in . Praše. 20, K r a n j 1978

P r o d a m vprežni voz zaprav-ljivček, 4-sedežni, t apec i ran z usnjem, ko lesa s po lno gumo, i z redno dobro ohran j en — i n vprežne sani — 3-sedežne. Obo-j<? p r i m e r n o za iz le te v turistič­ne namene. Vprašati p i smeno a l i us tmeno : M i h o r k o , V r h o v n i ­kova 18, L jub l j ana 1996

Prodam vprežno kos i ln i co z žetveno napravo . Zabn i ca 10

1997 P r o d a m 1 m 3 l ep ih p lohov —

s u h i h . Šmartno 22, C e r k l j e 1998 P r o d a m moško ko lo — P u c h

Ca l i f o rn i a . Suha 14 1999 Poceni prodam 2 ha dobro z a ­

raščenega gozda in neka j n j i v v K . o. Predosl je . Nas l o v o og l . odde lku 2000

P r o d a m zaz id l j i vo parce lo za otinovno šolo P r imskovo . Infor­mac i j e K r a n j , Jeze rska c. 44

2001 P r o d a m samsko sobno poh i ­

štvo, d i v a n i n otroško poste l j i ­co. A n k a Terčelj, S t r i ta r j eva 8, K r a n j 2002

P r o d a m vr tno travo n a M l a k i pr i K r a n j u . Nas l ov v og lasnem odde lku 2003

P rodam mlado, 8 in po l meseca brejo k ravo . Prebačevo 41 2004

P r o d a m žensko športno i t a l i ­j ansko kolo . dobro ohranjeno. — S i f r e r F r anc , Zabn i ca 55 2005

P r o d a m ročno blagajno, ne-zgor l j i vo , električni števec, s ta ­ra okna in vrata . Nas lov v ogl . odde lku 2006

P r o d a m t r a vn ik 3000 m 2 b l i zu poHtaje Medvode . Nas lov v og l . o d d e l k u 2007

P r o d a m enostanovanjsko hišo. Nas lov v og l . odd. 2008

P r o d a m p lemenskega vo la . — Se nično 10. Križe 2009

P r o d a m p lemenskega vo la — k / k e g a 450 kg i n v zamem v na ­j e m t ravn ik v oko l i c i K r a n j a . — Nas lov v ogl . odd. 2010

P r o d a m dobro ohranjeno ko­s i ln ico - F a h r - . Ok rog l o 11, N a ­k l o 2011

P r o d a m tretjič brejo p l emen­ske k ravo , boh in jske pasme. R i b ­n i k a r Jože, Sebenje 48 2030

P r o d a m zapravljivček i n nov po l j sk i voz nos i lnost i 1.000 kg . Aljančič A n t o n , K o v o r 84 2031

P r o d a m kravo , dobro m l eka r i ^ eo s t re t j im teličkom. Za log 43, P. Ce rk l j e 2032

P r o d a m stan. hišo b l i z u želez­niške postaje. Nas lov v og lasnem o d d e l k u 2033

Ugodno prodam moped, še sko­raj nov. P r e v z a m e m tud i ček. Og led motor ja vsak dan od 15. ure dalje. Nas lov v og lasnem od­de lku 2034

P r o d a m lepo novo spa ln ico , orehove imi tac i j e , za 86.000 d in , komodo za 12.000, 1 okno z dvo j ­n i m zap i ran j em na roleto 120X X l20 za 15.000 i n okno z d v o j n i m zap i ran j em 120X120 za 12.000 d in . M i za r s t vo B r a t u n , Cirče št. 10, K r a n j -2035

Motorno ko lo J a w o 125 cem prodam zarad i bo lezni . Šenčur številka 202. Ogled vsak dan po­poldne 2036

K U P I M

K u p i m dobro ohran j en lahek kmečki voz, težak do 260 kg . — Eržen Jože, Zabukov j e 2, Des­n i ca 2012

K u p i m novejšo hišo — enosta­novan jsko a l i še nedograjeno v K r a n j u a l i bližnji oko l i c i . Po­nudbe pos la t i v og lasn i oddelek pod »Enostanovanjska — vse l j i -v a « 2013

K u p i m gumi V O E 16 col , l ahko j e tud i m a l o rab l j en . Ponudbe oddat i v og lasni odde lek pod »Nu jno- 2014

Enosohno malo stanovanje v K r a n j u k u p i m . Možna zamenja­va sobe v L j u b l j a n i . Nas l ov v og lasnem odde lku 2015

K u p i m stanovanjsko hišo z v r ­tom, takoj vse l j i vo , v mes tu a l i bližnji o k o l i c i K r a n j a . Ponudbe oddat i v og lasni odde lek pod »Takoj plačam« 2016

K u p i m posnemaln ik za mleko . Cešnjovk 21, Ce rk l j e 2017

K u p i m o rab l j en , dobro ohra ­njen p i sa ln i s t ro j . Ponudbe z navedbo cene je sporočiti na O k r a j n i , l j udsk i odbor L judske tehnike K r a n j , Koroška cesta 6

1992 K u p i m bukova d r v a a l i gol i .

Ponudbe oddat i v oglasni odde­lek 2037

I Z G U B L J E N O

I zgub i la sem prev leko sedeža p r i motor ju na pot i od Nak l ega do Labor , dne 1. maja. Napro-

1/sla je 4. in 5. kn j i ga iz Večerne zb i rke z a n i m i v i h memoarov »Za zap r t im i vrati«

» Z A U P N I D N E V N I K G R O F A C I A N A « v dveh de l ih .

S številnimi d o k u m e n t a r n i m i fotograf i jami opreml jeno ceneno knj igo dobite v vseh k n j i g a r n a h , podružnicah ča­sopisov, t ra f i kah , k i o s k i h ter p r i ko lpor te r j ih .

Naročite pa jo lahko tudi neposredno pr i up rav i V e ­čera Mar i bo r , Gosposvetska 23. — Cena kn j i g je 400 din.

šam najdi te l ja , naj j o odda v og lasni oddelek 1994

Jop ico sem i zgub i la v ponede­l jek od K r a n j a do B r n i k o v po nov i cesti . Poštenega na jd i te l ja naprošam, naj jo pro t i nagrad i odda na naslov v og lasnem od ­d e l k u 1995

R A Z N O Obveščam cenjene stranke, da

bo de lavn i ca zaprta od 1. do 15. jun i j a 1960 zarad i zdrav l j en ja . Rangus Blaž, z latar, K r a n j 1983

Spre jmem več nekva l i f i c i r a ­n ih delavcev. B idovc M i r a n , z i ­d a r s k i mojster. Hras t je 2, K r a n j

1985 L M S Podbrez je , Dup l j e , p r i r e ­

d i v nedel jo, 29. maja 1960, ob 15.30 u r i v k u l t u r n e m d o m u — plesni venček. Vab l j en i . Odbor .

2018 Sp r e jmem takoj ko larskega

pomočnika a l i pomožnega de lav­ca za izdelavo športne opreme. F ranc K u r n i k , Tupaliče 11 — Preddvo r 2019

Več snažilk potrebuje Sredn ja tehniška teks t i lna šola v K r a ­n ju . — P r i m s k o v o . J a v i t i se v tajništvu šole v dopo ldanskem času • 2020

Paradižnikove i n papr ikove sa­d ike (flance). k a k o r tud i vse ostale dobite n a ekonomi j i v Podbrez jah 2021

Iščem past i r ja za p lan ino . M a r k u n Janez , B a b n i vrt 5, G o l ­n i k 2022

V z a m e m v najem t r a vn ik za košnjo. Nas lov v og lasnem od­de lku 2023

Iščem krojaškega va jenca a l i va jenko. H r a n a in stanovanje v hiši. Osta lo po dogovoru. Nas lov v og lasnem o d d e l k u 2024

K r a j e v n i odbor K o k r i c a išče hišnika za Zadružni dom na K o k r i c i . Dvosobno stanovanje preskrb l j eno z zamenjavo. Os ta ­lo po dogovoru. Ponudbe poslat i na naslov v og lasnem odde lku

2025 46 - l e tna žena, prosta, z l as tn im

domom, l jub i te l j i ca p l an in , išče družabnika za iz lete i n dom. Možna ženitev. Zaželjena s i m ­pat i ja s p r i k u p n o zunanjost jo , v isoko postavo od 40 do 50 let starost i . Inozemci niso i z k l j u ­čeni. Resne ponudbe pošljite na »Glas G o r e n j s k e - pod »Planin­ska roža« 2026

Iščem žensko za dnevno va r ­stvo 3 mesece starega o t roka . Po ­nudbe oddati v og lasni oddelek pod »Upokojenka« 2027

V s e m ob i skova l cem Rob lekove-ga doma na Begunjščici naroča­mo, da bo dom stalno odprt za tekočo sezijo od 1. j un i j a dalje. P l a n i n , društvo Radov l j i ca 2028

V službo spre jmemo kovaškega pomočnika — mlajšo moč. Za s t a ­novanje preskrb l jeno . Plača po dogovoru 2029

va ob 20. u r i , 29. maja pa ob 16.. 18. i n 20. u r i . Mat ine ja 29. ma ja ob 10. u r i a mer . glasb, f i l m — Z G O D B A O G L E N N U M I L L E R -J U

L j u b n o : 23. i n 29. maja angl . b a r v n i f i lm J U N A K I S E R V O D G O Z D A

K r o p a : 28. maja i t a l . f i l m — S T R E H A , 29. ma ja češki barv. f i lm P O K O R N O J A V L J A M — ( S V E J K II)

Tržič: 28. i n 29. maja ameriški b a r v n i f i l m V I T E Z I O K R O G L E M I Z E

K r a n j »Storž ič« : 2 8 m a j a a m e r . C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I — predstave ob 16., 18. i n 20. u r i . Ma t in e j a istega f i l m a ob 10. u r i . P r e m i e r a jugos lovanskega f i lma D E V E T I K R O G ob 22. u r i . 29. maja i ta l . barv . f i l m B E A T R I -C E C E N C I , predstav i ob 13. in 21. u r i . amer. C S f i lm H R A B R I I N D R Z N I p a predstave ob 15., 17. i n 19. u r i .

L e t n i k ino » P A R T I Z A N « : 29. maja premiera jugoslov. f i lma D E V E T I K R O G . Preds tava ob 20. u r i

Stražišče » S V O B O D A « : 28. maja p remie ra jugos lov . f i l ­m a D E V E T I K R O G , predstava ob 18. i n 20. u r i . 29. ma ja amer. C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I — predstave ob 10. i n 20. u r i , jug . f i l m D E V E T I K R O G pa p red ­s tav i ob 16. i n 18. u r i

N a k l o : 28. maja ameriški C S f i l m H R A B R I I N D R Z N I , pred­stava ob 19. u r i . 29. ma ja amer. b a r v n i f i l m B O D I M O SREČNI, preds tav i ob 17. i n 19. u r i

C e r k l j e — K r v a v e c : 28. maja ang l . barv . f i l m ŠPANSK I V R T ­N A R , preds tava ob 20. u r i , 29. maja pa predstava ob 17. in 19.30

Škofja L o k a : 28. i n 29. maja ameriški b a r v n i f i l m Z L A T O V P R A G O Z D U

Po l jane » S O R A « : 28. i n 29. maja amer. ba r vn i f i l m P R I N C S T U D E N T

D u p l i c a : 28. i n 29. ma ja franc. jugos l . f i l m P A Z I S E , L A T U R

K a m n i k : 28. in 29. maja i t a l . f i lm S IROMAŠNI . A L E P I

D R U 2 I N S K I P O M E N K I

Česa možu ne smeš reci?

g l e d a l i š č e

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

pr i r ed i , dne 29. ma ja ob 16. u r i L O G A R I T M I IN L J U B E Z E N — izven, dne 31. maja ob 16. u r i P R O S T I D A N , predstava v Izol i v o k v i r u r ev i j e d r a m s k i h s k u ­p i n v K o p r u .

t r ž n i p r e g l e d

k i n o

» § P J J m — tovarna pe r i l a , p l e ten in in rokav i c , K R A N J — razpisuje nas lednja učna mesta

12 učnih mest za plet i l je — pogoj : dovršena osemle tka 5 učnih mest za šivilje moškega per i l a - pogoj : 7 raz­redov osnovne šole

3 učna mesta za šivilje r okav i c — pogoj: 7 razredov osnovne šole 1 učno mesto ta f ino inehan ika — pogoj : dovršena osemletka

Prošnje za spre j em v uk spre jema persona ln i oddelek vključno do 30. j u n i j a 1960.

Jesenice » R A D I O « : 28. in 29. maja amer. ba r vn i v is tav . f i lm P O N O S IN S T R A S T

Jesenice » P L A V Z « : 28. in 29. m. ' ja amer. barv. f i lm P O V A ­B I L O N A P L E S

B l e d : 28. in 29. maja i t a l i j an ­sko- f ranc . ba r vn i f i lm P O S L E D ­N J I R A F . 28. maja predstav i ob 18. i n 20 30, 29. maja pa ob 10.. 15.. 18. i n 20.30 u r i

Radov l j i c a : 28. m 29. maj<, angl zabavni barvn i f i lm D R . B R E Z D E L A , 28. maja preds-ta-

T o r a m a gumijevih izdelkov

\£J S o U K t - K r a n j

sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučile v gumar je v,

starost od 20 do 35 let, z lastnim stanovanjem v Kran ju ali bližnji okolici .

Prošnje je treba oddati v k a d r o v s k i oddelek podjetja.

Plača po tarifnem prav i ln iku , in sicer od 52 do 71 dinarjev.

V K R A N J U

Fižol 70 do 80 d i n . smetana 250 d i n , moka . ajdova 60 do 70 d i n , ješprenj 65 do 70 d i n , ka.ša 70 do 85 d i n , k r m a za kokoši 35 do 40 d i n , koruza 40 d in , pro­so 40 do 50 d i n , oves 25 d i n , k r h l j i 40 do 50 d i n , so la tka 35 do 5U d i n za l i ter , korenček 50 d i n , sir , skuta 100 do 120 d i n , surovo maslo 480 do 560 d i n , čebula 60 do 100 d i n . k r o m p i r 15 do 16 d in , k i s l o zelje 60 d i n , s ladko zel je 100 d i n , solata 100 d i n , če­šnje 140 d in , jagode, gozdne 400 d i n . jagode, vr tne 350 d i n za kg . jajca 18 do 19 d i n , kokoš 550 do 750 d in . Ocean 5 do 10 d i n , k l o ­base 89 do 100 d i n . por 5 do 10 d i n za kos, špinača 20 do 25 d i n , radič 20 d i n za mer ico , zelena 10 d in , petiMšilj 10 d i n za šopek.

V S K O F J I L O K I

Jabolka 90 do lOO d i n . fižol 90 do 130 d i n . k i s l o zelje 60 do 70 d i n , med 340 do 380 d i n za kg , jajca 17 d o 19 d i n , por 5 do 20 d i n , hren 5 do 20 d i n , sirček 15 d i n za k o s , špinača 25 d i n , so­lata - r x r i v k a 25 do 30 d i n . radič 25 d i n za mer ico , smetana '-!<) d in za jemalka , rdeča redkev 10 d i n šopek, .suhi k i h l j i 60 d in , m l e k o 30 d i n za l i ter .

n e s r e č e

V K C P R E V I D N O S T I !

N a as fa l tn i cesti K a m n i k — D u p l i c a je človek mnogokra t v nevarnos t i . N e p r e v i d n i ko ledar­j i namreč iz s t r ansk ih u l i c pre ­več b r e z sk rbno zavoz i jo na asfa l tno cestišče. T a k o je 19-letna de l a vka iz nepreg ledne s t ranske u l ice zavoz i l a n a r a v ­nost pod kolesa av tomob i l a . S težkimi poškodbami so jo p re ­pe l ja l i v bolnišnico, k jer se t r u ­d i j o , da b i j i rešili življenje. — N a isti cesti je motor is t podr l starejšo žensko, k i je n e p r e v i d ­no prečkala cesto. P r i g radn j i ceste bi mo ru l i paz i t i , da b i b i l vsaj na eni s t ran i hodn ik za pešce, saj cesta poteka skoz i s t rn jeno nasel je.

Navod i l o je, ka jpada, a m e r i ­kansko i n mišljeno bolj za šalo kot zares:

1. N i k o l i ne r e c i : »Kakšna sem videti?« S tem samo za ­pravljaš čas. Ce kaj n i v redu, te bo mož že sam opozo r i l ; če je vse v r edu , tega ne zapaz i .

2. Ce p r a v i : »Včasih se m i zd i , da je m a m a prismuknjena,« n i k o l i ne odgovo r i : »Seveda je, to sem že zdavnaj opazila,« z a ­kaj s tem si se pokopa la . R e c i rajši: »Sirota! S t a ra je i n sa ­motna ; m o r a l a b i jo večkrat obiskati.«

3. N i k o l i m u ne p r a v i , da s i u t ru jena . U t r u j e n je on ; t i pa si s i s labo ra zde l i l a čas.

4. N i k o l i ne r e c i : »Mirin mež je nemogoč; le k a k o ga p re ­naša?« S t em si napad la mo ­škega; znano pa je, da so za ­k o n s k i h težav zmerom k r i v e ženske.

5. Ne p r a v i m u o svo j ih s ta ­r i h l jubezn ih , n i t i o svo j ih no-

Tako S3 naš lali bolnik Vse matere — in tud i mnog i

očetje — dobro vedo, da je z o t r okom najteže takra t , ko je prebo l e l k a k o hujšo bolezen. — Počuti se že zdrav , z d r a v n i k pa j e staršem strogo naročil, da vsaj še nekaj d n i ne sme v s t a ­t i . K a k o m u skrajšati te dni?

V postel j ico den imo bolničku narobe povezn jen stolček, k i ga pokr i j emo z večjo b laz ino a l i pern ico . K o se bo o t rok malo u t r u d i l , se bo nas l on i l na tako p r i dv i gn j eno ležišče in se o d ­počil. Tako bo na po l sede l a h ­ko p r e b i r a l a l i p reg l edova l knj ige . S t a r e m u sto lu prižagaj-mo noge tako, da dob imo prav n i zko miz ico , k i jo postav imo pred o t roka , d a bo na njej r i ­sa l .

Največ p reg lav i c pa nam bo otrok de la l s tem, da želi vsak čas imet i drugo igračko. S a m si bo l ahko postregel , če na ste­no namest imo preprogo z v e l i ­k i m i žepi; vanje s h r a n i m o vse otrokove igrače, da s i j i h i zb i r a po m i l i vo l j i . K e r j i h bo l ahko sam tud i s h r a n i l , nam bo o d ­vze l tud i to delo.

Z nekaj t ruda in prav malo i zda tk i l ahko torej o t r o k u zelo olajšamo dolge dneve , ko ga je bolezen oropa la prostost i in zdrav ja .

v i h občudovalcih. S tem ne boš v zpodbud i l a njegovega l jubo­sumja , temveč njegovo samo­zavest. •

6. N i k o l i ne začenjaj stavka z »Nikar se ne t r u d i , bom že sama« in tud i ne z »Al i se ne boš zgan i l . . .?« V obeh pr ime­r i h boš mora l a vse sama opra­v i t i .

7. Ne razprav l j a j o ceni ali k v a l i t e t i n jegov ih oblačil. N je­gova ob leka je nu jno potrebna; tvoje so golo razmetavanje .

8. Ne zahteva j , da te poučuje o športu, da b i l a h k o sledi la n j e gov im pogovorom. Dok ler te ne začne učiti, se m u nit i ne sanja k a k o neizobraženo ženo si je i z b ra l .

9. N i k o l i ga ne vprašaj, če se je dobro naspa l , k a d a r presmr-či opero a l i koncer t . Moški pr i t a k i h priložnosti ne spe; oni se samo koncent r i ra jo .

10. N i k o l i m u ne p r a v i svoj ih sanj . P o n a v a d i so strašne. Mo ­ža l ahko sprav i j o na vsakovrs t ­ne ideje?

P R E H I T R A VOŽNJA Dne 25. ma ja se je p r i pe t i l a

p rometna nesreča v bližini Šenčurja. Ob 19. u r i sta trčili p rometn i v o z i l i — osebni avto­m o b i l S-11854, k i ga je u p r a v ­l ja l A l o j z G r k m a n , Suhadol je št. 31 p r i K o m e n d i in mopedist F r a n c Podpeskar . gcstilničar iz M i l j 15. L e - t a je dob i l težje telesne poškodbe, tako da so ga m o r a l i p repe l j a t i v l jub l j ansko bolnišnico. Nesrečo je z a k r i v i l v o zn ik osebnega av tomob i l a , ker je p r eh i t r o vo z i l .

Z O P E T NEPREVIDNOST

I/, ceste I. reda K r a n j — B l e l zavi je ov inek pro t i Struževem v K r a n j u . Ob 19.20 u r i je prišlo do prometne nesreče med voz­n i k o m osebnega av tomob i l a S-9078 F e r d i n a n d o m A d o h o m iz L jub l j ane in n e p r e v i d n i m 18-l e tn im ko lesar jem A n d r e j e m Benčakom iz K r a n j a . Na avto­m o b i l u je b i lo za 40.000 d in i k o -de, te lesnih poškodb pa k sreči n i b i lo .

g i b a n j e p r e b i v a l s t v a

V K R A N J U

Poročili so se: Miholič L a d i ­slav in A lbreht Mar i j a , oba de­lavca : Pranič Peter, ing. kemi je i n Renčelj Breda , natm-sčenka; Bogataj V in r cne , mizar in P i r i h Cve tka , nameščenka; Zupanič

NASVETI • Te rpent inovo o l je je go­

spod in jam znano sredstvo. N jegov i h lap i so eksp loz i vn i , zato ga m o r a m o uporabl jat i ze lo paz l j i vo . J e odlično to­p i l o za s tare madeže od as­falta, ko lomaza , l aka . P r i či­ščenju s t e rpent inov im ol jem nastanejo o k o l i čistega me­sta s icer t emni robov i , k i pa se z l ahka odst ran i jo z ben­c inom.

• P le teno pohištvo umivamo z m i ln i co , k i smo j i dodal i ma lo sa lm i j aka . Sode ne upo­rabl jamo. N a r a v n o pleteno pohištvo postane svetlejše, če ga požveplamo.

• Vrednopt. k u h a n i h j ed i se tem bolj zmanjšuje, čim dalj stoje na top lem štedilniku. T a k o ob n i z k i temperatur i propada v i t am in C, začno pa se razv i ja t i tu id škodljive g l i v i ce , k i j ed razkraja jo . Bo­lje j e k u h a n o jed postav i t i na h ladno i n jo pogreti šele dk preden j o damo na mizo. Mo­derna znanost o h ran i je p°" po lnoma postav i la na glavo l judsko mnenje , da je sedem­krat pogreto k i s l o zel je naj-boljše.

Jože, čevljar in E r za r Maric«-prešivaika; Rebern ik Peter, de­lavec i n Uranič An ton i j a , delav-k a : Medvešek A n t o n , krojač W Stefe Mar i j a , trg. pomočnica; vT dic V incenc , nameščenec in S t e m Frančiška, de l avka ; Sku-mavc A l eksander , strojevodja i 0

Marinšek S tan i s lava , fr izerka-Rod i l e so: Zevn ik Pav la "

dekl ico , J e ra l a S tan is lava — d e ' k l i co . B e v k Mar j e ta - deklico-Jelovčan L j u b a - dečka. B a » c

A n t o n i j a — dek l ico . K o k a l j P a v ' la — dečka, T v r d y An ton i j a -~ dek l i co . Poljanšek Terez i ja deftka, Močnik Mar i j a — dečka. G a r t n a r M a r i j a — dekl ico , P° " točnik M a t i l d a - dek l ico , Sta­novn ik A l o j z i j a — dečka, K e r n

M a r i j a - dečka, K u n c u Valent i ­na — dečka, Z o r m a n Mar t ina . dečka, Jagod ic Jožefa — dekl ic " -Sa jov ic Frančiška - dečka, k i ­lo /ar F rancka — dekl ico , D f t * " nič M a r i j a — dek l i co , Je ra l a Te­rezi ja - dek l ico , Istinič Mar i ja •* dekl ico . Be ton S tan is lava - d c c [ ka , Zupan V e r a - dekl ico , P 1 ^ ' lOVtČ Zai jorkn deklico DoVWj Jožefa - dečka. Dergant B ° w

— dečka.

V T R Z I C U

Rod i l i so se: Su l i ga r Dali« Poročili so se: H r i ba r A n " " 1 -

m i za r in Tome A n a , uslužben­k a ; Z idoven F ranc , žagar 1

Pre tner Ivana, tovarniška d , > l a J . ka . M a l i Ra jmund . t o v a r n : ^ 1

delavec in M<iive.šek Mart ina-tovar, de l avka , Oba jd in M a ' J r z idar Ln Bdcek M a r i j a . predi lk*-Radon Mat i j a , s t ro jn i k l j u c a V j * čar i n B a l ter S tan is lava . pn>* ka .

U m r l i so: M a r k u n Mar i j a , spodbi ja i/. Tržiča. Zalete l AJ d re j , m i za r iz Tržiča

r

| G O R E N J S K E U d a j a C P »Gorenjski tisk« -

Ure ju j e uredniški odbor

G L A V N I U R E D N I K : S l a v k o Bezn ik l«d : uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pr i K o m u ­na ln i bank i v K r a n j u 6 0 7 - 7 0 - 1 - 1 3 5 - Izhaja ob ponede l j k i * »redah in sobotah - Le tna naroč. 900 d in , mesečna 75 d in

v i

g o r e n j s k e ;

K U L T U R N I R A Z G L E D I

D E S E T L E T ŠTUDIJSKE Že sam nas lov pove, d a gre KNJIŽNICE aa z b i r ko p r v i h del s l i ka r j e v e -

Pred deset imi le t i je b i l a na R» umetniškega razvo ja , k i ob-Titov ro jstni dan ustanov l jena v s e « a 1 9 s l i k -Kranju ok ra jna S tud i j ska knjiž- P r e b i v a l c i Sor ice bodo s to aica. K l j u b r a zn im težavam se J * lepo razv i ja la i n z ras la v ne­zgrešlj ivo ku l tu rno ustanovo za splošno i n s trokovno izobraževa­l e delovnega človeka. Bogastvo knjižnice je zbrano v 38.000 k n j i -5»h, rev i jah i n časopisih. Števil-» i obiskovalc i , k i pr ihaja jo sko-ro iz vseh k ra j ev Goren j ske , so • i lani i zposodi l i 22.000 zvezkov, pitalnica, k i je ves dan odpr ta , J e stalno po lna bralcev. V p r i ­hodnje pa čakajo knjižnico še T e « j e naloge: da v sk l opu na no­vo organiz irane knjižnične mreže •»očneje i n ak t i vno poseže v družbeno dogajanje, da zadovo l j i N t rebam po znanstven i , s t rokov-"Jl 1 >n dokumentac i j sk i k n j i g i . — Proslava obletnice je pomakn je ­na v o k v i r tedna knj ige , k i bo T

z b i r k o p rav gotovo pos tav i l i s vo j emu r o j a k u - s l i k a r j u lep spomenik , k i bo v n j ihov k r a j p r i v a b i l številne l jub i te l j e umetnos t i io domače ter tuj« tur is te .

S L I K A R P O L D E MIHEL IČ S P E T R A Z S T A V L J A

Te d n i je v k r a n j s k e m M e s t ­n e m m u z e j u razs tava olj i n ak ­va r e l o v s l i k a r j a Po lde ta M i h e -liča, k i se je Kranjčanom v i s t i h p ros t o r ih že n e k a j k r a t p reds ta -vtil. — Razs tava bo odp r t a do 30. maja.

B L E J C A N I : »SE V E C T A K Š N I H PR IREDITEV«

P r e d dnev i je b le jska Svoboda easu gorenjskega se jma. T a k r a t skupaj z Glasbeno šolo p r i r ed i l a

izšla tud i posebna j u b i l e j n a v k ino dvo ran i n a B l e d u m l a d i n -»rošura. s k i koncert . Nastop i lo je nad 20

gojencev (k lav i r , v i o l i n a i n har -40 L E T P E V O V O D J A monika ) . P r i i z va jan ju kompoz i -

v četrtek, 26. ma ja je k a m n i - ci j sve tovn ih i n domačih k l a s i -* k o pevsko društvo L i r a na k o n - k o v J e b l e J s k a m l ad ina pokaza la °ertu v v e l i k i dvoran i ku l tu rnega doma v K a m n i k u izva ja lo spo-r e d Pesmi, s k a t e r i m i je nedav-n ° gostovalo na Koroškem. Ob •JU p r i l i k i je pevovod ja L i r e ^ k l L VREMŠAK praznova l 40-^tnico voden ja pevskega zbora. K o je l e ta 1920 zbole l dotedanj i p e vovod ja F rance Štele, je nje­govo mesto prevze l komaj 20

izredno pr izadevnost i n precej smis la za umetniško glasbo. M e d najmlajšimi se je za k l a v i r j e m z last i i zkaza la J e l k a Završnik, p r i starejših p a K a t i Korošec, medtem ko je poslušalce posebno navdušil m lad i v i o l in i s t D a r k o Do l i na r , p rav tako pa tud i F r a n ­c i Pod jed z M o n t i j e v i m C a r d a -šem. — Konce r t je v v e l i ko za-

T O N E S V E T I N J I L O V C E V A H C I Rise Milan Batista

l e t n i C i r i l Vremšak. P o d njego- dovol jstvo vseh p r i so tn ih lepo V l m vodstvom je b i l zbor L i r e , u s P e l - k a r P a J e P redvsem zas lu-^jstarejše s lovensko pevsko § a p r i zadevn ih g lasbenih peda-dfuštvo, vedno med najboljšimi g ° g ° v -2°ori. C i r i l Vremšak pa se je s 8 v o j i m 40-letnim de lom na po l ju Pevske ku l tu r e u v r s t i l med za­služne kamniške k u l t u r n e delav­ce.

Z B I R K A G R O H A R J E V D 3 M L A D O S T N I H D E L

.\ nedeljo, 29. maja , bo v So -r i c i odpr ta »Zbirka G r o h a r j c -v * mlados tn ih del«. Z b i r k o je U r e d i l škofjeloški M u z e j , s k u

184. Koča je b i la skoraj gotova, ko je po

stezi p r i m a h a l Nek . K o se je pokaza l i zza g rma je z a u k a l : »Ju-hu-hu! A u f b iks , fantje ! Ares tant gre ! « V o l k u n je z a tu l i l , Boštjan pa m u je skočil naspro t i : »Zdrav bodi , s tar i junak!« Ob j e l ga je , da so m u kost i pokale . Po t em sta se g ledala i n se smeja la . P r v e moževe besede so b i l e : »-Prekleti Vence l j hudičevi, tega bova pa m idva , Boštjan, poiskala!« Začel je škri­pat i z zobmi ter belo zav i j a t i oči. »No , pa pust imo to gr into , samo da l i ko f a n i ­sem z a m u d i l . Od j u t r i sem p r i teb i v službi, Boštjan.«

185. K « so ozelenele gore, je odšel Boštjan

s čredo v p lan ino . Nekega večera je prišel na p lan ino kmet Suhado lc i n Boštjan je zas lu t i l , da ga je pr ines lo nekaj posebne­ga. Sed la sta k ognju. »Boštjan, zvedel sem, kdo je u b i l tvojega očeta i n kje leži,« je k a r naravnost de ja l še ves zasopel . »Kako, h i t ro govori,« se je v z n e m i r i l Boštjan. »Čakaj, počasi t i bom povedal . »Goldschmied ga je ustrelil.« »Kdo je po­vedal?« »Lovec Dimež, ko je u m i r a l . V r g l a sta ga v grapo pod Osolnikom.«

U b i l ga bom,« je p r i b i l Boštjan s st is­n j en im i zobmi .

186. Cez nekaj dn i so ob sončnem vzhodu

štirje možje u t i r a l i pot skoz i zaraslo k a ­meni to p lanjavo pod steno Oso jn ika . V o ­d i l j i h je Boštjan. Z a n j i m so šli še čred-n i k Ma t i j a , Janez i n Nek , oprtani z v r v m i i n obloženi s smo lna t im i bak l am i . N a robu brezna so obsta l i . P r eko j ame sta b i l i po­dr t i dve debe l i dreves i . N e k je odluščil debelo skalo i n jo spus t i l v brezno. Iz pod­zeml ja je doigo vot lo odmevalo . »Ta j a m a je pa brez dna,« je de ja l Nek . »Spustil se bom vanjo,« je k l j u b temu odločil Boštjan. Nave za l se je na v r v i i n v z e l bak le . Možje so ma ja l i z g lavami .

S O D E L A V C A R E V I J E M L A D A P O T A N A B O H I N J S K I B E L I

M i n i l o je že nekaj dn i , odkar sta na k l u b s k e m večeru Svobode na B o h i n j s k i B e l i razen domačih rec i tator jev sodelovala tud i so­de lavca rev i je M l a d a pota V a ­l e n t i n Cundrič i n I v an Planinšec. Večer je poteke l v pr i j e tnem razpoloženju. — Med t em ko so i m e l i v k l u b u pred tem že večer

Narava jim ni prizanesla Ob katastrofi je izgubilo življenje nad 1000 ljudi - ranjenih

pa je bilo 15.000

f a j z n j i m p a bo zanjo skrbe l o l jubezenske poezije, bodo v kra t ­k i kulturnoumetniško d r u - k e m p r i r e d i l i še večer s lovenske s t v « »Ivan Grohar« iz Sor i ce . socialne l i r i k e .

N i s m o še pozab i l i hude k a t a ­strofe ob pot resu v A g a d i r j u i n spet se je zgod i la nova . T o k r a t p re tek lo soboto i n nedel jo v južnem Čilu, k jer je b i lo več hujših potresov.

P o najnovejših n e u r a d n i h po­da tk ih je življenje i zgub i l o nad 1000 l j u d i , oko l i 15.000 p a je b i ­lo r an j en ih . Najhujši potres je b i l v p o k r a j i n i Concepc ion . Z a ­to v t em mestu, kot tud i v d r u ­g ih p r i zade t ih k r a j i h v l ada

zmeda, z las t i hudo so p r i zade t i metrov . Po zadn j ih cen i t vah so k r a j i n a oba l i , k j e r je po po­t resu p r i d r l a voda, p o d i r a l a h i ­še i n j i h odnašala s seboj.

Najhujšo nesrečo j e doživela l u k a S a v e d r a v k r a j i n i Cauten , k i jo je povsem za l i l o mor je . Mesto Y u m b e l , 130 k m od C o n -cepiona, j e skora j popo lnoma razrušeno. Mesto B a l d i v i a pa so z a l i l i v a l o v i i n povzročili ve ­l i k o škodo.

P rav i j o , da področje, k i ga je zajel potres, obsega o k o l i 23.000

m o r s k i v a l o v i n a J a p o n s k e m z r a v n a l i z zeml jo nad 4500 hiš, pop lav l j en ih je b i l o nad 33.00Q hiš, medtem ko se je več kot 1000 ribiških čolnov potopi lo . — Po zadn j ih vesteh ok rog 20.000 Japoncev , k i so osta l i brez s t re­he i n najnujnejših potrebščin, tava okrog i n išče zavetišča.

I Z D E L A V A D I A M A N T O V Ameriški f i z i k i so dosegl i p r i

k v a d r a t n i h m i l j . Opustošenje temperatur i 3000 stopinj Ce l z i j a

RUDNIŠKA NESREČA V ČSR

Češkoslovaška časopisna agenci ja je sporočila, da je bi la v ponedel jek v e l i k a ne­sreča v p remogovn iku H l u b i -na p r i Os t rav i . Nas ta la je eksploz i ja metana, k j e r je b i ­lo ub i t i h 54 rudar jev .

A L U M I N I J A S T E P O D M O R N I C E

V nek i ameriški lad jede l ­n i c i bodo k m a l u pos tav i l i ko ­bi l ico za a lumin i jas to pod­morn ico , s katero se bo mo­goče potopi t i do g lobine pet tisoč metrov. V njej bo pro­stora za 3 člane posadke i n 1700 k g ins t rumentov .

r i Obsežni gradnj i zlasti p r i m a n j k u j e nekater ih i zde lkov gradbene indus t r i j e : opeke, železa. W«kla i td. V k ran j sk i občini so /e lan i dode l i l i znatne invest ic i je za rekonst rukc i jo opekarn . Zato S ( > »Pekarne modernizirajo, naba zijajo novo opremo in povečujejo svoje zmog l j i vost i . Ob tem pa n i 0 r a mars ika te r i zastareli odde lek odstopi t i mesto sodobnejšemu. M e d temi je tud i star i d i m n i k •Pekarne CeSnjevk, k i ga v id i te na s l i k i . Naš fotoreporter M a r j a n Šimenc ga je u je l na ce lu lo idn i

a k v njegovih zadn j ih t r e n u t k i h obstoja. De lavc i so ga najpre j i zpmlkopa l i na eni s t ran i i n ga ^ d p r l i z lesom. Potem pa so les zažgali in d i m n i k se je z v e l i k i m truščem zgrud i l na t la

je tako, kot b i ga povzročila a tomska bomba. Za to so l e ta la i n ladje že začela dovažati po­moč ponesrečencem. Se i zmo lo ­ške postaje p a so v zadnjem času zabeležile spet nove po­trese. Poročajo tud i , da so po­t res i povzročili usedanje zeml je z nekega h r i b a v Po t i quadu , p r i čemer je b i lo u b i t i h 31 l j u ­d i . Po t res i v Čilu so povzročili nenorma lno p l imo n a v zhodn i oba l i F i l i p i n o v o z i r oma na j ­večjega otoka L u z o n . V e l i k a n ­s k i m o r s k i v a l o v i so pr i zade ­j a l i v e l i k o škodo i n i z z va l i pre ­p l ah med p r eb i va l c i . Mor j e sc je d v i g n i l o več kot za en me­ter. N a r a v n i m s i l a m je p r e p u ­ščeno nad m i l i j o n l j ud i . B r e z strehe j c ostalo k a k i h 100.000 l j ud i . Pomoč, k i jo dovažajo z l e ta l i i n l ad j am i pa ne more k r i t i potreb.

T u d i na Japonskem, n a H a ­va j ih in O k i n a v i je našlo smr t v m o r s k i h v a l o v i h na jmanj 350 l j u d i . V i s o k a p l i m a i n v a l o v a ­nje s ta za je la t u d i pacifiške obale Z D A , F i l i p i n o v , A v s t r a l i ­je, Nove Ze land i j e i n Ta jske . V a l o v i so b i l i v i s ok i tud i do 10

pr i t i sk 100.000 a tm, p r i t empera­tu r i 5000 stopinj Ce l z i j a pa 150 tisoč atm. Teh v i s ok ih p r i t i skov se med d rug im poslužujejo pr i i zde lav i d iamantov.

»Točno — ves svet se lahko zgle­duje nad na j in im sodelovanjem. Dežnik i m a m jaz , t i pa par ga-loš.«

ŽRTVE A V T O M O B I L S K E D I R K E

M e d av tomobi l sko d i rko , k i je b i l a v nedeljo v A i x - l e s - B a i n s u se je p r ipe t i l a nesreča, k i je ter­j a l a 7 smr tn ih žrtev. Nesreča je nasta la , ko se je pod r l most, ko je čez njega v o z i l nek i dirkač. Razen 7 m r t v i h je b i lo še 30 ra ­n jen ih . N a mostu je bi lo 50 l j u d i .

T E H N I K A

2e nekaj tednov na zahodno-nemškem trgu močno narašča po­vpraševanje po pralnih strojih. Kupujejo jih predvsem kmetje, ki so pogruntali, da je mogoče v pralnem stroju izdelovati — su­rovo maslo.

E L E K T R O N S K I P L A V Ž

V nek i zahodnonemški t o va rn i , nedaleč od F r a n k f u r t a , je začel obratovat i p r v i e l ek t ronsk i plavž. Namen j en je za tal jenje rud iz ka t e r ih dobivamo vo l f r am, mo ­l ibden , tanta l i td . , k i imajo zelo v isoko tališče.

^ In čemu naj bi se potem grof H a r o l d ba l seči po škarjah, kta 0r st r lže lase neznatnemu svo ln idn jaku, če pa najvišji za-«Jtnj k

S ' "Mvi( Pravice meč«' cerkvene prelate v VHavo? Sedaj ve l ja

- l l s poti kamen, oh katerega so se spot ika l i zvesti služab-k l ftaftetne!

Obr ^ / < n i i | H r o ' Herman, in piši!., se je crof /, živahno kretn jo m l k o sk rbn iku .

jo v t o M > J«' pa za h ip /teknil V naslanjač in /apr l OČI. 1'otcm

$ttti '"• Obrnjen proti o s k r b n i k u , nared i l z. roko kretn jo kakor s < ) d b o ' n i k ' k ' 1 , k ; , / l , ' ( ' v Pfpad. In grof H a r o l d je na r ekova l

Hr ta i * Podlagi prebrane obtožnice iu zaslišanja verodosto jn ih s * i n 1 , 1 n a Podlagi obtoženčevega obnašanja med sodno razpravo

• M i l o Ugotovi l i popolnp k r i v i l o svol>odn.jaka Hr i ba r j a ,

' ' • ' u i l ' > r ' ' ° ' e * a m ' ' K n , f Ha ro l d , obsojamo obtoženca na trajno t\\lu

H> V s « 'h svoboščin ter / izročitvijo kopnega p isma npreje-" V s o njegovo nepremično posest v našo last.

do s* S v ° i ( > žaljivo obnašanje prot i sodnemu dvoru pa naj k o r n . r * * * J u r i j a posedi v s to lpu, da se bo v pr ihodnje zna l po-

obnašati do svojega gospoda.« > r O f i o BAJIAI I — ~ I *.AAm U ^ l l

ti

-j, 0 1 i«' sedel iu si oddahn i l , isti i " ' ' " r i l ) a r i<" sedel na trdo klop, k i mu jo je b i l p r i p r a v i l

L f n u t i<- »'»'I družino.

Sp( ^ '' brej ne bomo pozab i l i nan j . - je o sk rbn ik z a m r m r a l pret l -.„y ^° zapisoval zadnj i stavek.

Je znamenje, da ga spre jemamo med svoje podlo/tie. - IS Z'1'̂ '..iV < > L ; , a s ' 1 S"rO'< Zloben smehl ja j mu je pr i teli besedah ^ak/ " a ustnicah, — - m u bomo odfetrtgll njegove dolge lase • rM »e « « »mejo nositi samo d u h o v n i k i in / l ah tn i k i . Naša l juba

raja pa naj izvrši ta uka/!-<

H e r m a n je potegni l iz žepa škarje in j i h položil na pult pred Fra jo . M r z l o je zapelo nabrušeno j ek lo .

Groiična je nežno p r i j e l a svojega l jub l j enca in ga postav i la na stojalce. »Potrpi, ljubček, takoj bom gotova!« mu je r ek la i n vze la škarje.

Sedaj se pa le vese l i , pogoltni i a l e r ! Nič več t i ne bo treba prestav l jat i mejnikov! K a r cel rovt boš dob i l i n živina se t i bo pomnožila Vredno je b i lo p r i teči!

In t i , Repar , smej se! V era j si postal oče: to l iko , da si šr uje l o t roka s poroko. In F r i d a bo vodor i tna žena. Nič naj te ne s k r b i ! Največjo Hr iba r j e vo nj ivo boš dob i l v na jem, da boš lahko p r i r ed i l svojo napol tujo zalego! —

N a zadnja vrata je nekdo po t rka l . Tako t rka jo samo na l a n vska vrata , kadar v pozn ih nočeh kličejo gospoda k u m i r a ­je r i m a l i pa p r i padar ju , če se je kdo na smrt po lomi l .

Straža Je odpr la . »Gospod grof so mi r ek l i , da so m i n j ihova vra ta vedno od ­

p r l a , - je b i lo v dvorano slišati jasen fantovsk i g l ' s . Vs i so se o z r l i . H r i b a r se ie stresel in sk l on i l glavo. »Kdo j e? « j c vprašal grof. - Z u n a j stoji m lad fant. P r a v i , da mu je ime Janez i n da se

piše K r e s n i k . K vam bi rad, mi los tn i gospod,« je povedal stražar. »Spusti ga noter!., je ukaza l grof. Jane/. K e r s n i k je vstop i l . Odločnost je z r l a iz. njegovega ko ­

raka . 1/, od mraza zardelega obraza mu je s i j a la neustrašenost.

K o r a k , dva pred pu l tom se je us tav i l . Z lahko kretnjo je snel kučmo iz bele jagnječine in po šegi v i tezov nared i l pok lon .

S ive grofove oči so se srečale z dvema soncema. K a k o naj bi b i ! človek nejevol jen, če stopi predenj tak fant, k o l je b i l K r e s n i k ?

K a j bi r a d , Jane/ K i e n i k , na tem kra ju in o t tako pozni u r i ! - je vprašal grof. Pr i jaznost ga je prevze la .

»Ne /umerite, m i l os tn i gospod!« je spregovor i l K r e s n i k in spet nared i l pok lon , da hi ga zanj lahko zav ida l vsak dvor jan . • Nekoč ste m i r e k l i , da so m i vaša vrata vedno odprta. In nocoj

sem prišel. P a n isem po t rka l zavol jo sebe, pač pa p r i ha j am pro ­s i l za človeka, o ka te rem sem v a m b i l takrat aekcl , da b i rad ostal p r i n jem za vse življenje.«

»Za tegale?« je sodnik pokaza l na obsojenca. Čelo se m u je zmračilo i n poves i l j c oči. T rudno je položil roko na pul t . Z a ­m i s l i l se je.

T rda bo, je zaskrbe lo ovčarja. Priče sovražne i n sodn ik nič prijaznejši. V gr lu ga je s t isn i lo i n bi lo m u je, d a b i za joka l . P a je s t i sn i l zobe in požrl grenkobo. No, pred t emi l j u d m i že ne bo razkazova l svojega srca ! K o l i k o noči je v so lzah prebedel v svoj i čumnati! B e l j senci podobna je hod i la M i n a naoko l i , h lapcema ni bi lo do ,ša'e in dek l i nista več p t l i .

Ze prej je hotel do grofa, pa m u je U r h ub ran i l . Kovač Lenar t m u je danes vse povedal . Popo ldne je b i l p r i n jem. U r h mu je naročil, naj gre. Zvečer da bo sodna obravnava , je r eke l , i n naj gleda, da ujame p rav i čas.

K o se je bi lo s temni lo , se je i z m u z n i l iz hiše i n jo za vasjo m a h n i l na grad.

A l i pa je u je l p rav i čas? Gro fov obraz je podoben hud i u r i , iz E r a j i n i h oči se pob l i skava sovraštvo, iz H e r m a n o v i h odseva zloba. Priče tam pod o k n o m , skoz i katero z i j a tema k a k o r lačen vo lk , se m u posmuhuje jo in H r i b a r sam — se zd i — bi raje v i de l , da bi ga ne bi lo .

Grolična je stopi la izza pul ta . Zk , žk! so zapele lačne škarje. »Počakaj za h ip , Fraja!« je u k a z a l oče, k a k o r da se je prav ­

kar z bud i l iz težkih sanj .

»Mar n is i r eke l , naj v z amem škarje?« m u je oporeka la hči. Užaljenosl i n upornost sta b i l i v teh besedah.

Oče je preslišal ugovor in j i z očmi n a m i g n i l , naj se vrne in sede.

••Al i n i , vaša milost , obsodba nad obtožencem H r i b a r j e m pra ­v i lno sk len jena in zapisana?« je osk rbn ik skušal podpret i F ra jo .

»Še n isem podpisal,« je tehtno r eke l grof i n se o b r n i l h K r e s -n i k u . »No . in kakšna bo tvoja prošnja, fant?« N a l i c i h mu je

sedel nasmeh.

r RTV LJUBLJANA

Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ur i ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob ne­deljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.

N E D E L J A , 29. ma ja

6.30 Popevke za nede l j sko ju t ro

7.30 R a d i j s k i ko l edar i n p r i ­r ed i t ve dneva

7.35 P i h a l n a godba v r i t m u 8.00 M l a d i n s k a r ad i j ska

i g ra

8.50 Iz a l b u m a otroških n a ­rodn ih pesmi

9.05 Z g lasbo v n o v i teden 9.45 Neka j sk l adb za

violončelo

10.00 Se pomni t e tovariši . . . 10.30 Z b o r i i n samospev i i z

beležnice D a n i l a Bučarja

11.00 Zabavna mat ine j a 11.30 Odločil s e m s e za

i n d u s t r i j o . . . 12.00 Naši poslušalci čestitajo

i n pozdrav l ja jo — I 13.30 Z a našo vas 13.45 Konce r t p r i vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo

i n pozdrav l ja jo — II 15.30 V sve tu operete 16.00 H u m o r e s k a tega tedna 16.20 P o nevesto . . . 16.35 G l a sben i p i k n i k 17.00 Šestdeset m i n u t športa

i n g lasbe 18.00 Rad i j ska i g ra 20.05 Izberi te me lod i jo tedna 21.00 M o j s t r i pevc i

nurnberški 22.15 Zaplešite z n a m i 23.10 S popevkami čez

kont inen te

23.40 Me lod i j e za l a h k o noč P O N E D E L J E K , 30. ma ja

5.00 Dob ro j u t r o

8.40 Po j e ženski zbor »France Prešeren-iz K r a n j a

9.00 Naš podl is tek

9.20 Z a vsakogar nekaj iz a rh i va zabavne glasbe

10.10 K n e z Igor

10.35 O d valčka do cha -cha -cha

11.00 Igra v i o l i n i s t A l i De rme l j

11.30 Odda ja za ot roke

12.00 Petnajst m i n u t z Vaškim kv in t e t om

12.15 K m e t i j s k i nasveta — C v e t k o K o p i t a r : K u l t u r ­no prosve tno de lo n a vas i

12.25 Španija v p l esu i n pesmi

12.40 Jesensk i ognj i , štirje o rkes t ra ln i pastel i

13.30 Kmečke godbe

13.50 Pesmii brez besed

14.05 Goda l a za zabavo

14.20 Z a n i m i v o s t i i z znanost i in t ehn ike

14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdrav l ja jo

15.40 Naši popo tn ik i na tu j em

16.00 V svetu ope rn ih melod i j

17.10 Srečno vožnjo (šoferjem na pot)

18.00 Rad i j ska un i v e r za — Mesta V.

18.15 Pesem in p le« z B a l k a n a

18.30 Športni t.Minik

20.00 Por t r e t i z Brodvvuva

20.45 K u l t u r n a t r i buna

21 00 Konce r t Komornega or­kestra R T V Zagrob

P l e sn i z v ok i iz s tudia 14

23 10

23.35 Ameriške popevke

T O R E K , 31. maja

5.00 Dob ro j u t r o 8.05 J u t r a n j i solistični

spored 8.30 R a d i bi vas zabava l i

8.35 Rad i j ska šola za srednjo s topn jo

9.2.5 Pe ta s im fon i j a 10.10 Izber i te me lod i j o tedna 11.00 Koncer t p iha lnega o r ­

kes t ra J L A

RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED

o d n e d e l j e , 2 9 . m a j a 1 9 6 0

d o s o b o t e , 4 . j u n i j a 1 9 6 0

11.20 A r i j e iz i t a l i j a n s k i h oper

12.00 Pozdrav z gora 12.15 K m e t i j s k i nasveta —

F r a n c k a K a f o l : Zadruž­ne prede lova ln i ce sadja

12.25 M a l a su i t a za v i o l o 12.50 T r i o A v g u s t a S tanka 13.30 Popu la rne s l ovenske

sk ladbe i g ra M a r i b o r s k i i n s t r u m e n t a l n i ansambe l

13.50 Po je S l o v ensk i oktet 14.05 Rad i j ska šola za višjo

stopnjo 14.35 Drugo de janje

opere M a n o n 15.40 L i s t i i z domače

književnosti 16.00 I zbra l i smo za vas 17.10 Razgovor z v o l i v c i 17.20 K o n c e r t za k l a v i r i n or ­

kester št. 5 17.55 Neka j l a h k e g lasbe 18.00 Iz z b o r n i k a spominov 18.20 Kotiček za mlade l j u b i ­

te l je g lasbe 18.45 Razgovor i o mednarod ­

n i h vprašanjih 20.00 Po j e K o m o r n i zbor R T V

L j u b l j a n a 21.30 Mouvemen t

S y m p h o n i q u e — orke ­ster L ondonske f i lha rmon i j e

21.41 K v i n t e t Jožeta Kampiča 22.15 Z a b a v n i kok ta j l 23.10 Nočni k o m o r n i

koncert

S R E D A , 1. j u n i j a

5.00 Dobro j u t r o 8.05 M l a d i ta l en t i Sredn je

g lasbene šole v L j u b ­l j an i p red mikro fon* >m

8.30 Iz d e l S tevana Brističa 9.00 J e z i k o v n i pogovor i 9.15 A l i v a m ugaja?

10.10 V i o l i n i s t D a v i d O j -Strah i n p i an i s tka Ve ra Rep kova igrata

10.40 Vese la godala

11.00 Neka j p r i l j u b l j e n i h ope rn ih dvospevov

11.30 Odda ja za c i c ibane

12.00 Narodne za g las i n k l a ­v i r v p r i r edb i C i r i l a Preg l ja

12.15 K m e t i j s k i nasve t i — Jože K r e g a r : V r t v j u n i j u

12.25 P i san i z v o k i z Dravske -ga po l ja

12.45 K l a v i r v r i t m u

13.30 Z b o r R T V Beograd p v. B o r i v o j a S i rn ica

13.50 V o z n i c a — Orkes t e r S l o venske f i lha rmon i j e

14.05 Rad i j ska šola za s r ed ­njo stopnjo

14.35 Od popevke do popevke 15.40 NOVOSI na knjižni

po l i c i

16.00 Konce r t po željah 17.10 Sestanek ob pet ih 17.30 Z a b a v n i po tpur i 18.00 K u l t u r n a k r o n i k a 18.20 Iz s lovenske solistične

g lasbe od N o v i h ako r ­dov d o danes

18 45 Domače ak tua lnos t i 20.oo Nov i posnetk i o rkes t ra

Raphaele 20.20 O p e r a : R igo le t to 22.15 Z a b a v a l vas bo l jub ­

l j ansk i jazz ansambe l 22.40 I ta l i jansko p o p e v k . -

23.10 Iz s o d o b n a u glast>eni*gu sveta

ČETRTEK. 2. j u n i j a

5.00 Dobro j u t r o !

8 05 Iz f i lmov i n g lasbenih rev i j

8.35 Ma jhen koncert z zbor i G a l l u s o v i h sodobnikov

8 55 Rad i j ska šola za višjo stopnjo

9.25 G lasbene s l i kan i ce 10.10 Konce r tna s imfon i j a

za sedem ins t rumentov in o rkes ter v F - d u r u

10.40 Pet m i n u t za novo pesmico

11.00 Z v o k i za zabavo 11.35 Samospev i L . Lebiča, B .

B je l inskega . M . Vodop i v ca

12.00 Poslušajmo p i h a l n i orkester L M

12.15 K m e t i j s k i nasve t i — E m i l Gabrovšek: N o v i predp is i gozdnega reda

12.25 A n s a m b e l s k i i n zborov­sk i p r i z o r i i z popu la rn ih oper

13.30 Narodne i n ponarodele v p r i r edb i V l a d a Go loba

13.50 Pet pevcev — pet popevk

14.05 I van Zaje : Romantična uve r tu ra

14.20 Spor t i n športniki 14.35 Naši p<xslušalci čestitajo

in pozdrav l ja jo 15.40 S knjižnega trga 16.00 P o l u re s sk lada te l j em

G a b r i e l o m F a u r e j e m 16.30 P l e sn i z vok i v e l i k i h

mest 17.10 Usmer jan j e v v i soko ­

šolske pok l i ce 17.30 Z a b a v n i o rkes t r i —

znane me lod i j e 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznava jmo nase

umetn ike 18.45 Rad i j ska un i ve r za 20.00 Četrtkov večer domačih

pesmi i n napevov 20.45 Z a b a v n i o rkes ter R T V

L jub l j ana 21.00 Ena js to le to službe

Janeza T rd ine 21.40 K o m o r n i in te rmezzo 22.15 P o sve tu jazza 23.10 Orkes te r S l o venske f i l ­

ha rmon i j e d i r i g i r a S a m o H u b a d

P E T E K , 3. j u n i j a

5.00 Dobro j u t r o !

8.05 Ju t ran j e g lasbeno popotovanje

9.00 Naš pod l i s tek

9.20 M a l i z abavn i ansamb l i

9.40 Kotiček za mlade l j u ­b i te l je g lasbe

10.10 A r i j e iz f rancosk ih i n i t a l i j ansk ih oper poje Jase L u c c i o n i

10.35 S popevkami po E v r o p i

11.00 Otroški p r i z o r i za k l a v i r

11.30 Družina i n d o m

11.45 P r i ženskem kvar t e tu k l u b a koroških študentov

12.00 Po je Ivo Robič

12.15 K m e t i j s k i musveti — Ing. M i r k o Pe t e rne l : Novosadsk i se jem i n napredek živinoreje

12.25 A n s a m b e l Srečka Dražila

12.40 Zabavn i orkester Stanlev B l a c k

13 30 T r i oporne uve r tu re

13.45 S k r i n j i c a z me lod i j ami

14.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo

14.35 S lovenske sk l adbe igra v io l in is t K a r l o Rupe l

15.40 Iz svetovne književnosti

16.00 Pe tkov koncert ob štirih

17.10 Razgovor z vo l i v c i

17.20 Lepe melod i je

17.40 Naši v od i l n i ama te r sk i zbor i

18.00 Človek in zdrav je

18.15 V e d r i z vok i

18.30 Iz naših ko l ek t i v o v

20.00 A r m a n d o T rovu j o l i ; Nočni pre lud i j

20.15 Tedensk i zunan jepo l i ­tični preg led

M M

21.15

Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta

Oddaja o mor ju in pomorščakih

22.15 Nočni opern i koncert 23 m V plesnem r i t m u

z ansamb lom Moj m i r a Šepeta

28.91 V o k a l n a ansamb la The H i Ixxs in The four Kreshmen

S O B O T A , 1. j u n i j a

5.00 Dobro j u t r o ! 8.05 Zabavna ru le ta 8.55 Rad i j ska šola za nižjo

s topnjo

9.25 K l a v i r s k e sk ladbe po narodn ih nape v i h

10.10 R i t m i L a t i n s k e A m e r i k e

10.40 Z b o r i V i l k a U k m a r j a

11.00 K o m o r n i koncert za k l a v i r i n orkester

11.30 P i o n i r s k i t edn ik

11.50 Tončka M a r o l t o v a : Z e n k a m i v goste gre i n Ples s pogačo

12.00 Z a b a v n i orkester R T V Beograd

12.15 K m e t i j s k i nasvet i — dr . Janez Babnič: Šepavost kon j

12.25 Domači napev i i zpod zelenega Pohor ja

12.45 P o s t r u n a h i n t i p k a h

13.30 Naši m l a d i opern i pev­k i M i l e n a Pertot i n Z l a ­ta Gašperšič p red m i ­kro fonom

14.05 A n s a m b e l i n pevc i M i l a n a Stanteta

14.20 Z a n i m i v o s t i i z znanost i i n t ehn ike

15.40 N a p l a tnu smo v ide l i

16.00 K o m o r n i zbor R T V L jub l j ana poje ameriške pesmi

16.15 Venček domačih

16.30 Zvočni ka le jdoskop

17.10 Usmer jan je v v i soko ­šolske pok l i c e

17.15 G lasbena križanka št. X X V .

18.00 J e z i k o v n i pogovor i

18.15 Z a b a v n i o rkes ter We rne r M u l l e r

18.45 O k n o v svet

20. Spoznava jmo svet i n do­mov ino !

21.15 Za pr i j e ten konec tedna

22.15 Oddaja za naše izsel jence

23.10 V p lesu do polnoči

Televizijski spored N E D E L J A , 29. ma ja

10.30 Zgodbe i z ser i je T V f i lmov o Lassde

11.00 K m e t i j s k a oddaja 20.00 T V dnevn ik 20.30 K u l t u r n a panorama 21.50 Sedem d n i — z a n i m i v i

dogodk i doma i n po svetu

P O N E D E L J E K ,

30. maja

18.00 Oddaja za dom i n družino

18.30 Po l j udno- znanstvena oddaja

20.00 T V tednik 20.20 Tedensk i športni

pregled 21.00 Te l ev i z i j a O f i l m u

T O R E K , 31. maja

20.50 PronOS Sporeda i t a l i j an ­ske T V

S R E D A . 1. j u n i j a

1H.(M) P i on i r sk i mozaik

18.45 Telesna kultura In Sport 20.00 T V d n e v n i k 20.20 A k t u a l n a tema 20.40 M i r k o Zupančič: - R o m

bino, žalostni k l o v n -— d r a m a

21.50 Nenavadn i l o v — d o k u ­mentarn i f i lm

ČETRTEK. 2. j u n i j a

20.00 Prenos iz gledališča Beograd

P E T E K . S, j un i j a

20.50 Prenos i ta l i j anske te lev iz i jske postaje

S O B O T A . 1. j un i j a

18.00 Kekec , prenos mlad inske igre

19.20 T V posta 20.00 T V dnevn ik 20.20 T V rek lame 20.30 A v i o n , zabavno glasbe­

na oddaja

T E L E S N A K U L T U R A

S O B O T N I R A Z G O V O R

Po 7 letih spet prvak Državno prvenstvo v keg l jan ju ,

k i je bi lo končano v nedeljo v Beogradu , je bi lo tako kot l an i zelo uspešno za Slovence, k i so tud i to pot osvo j i l i prvo mesto med ek i pam i in posamezn ik i . E k i p n i poka l so ponovno osvo j i l i kegljači k ran jskega T r i g l a va , med posamezn ik i pa je lanskega državnega p r v a k a Marinčka iz Ce l j a zamen ja l Kranjčan V L A ­D O M A R T E L A N C .

Tako j po v r n i t v i z državnega prvens tva smo ga po i ska l i na kegljišču T r i g l a va , da smo m u čestitali k uspehu in ga povab i l i na kratek razgovor.

» A l i j e to Vaš p r v i naslov d r ­žavnega prvaka?«

»•Ne, prvo mesto n a državnem prvens tvu sem osvo j i l pred 7 le­t i , prav tako v Beogradu.«

» Po rezu l ta t ih letošnjega d r ­žavnega prvenstva sodeč beo­grajsko kegljišče J L A n i na jbo l j ­še.«

»Res je, steze so zarad i s labe­ga asfal ta i n desk dokaj težke. T u d i sam sem p r v i dan v e k i p ­nem t ekmovan ju dosegel slabši rezultat , k e r sem meta l le bol j za t ren ing . Tak ra t nam je bi lo

prvo mesto m e d ek ipami nam­reč že zagotovljeno.-«

- K a k o dolgo že kegl jate?" »Od leta 1951. P r e j pa s e «

ig ra l nogomet i n goj i l tudi atle­tiko.«

»Znano je, da je kegljanje šport v ka t e r em se uspešno udej-stvujejo tudi starejši športniki, zato nas zanimajo vaši načrti za prihodnost.«

»Dokler bom le mogel , boffl čini uspešneje zastopal barve T r i g l a v a i n državne reprezentan­ce, prav tako pa bom naslednje leto b ran i l naslov državnega VT~ vaka.«

T U R N I R Z A K O M B I N I R A N E E K I P E

J u t r i bo v K r a n j u p r v i na miznoteniški t u r n i r k o m b i n i ­ran ih ek ip , k i se ga bodo razen domačih članov T r i ­g l ava udeležili še i g ra l c i na ­miznega tenisa »Ljubljana«, ravenskega »Fužinarja«. M l a ­dosti i z K r a n j a in»Odreda« i z L jub l j ane . Značilnost tega ek ipnega t ekmovan ja , k i ga je za prehodn i poka l o rgan i ­z i r a l N T K »Tr ig lav « , je v tem, d a za vsako ek ipo n a ­stopajo tr i je moški in dve ženski t ekmova lk i . To zan i ­m ivo tekmovanje bodo s k u ­šali sčasoma uve l j av i t i po vsej S l oven i j i i n tud i na tek­movan j ih v državnem m e r i l u .

»Kako bi v i sestavi l i državno kegljaško reprezentanco?«

»Smoljanovič, G r o m , Steržaj. Stare, K o b a l i n Bune ta meni" 1 -da najbol j zaslužijo mesto v

državni reprezentanci . M i s l i 1 1 0

pa, da sem tem reprezentančni tud i j az enakovreden.«

# Tega mnen ja smo tudi mi, A ver jetno pa j e V lado celo

boljši od osta l ih , ka r je ž« večkrat dokaza l z osvojitvi­jo najboljših mest, hkrati p a je uspešno zastopal bar­ve T r i g l a va i n Jugoslavije doma in v tu j in i .

L . Stružnik

3 to m 9

#

V K r a n j , dne 28. ma ja — Danes

i n j u t r i bo v K r a n j u republiško prvens tvo v va jah n a orod ju , k i ga bo v sode lovan ju T V D P a r t i z a n K r a n j o r gan i z i r a l a re ­publiška zveza P a r t i z a n za S l o ­veni jo . N a tem prvens t va , k i bo pred osemle tko S i m o n a J e n k a i n F r a n c e t a Prešerna, bodo n a ­stopi le okra jne moške i n žen­ske vrste ter posamezn ik i od

Iz nižjega do višjega razreda 8 v r s t

n S -

bo

Goren j ske bo nastopi lo s 64 t ekmova l c i . B o r b a z a

slov republiškega p r v a k a precej z a n i m i v a z last i med s tami L jub l j ane , K r a n j a , M*tl

bora in Ce l j a , Kranjčanom pa se obeta spet lepa športna P r I

redi tev .

T E K M O V A N J E V POČAST I ­T E V D N E V A M L A D O S T I

V počastitev D n e v a mladost i je občinski komi t e L M S K r a n j o r g a n i z i r a l t ekmovan je med e k i p a m i k r a n j s k i h šol, ga rn i zo ­na K r a n j , vaških in tovarniških ak t i vov . E k i p e so se srečale v odbo jk i , r okome tu in s t re l j an ju . Končni v r s t n i red pa je b i l n a ­s l edn j i : 1. G u m a r s k a šola, 2. J L A , 3. G i m n a z i j a i td .

A T L E T S K I M I T I N G N A J E S E N I C A H

V o k v i r u IX . mlad inskega I t tva la je b i l v sredo, 25. nW»| pod Mežakljo at le tsk i i ™ 1 ' " * . ^ Udeležilo se ga je preko t ekmova lcev . Re zu l t a t i pa ' : b i l i nas l edn j i : 100 m : Raz ing e ^ L a d o 11,7; 1000 m : M a r j a n P*** p ro tn i k 2:45,7; štafeta 4 * ^ . ^ J G i m n a z i j a I. 47,2; da l j i na : V 1 . do Raz inge r 6,43; višina: F r a " Novak 170 c m ; k rog l a : v l a

Raz inger 12,85 m.

LJUDJE IN DOGODKI

Iskanje ravnotežja c t c k l i četrtek Jc odpotova l iz v i , naj obsodi polet letala

aše države be lg i j sk i zunan j i nad sov je tsk im ozemljem. . l in is ter P i e r re VVignv. V naši predvsem med nesta ln imi ržavi je b i l 5 dn i na uradnem sveta čutiti močno tendenc« ^

Pre tek l i četrtek Js odpotoval i/, v i , naj obsodi polet letala " v . (

nas mi državi V « . « • • . • , M. I M U N HI , , , m, n ^S*-

ob isku . Ob isk belg i jskega m i n i - pomir j en ju in i/.glajevanjn ^ stra je samo ponoven doka/, dob- » n m i n M « ^.»rtini/i se." r i l i odnosov med našima dvema državama, k i so se začeli r a z v i ­j a t i k m a l u po drug i svetovni voj-

H k r a t i je ta dogodek nova spodbuda / • nadal jno krepi tev odnosov, tako gospodarsk ih , kot k u l t u r n i h in d rug ih , med Be l g i ­jo in Jugos lav i j o .

Ob isk je tud i opozor i l , da bi vsak zastoj v mednarodnem z b l i ­ževanju /uradi neuspele koni t

sprot i j . Na četrtkovi " \ , .wo Varnos tn i svet zavrnil s ( , V l ! , ^ k i l

resolucijo In za lo bo SovJc*_ zveza sprožila vso zadevo » nera ln i skupščini O Z N . K a ' * / . se v tej razprav i obe strank ' kakor ne bosta /.edinih 1 , 1 j t , torej ni osnova za obnevU* p i ( t r g an ih vezi po konferen* '-

A f e r a i ameriškim letalom je /nova sprožila n t Jap« 1 1* v a l protestov prot i jap«n ( ) .„ju r. i, i n , u.ip, i r » u i m - vui proicsvuv Jirun J " r * j\

renče »na vrhu«, lahko mnogo ameriškemu paktu. Ves t«'i « „ škodljiveje v p l i v a l na nada l jn j i bi le tok i jske ul ice polne dem . (

razvo j dogodkov kot neuspeh strantov. V četrtek popoldi sam. Zato. kot je rečeno v /a ključnem sporočilu o ob i sku , se bosta Jugos lav i ju in Belgija iS v/trajnejc pr i zadeva l i i ska t i no­va pota in gradi t i nove temelje za trdnejše mednarodno sodelo­vanje.

Po neuspelem pariškem sestan

demonstr i ra lo preko 150.000 i J ^ Vse kaže. da je Kiši jeva * ^ na zelo t rh l i h nogah. K , ' 0 ' ' * ' b j s k lO vest i , da ho odpovedan

BI*«* ameriškega predsednika hovverja na Japonskem. ^ „j

Tudi v Turčiji se pololM s* j,-usta l i l . Po z i d nji b vesten

J

a u • p i l l l M l I H i m i i . M i r m s r . s i » n - U S l t t l l l . I"4» Z a O l l J U " "*||"yoJsM k u je svetovna javnost /c neka- prevzela kontro lo V de/eb ^ „ ko ujela ravnotežje. Ka/.prave o ter are t i ra la cehi prc i l scdm ' ^ M >

k r i v d i i n k r i v c u se počasi u m i - pub l ike l tay .ua in di"U"•«* .. ^ l i ­kajo bolj k ons t ruk t i vnemu raz državne funkcionar je , ' ' ^ j , , de' niišljanju o tem, kako preprečiti godki so plod večtcdens _nii*"1'** drsenje navzdol . Tudi na sestan- monstrac i j p r id i režimu ^ . ^ d « ' k i h Varnostnega s v e t i , k i ta/ Menderesa in splošnega prav l j a te dn i o \o\ ietski /ulit,- vo l j s l va v de/eb.