november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
3
POÉTA NÁSCITUR, NON FIT (Umetnik se rodi, ne naredi!)
Desanka Tavčar
V zgodovino vsakega naroda je vključeno gledališče, enako kot je v človekovem življenju prisotno
igranje. Pred sto leti, 13. marca 1916, se je v Selnici ob Dravi rodil eden največjih slovenskih
gledaliških, filmskih in ljudskih umetnikov – Arnold Tovornik. Njegov lik je po toliko letih še zmeraj
prisoten v naši zavesti, spominov in zgodb je veliko, dokumentiranih in tistih skritih, intimnih, ki jih
lahko izpriča samo posameznikov spomin na veličino Arnolda Tovornika.
slavnostna prireditev/proslava ob stoletnici rojstva Arnolda Tovornika,
gledališkega in filmskega igralca, nagrajenca Prešernovega sklada 1969,
nosilca Borštnikovega prstana 1972, ljudskega umetnika...
scenarij: Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica in Božena Kreuh, OŠ Selnica ob Dravi
Mariborska knjižnica, Občina Selnica ob Dravi, OŠ Selnica ob Dravi in KUD Pavza iz Selnice ob
Dravi so 15. marca 2016 v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pripravili slavnostno
prireditev ob stoletnici rojstva Arnolda Tovornika, gledališkega in filmskega igralca, nagrajenca
Prešernovega sklada 1969, nosilca Borštnikovega prstana 1972, ljudskega umetnika... z naslovom
POÉTA NÁSCITUR, NON FIT (scenarij: Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica in Božena Kreuh,
OŠ Selnica ob Dravi). Razstavo z enakim naslovom je v Knjižnici Selnica ob Dravi in avli Hrama
pripravila Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica. Prireditev s slavnostnima govornikoma, g.
Jurijem Lepom, županom Občine Selnica ob Dravi, in g. Tonetom Partljičem, Prešernovim
nagrajencem 2016, je povezoval g. Stane Kocutar, odgovorni urednik Radia Maribor; z njegovo
pomočjo je RTV SLO Radio Maribor posnel celotno prireditev in jo priredil za radijske
poslušalce. (http://radioprvi.rtvslo.si/2016/03/arnold-tovornik-igralec-v-zavesti-domace-selnice-ob-
dravi/)
Med mnoge originalne posnetke Arnolda Tovornika - posnetek podelitve Borštnikovega prstana 1972,
posnetek zanimivega Tovornikovega pripovedovanja o službi v gledališču, posnetki, ki s pestro
kostumografijo osvetljujejo njegove vloge v mariborskem gledališču… - smo na prireditvi vključili
tudi posebej za to priložnost posneta spominska razmišljanja igralcev Rada Pavalca (gledališki in
filmski igralec, Glazerjev nagrajenec za življenjsko delo na področju kulture 2004, dobitnik različnih
gledaliških nagrad) in Petra Ternovška (gledališki in filmski igralec, nosilec Borštnikovega prstana
2006). Igralca, oba soigralca Arnolda Tovornika, sta v Stari dvorani SNG Maribor z izrednim
spoštovanjem pripovedovala o njegovi veličini in razkrivala spomine nanj. Tudi mladi, učenci OŠ
Selnica ob Dravi, so se s krajšo gledališko predstavo o igralskem poklicu in posnetkom kulturnega dne
učencev OŠ Selnica ob Dravi spomnili Arnolda Tovornika (režija: Božena Kreuh, OŠ Selnica ob
Dravi). Seveda se ga spominjajo tudi starejši krajani Selnice ob Dravi – gospodje Gorenšek, Lisjak in
Maurič so med gledalci v dvorani pripovedovali svoje spomine na Arnolda Tovornika.
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
4
Dramski umetnik Arnold Tovornik je bil odličen igralec. Svoje življenje je zapolnil s predanostjo
gledališču, bil je odrski oblikovalec visokih umetniških kvalitet. V rani mladosti še ni razmišljal o
poklicu igralca. Po začetni vojaški karieri je dokaj pozno postal igralec.
Arnold Tovornik
ni podatkov o fotografu. Vir: SLOGI
Arnold Tovornik – član Drame SNG Maribor
Foto Japelj Maribor. Vir: SLOGI
Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone
Partljič, Maribor: Borštnikovo srečanje,
1977, str. 33
V gledališču je sprva začel z
manjšimi, predvsem komičnimi
vlogami, za kakršne je bil tudi
sprejet v službo, nato pa je oblikoval
vedno zahtevnejše do prvaka
mariborske drame. Številne vloge,
tudi na filmu, je podajal mojstrsko,
vse po vrsti: resne in humorno
obarvane, lahkotne in zahtevne. Za
mnoge so ga nagradili. Široko
popularnost je pridobil tudi z nastopi
na radiu in televiziji. Za svoje delo
je leta 1961 prejel nagrado Društva
dramskih umetnikov Slovenije, leta
1966 nagrado mesta Maribor za
splošno kulturno-igralsko delo,
1968. leta nagrado Prešernovega
sklada, leta 1970 nagrado
Sterijinega pozorja, leta 1971 je z
nagrado Borštnikovega srečanja za
igro za vlogo Gašperja (A. T.
Linhart Ta veseli dan ali Matiček se
ženi, Drama SNG Maribor) dokazal,
da zmore igralec velikega formata
tudi v kratkem nastopu ustvariti
nepozabno odrsko doživetje. 1972.
leta je kot častno priznanje za
dotedanje delo prejel Borštnikov
prstan.
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
5
Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič,
Maribor: Borštnikovo srečanje, 1977, str. 59
Arnold Tovornik se je v zadnjih letih s številnimi
kreacijami velikih in malih vlog ne le povzpel
v osrednjega igralca mariborskega gledališča,
marveč med odlične slovenske in
jugoslovanske igralce, ki zaslužijo zaradi zvestobe
mariborskemu gledalcu še posebno
zahvalo.
Ustvaril je dolgo vrsto različnih kreacij v drami in
komediji, saj je razpon njegovega
repertoarja izredno širok. Še posebej je potrebno
poudariti, da sodi tudi med najboljše
slovenske igralce – komike, ki pa ni nič manj
pomemben kot ustvarjalec zahtevnih dramskih
vlog v klasičnem in novejšem repertoarju, prav
tako pa v ljudski igri.
Poleg umetniške izvirne ustvarjalnosti odlikuje njegove kreacije neposredna ljudskost in
človeška toplina.
Široko popularnost je pridobil tudi s svojimi nastopi v radiu in televiziji. Za svoje delo je prejel
leta 1961 nagrado Društva dramskih umetnikov Slovenije, leta 1966 nagrado mesta
Maribora za splošno kulturno-igralsko delo, leta 1968 nagrado Prešernovega sklada, leta
1970 nagrado Sterijinega pozorja, leta 1971 pa nagrado Borštnikovega srečanja.
Ne samo številne njegove igralske stvaritve, h katerim je na letošnjem Borštnikovem srečanju
dodal še sugestivno in polnokrvno igralsko kreacijo Gallilea v Brechtovi drami, marveč tudi
zgornja oficialna priznanja, prav tako pa priljubljenost pri občinstvu, dovolj prepričljivo
utemeljujejo podelitev Borštnikovega prstana kot častno priznanje za Tovornikovo dosedanje
delo, hkrati pa kot spodbuda za prihodnje.1
BS 1972, Arnold Tovornik, Majda Emeršič BS 1972, dr. Bratko Kreft, Arnold Tovornik, Lidija
in Bratko Kreft. Vir: Arhiv FBS Kozlovič, Miran Herzog, Mile Korun, Šenk, Sandi Krošl, Bibič. Vir: Arhiv FBS
1 Vir: Gledališki list SNG Maribor, sezona 1972/73, št.4, urednik Tone Partljič, izdajatelj SNG Maribor
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
6
Arnold Tovornik v družbi dobitnikov Borštnikovega prstana – Kraljeve,
Skrbinška, Danilove in Jana 1974.
Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor: Borštnikovo
srečanje, 1977, str. 63
Tovornikove vloge v Slovenskem narodnem gledališču Maribor
1971-1975
1975 Vaščan; Dobrica Čosić Apokalipsa, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1975 Juri Japel; Bratko Kreft Kranjski komedijanti, r. Slavko Jan, Drama SNG Maribor
1974 Komandir žandermerije; Ivan Potrč/Tone Partljič Zločin na meji, r. Voja Soldatović,
Drama SNG Maribor
1974 Aleksander Vladimirovič Serebnjakov; Anton Pavlovič Čehov Striček Vanja, r.
Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1974 Šimen; Marin Držić Boter Andrash, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1974 Jeremija; Primož Kozak Afera, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1973 Kruticki; Aleksander Nikolajevič Ostrovski Še tak lisjak se nazadnje ujame, r. Igor
Pretnar, Drama SNG Maribor
1973 Peter; Andrej Hieng Lažna Ivana, r. Dušan Mlakar, Drama SNG Maribor
1973 Prikazen; Sean O'Casey Škrlatni prah, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1972 Galileo Galiei; Bertolt Brecht Življenje Galilea, r. Branko Gombač, Drama SNG
Maribor
1972 Peter; Mire Štefanac Večna lovišča, r. Andrej Stojan, Drama SNG Maribor
1972 Nevestin oče; Federico Garcia Lorca Krvava svatba, r. Voja Soldatović, Drama SNG
Maribor
1972 Luka; Maksim Gorki Na dnu, r. Jože Babič, Drama SNG Maribor
1971 Willem Voigt; Carl Zuckmayer Stotnik iz Köpenicka, r. Branko Gombač, Drama SNG
Maribor
1971 Gašper; Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Voja Soldatović,
Drama SNG Maribor
1971 Sir John Falstaff; William Shakespeare Vesele Windsorčanke, r. Janez Drozg, Drama
SNG Maribor
1961-1970
1970 Balantač; Cvetko Golar Vdova Rošlinka, r. Janez Drozg, Drama SNG Maribor
1970 Meščan A; Georg Büchner Dantonova smrt, r. Slavko Jan,Aleš Jan,Drama SNG
Maribor
1970 Birt; Andrej Šuster Drabosnjak Igra o izgubljenem sinu, r. Slavko Jan,Drama SNG
Maribor
1970 Kaliban; William Shakespeare Vihar, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1970 General Sir Mallaleiu Fitzbutress; Peter Ustinov Komaj do srednjih vej, r. Dušan
Jovanović, Drama SNG Maribor
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
7
1969 Ramon; Primož Kozak Legenda o svete Che; r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1969 Gospod; Janez Žmavc Obisk, r. Slavko Jan, Drama SNG Maribor
1968 Joseph; Sam in Bella Spewack Naši trije angeli, r. Balbina Battelino Baranovič, Drama
SNG Maribor
1968 Ivan Romanovič Čebutkin; Anton Pavlovič Čehov Tri sestre, r. Branko Gombač,
Drama SNG Maribor
1968 Jura Krefl; Ivan Potrč Krefli, r. Janez Drozg, Drama SNG Maribor
1968 Vitez Tobija Rig; William Shakespeare Kar hočete, r. Branko Gombač, Drama SNG
Maribor
1968 Peter Weiss; Raziskava, r. Branko Gombač, Drama SNG Maribor
1968 Gospodar; Ignac Kamenik Marionete, r. Dušan Jovanović, Drama SNG Maribor
1967 Rista Todorović; Branislav Nušić Gospa ministrica, r. Milenko Misajlović,Drama SNG
Maribor
1967 Pernjak; Voranc Prežih/Herbert Grün Pernjakovi, r. Viktor Molka, Drama SNG
Maribor
1967 Prvi grobar; William Shakespeare Hamlet, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1967 Jožef Kantor; Ivan Cankar Kralj na Betajnovi, r. Slavko Jan, Drama SNG Maribor
1966 Podkoljosin; Nikolaj Vasiljevič Gogolj Ženitev, r. Antonin Moskalyk, Drama SNG
Maribor
1966 Konrad Steissäupt; Fritz Hochwälder Častni gost, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1966 Konzul Busman; Karel Čapek R.U.R., r. Vaclav Hudeček, Drama SNG Maribor
1966 Hezoum; Oldrich Danek Poroka ženitnega goljufa, r. Antonin Moskalyk, Drama SNG
Maribor
1965 Aleš Glavič; Johann Nepomuk Nestroy/Jan Werich Teta iz Amerike, r. Fran Žižek,
Drama SNG Maribor
1965 Orgon; Jean Baptiste Poquelin Moliere Tartuffe, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1965 Pleskar; Vratislav Blažek Tretja želja, r. Antonin Moskalyk, Drama SNG Maribor
1965 Prvi bog; Bertolt Brecht Dobri človek iz Sečuana, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1964 Brad; N. Richard Nash Oglejte si jaguarja!, r. Žarko Petan, Drama SNG Maribor
1964 Bokčilo; Marin Držić Dundo Maroje, r. Marjan Belina, Drama SNG Maribor
1964 Klobčič; William Shakespeare Sen kresne noči, r. Mako Sajko, Drama SNG Maribor
1964 Dedek; Duško Roksandić Andrea, r. Viktor Molka, Drama SNG Maribor
1964 Dr. Janez Mrak; Bratko Kreft Kranjski komedijanti, r. Mirko Mahnič, Drama SNG
Maribor
1963 Tunjo; Ljubiša Djokić Poprček, r. Boris Brunčko, Drama SNG Maribor
1963 Krvnik; J . Sudraka/ Ferdinand Bruckner Glinasti voziček, r. Miran Herzog, Drama
SNG Maribor
1963 Zbor starcev; Aristofanes Lizistrata, r. Marjan Belina, Drama SNG Maribor
1963 Gostilničar; Max Frisch Andora, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1963 Von Berendrop; Fran Žižek Otroci apokalipse, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1962 Stric Blagoje; Branislav Nušić Dr., r. Ferdo Delak, Drama SNG Maribor
1962 Prvi obmejni stražar; Anton Ingolič Milica ne sme umreti, r. Ferdo Delak, Drama SNG
Maribor
1962 Ignacij Jacques Glembay; Miroslav Krleža Glembajevi, r. Mirko Perković, Drama
SNG Maribor
1962 Debeli človek; Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Miran Herzog, Drama
SNG Maribor
1962 Kuhar; Bertolt Brecht Mati Korajža in njeni otroci, r. Fran Žižek,Drama SNG Maribor
1961 Trobenta; Pavel Golia Jurček, r. Marko Marin, Drama SNG Maribor
1961 Ledoc, Prvi gospod, John; Igor Torkar Svetloba sence, r. Miran Herzog, Drama SNG
Maribor
1961 Prvi stražar; William Shakespeare Mnogo hrupa za nič, r. Juro Kislinger, Drama SNG
Maribor
1961 Karničnik; Prežihov Voranc/Miloš Mikeln Samorastniki, r. Juro Kislinger, Drama SNG
Maribor
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
8
1951-1960
1960 Stephane; Marcel Franck Otroci po želji, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor
1960 Dr. Kamin; Matej Bor Zvezde so večne, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor
1960 Policaj; Friedrich Dürrenmatt Obisk stare gospe, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1960 Mihol Vegan; Miha Remec Mrtvi kurent, r. Juro Kislinger, Drama SNG Maribor
1959 Phil Hogan; Eugene Gladstone O'Neill Mesec za nesrečneže, r. Juro Kislinger, Drama
SNG Maribor
1959 Adrien Ramps; Marcel Franck Sreča na upanje, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1959 Geron; Fran Levstik/Bratko Kreft Tugomer, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1959 Brane Druškovič; Ignac Kamenik Postaja ob veliki cesti, r. Peter Malec, Drama SNG
Maribor
1959 Beaudricourt; Jean Anouilh Škrjanček, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Maribor
1959 Barney; Ray Lawler Poletje sedemnajste punčke, r. Peter Malec, Drama SNG Maribor
1958 Christian; Otto Leck Fischer Prosti dan, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1958 Kalander; Ivan Cankar Hlapci, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG Maribor
1958 Cooper; Tennessee Williams Mačka na vroči pločevinasti strehi, r. Miran Herzog,
Drama SNG Maribor
1958 Volpone; Stefan Zweig/Ben Jonson Volpone, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1957 Franc Raš; Friedrich Wolf Kotorski mornarji, r. Miran Herzog, Drama SNG Maribor
1957 Herman, grof celjski; Bratko Kreft Celjski grofje, r. Vladimir Skrbinšek,Drama SNG
Maribor
1957 Alfred Doolittle; George Bernard Shaw Pygmalion, r. Vladimir Skrbinšek, Drama SNG
Maribor
1957 Gospod van Daan; Frances Goodrich/Albert Hackett Dnevnik Ane Frank, r. Peter
Malec, Drama SNG Maribor
1956 Matija Medved; Bratko Kreft Kreature, r. Ferdo Delak, Drama SNG Maribor
1956 Godfrey Pritchard; Ronald F. Delderfield Visoko je zid, r. Peter Malec, Drama SNG
Maribor
1956 Šolmaster; William Shakespeare Ukročena trmoglavka, r. Miran Herzog, Drama SNG
Maribor
1954 Nekdo; Raimond Berger Balada o golem možu, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1954 Matija Gubec; Bratko Kreft Velika puntarija, r. Jože Babič, Drama SNG Maribor
1954 Peppe; Eduardo de Filippo Neapeljski milijonarji, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1953 Clam Snyder; Georges Rolland Obdelujemo v miru svoje vrtove, r. Jaro Dolar, Drama
SNG Maribor
1953 Maroški kraljevič; William Shakespeare Beneški trgovec, r. Fran Žižek, Drama SNG
Maribor
1953 Alen; Jean-Baptiste Poquelin Moliere Šola za žene, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1953 Vodička; Jaroslav Hašek Dobri vojak Švejk, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1953 Jole; Ferdo Budak Metež, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1952 Klanfar; Miroslav Krleža Leda, r. Jaro Dolar,Drama SNG Maribor
1952 Trifun Spasić; Branislav Nušić Žalujoči ostali, r. Danilo Gorinšek, Drama SNG
Maribor
1952 Pedro Crespo; Pedro Calderon de la Barca Sodnik Zalamejski, r. Fran Žižek, Drama
SNG Maribor
1946-1950
1950 Spasoje Blagojević; Branislav Nušić Pokojnik, r. Danilo Gorinšek, Drama SNG Maribor
1950 Artemij Filipovič Zemljanika; Nikolaj Vasiljevič Gogolj Revizor, r. Danilo
Gorinšek,Drama SNG Maribor
1950 1. ustaš; Mirko Božič Umik, r. Jaro Dolar, Drama SNG Maribor
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
9
1949 Jaka; Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi, r. Fran Žižek, Drama
SNG Maribor
1948 John Barthwick; John Glasworthy Srebrna tobačnica, r. Jaro Dolar, Drama SNG
Maribor
1948 Murphy; Konstantin Simonov Rusko vprašanje, r. Lojze Štandeker, Drama SNG
Maribor
1948 Panea; Fran Žižek Vsemu navkljub, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
1948 Jaka; Anton Tomaž Linhart Županova Micka, r. Milan Skrbinšek, Drama SNG Maribor
1947 Aune; Henrik Ibsen Stebri družbe, r. Jaro Dolar, Drama SNG Maribor
1947 Vitez Tobija Rig; William Shakespeare Kar hočete, r. Edo Verdonik,Drama SNG
Maribor
1947 Ilija Gerasimovie Perkljevanov; Vsevolod Ivanov Oklopni vlak 14-69, r. Lojze
Štandeker,Drama SNG Maribor
1946 Iskander; Jakob Sket/Fran Žižek Miklova Zala, r. Fran Žižek, Drama SNG Maribor
Med najprepoznavnejše dramske vloge Arnolda Tovornika med drugim štejemo lik gruntarja Jura
Krefla v Partljičevi drami Krefli, znanstvenika Galilea Galilei v Brechtovem Življenju Galilea,
Balantača (Cvetko Golar, Vdova Rošlinka), Kantorja (Cankar, Kralj na Betajnovi), Hermana (B.
Kreft, Celjski grofje), Viteza Tobijo, Kalibana in Klobčiča v Shakespearovih igrah Kar hočete,
Vihar in Sen kresne noči ter mnoge druge.
Vlogo starega Krefla je Tovornik oblikoval strogo realistično v igri, kostumu in stilizaciji
pohorsko-slovenjegoriškega dialekta. »Najprej ga je upodobil na odru, nato pa še na televizijskem
ekranu. Kritiki so si bili edini – močna, enkratna umetniška stvaritev, velik slovenski dosežek.
»Krefla je Tovornik nabil do vrha z življenjsko prepričljivostjo, z resničnostjo, z energijo
obupanega odhoda v samouničenje, bil je to hrast, ki mu počasi sekajo korenine, dokler brez
življenjskih sokov ne pade« (L. Smasek). Žirija Prešernovega sklada je strnila umetniško
ustvarjanje Tovornikovega kmetiškega slovenskega opusa in mu za izredno upodobitev Krefla
podelila nagrado Prešernovega sklada. »Arnold Tovornik je Jura Krefla gradil s svojim izrednim
posluhom za karakteristike slovenskega kmeta in z bogato igralsko invencijo, da v literarni
predlogi ustvari slikovito odrsko podobo. V njej je povezal v trden umetniški organizem
raznodobne Kreflove osebnostne elemente in jih strnil v enovito igralsko kreacijo. Tako se mu je
Jura Krefl razrasel v metaforo slovenskega kmetstva v določenem obdobju. S to vlogo se je
Tovornik uvrstil med uspešne oblikovalce slovenskega človeka na odru.« (Sklep o podelitvi
nagrade Prešernovega sklada.)«2
Gledališki list. Vir: Arhiv SNG Maribor
2 Vir: Gombač, Branko: VI. – v Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor: Borštnikovo srečanje, 1977, str. 18
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
10
Gledališki list. Vir:
Arhiv SNG Maribor
V svojih vlogah je
bil je mogočen
silak, priljuden in
humoren, igral pa
je tudi nežne, krhke
in tragične vloge
ter se uveljavil kot
pristen ljudski,
gledališki in
filmski umetnik.
Gledališki list. Vir: Arhiv SNG Maribor
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
11
Od leta 1947 je z izjemo ene sezone igral v Drami SNG Maribor,
bil njen stalni član in vrsto let njen prvak, v SNG Maribor je od
leta 1947 do 1975 ustvaril 128 gledaliških vlog.
Gledališki list. Vir: Arhiv SNG Maribor
Poleg umetniške izvirne ustvarjalnosti, tako v klasičnem in sodobnem repertoarju kot tudi v ljudskih
igrah, je pomemben njegov prispevek pri oblikovanju vlog iz domačega repertoarja, predvsem pa
njegove kreacije odlikuje neposredna ljudskost in človeška toplina.
Stražmojster v Selnici ob Dravi v Zločinu na meji 1974-75 (v vlogi svojega
očeta). Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor :
Boršnikovo srečanje, 1977, str.27
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
12
Arnold Tovornik v Dekameronu. Vir: Arhiv
FBS
Arnold Tovornik v Komaj do srednjih vej. Arnold Tovornik v Pelikanu.
Vir: SLOGI Vir: Arhiv FBS
Arnold Tovornik kot Sir John
Falstaff, W. Shakespeare Vesele
Windsorčanke, SNG Drama
Maribor. Vir: Arhiv FBS
Arnold Tovornik z Mileno Godino. Vir: Arhiv FBS Prikazen v škrlatnem
prahu 1972-73
Šimen v Botru Andražu 1973-74 (z Bačkom, Blaževo, Pavalcem)
Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor : Boršnikovo srečanje,
1977, str. 29 in 35
Štef Arnolda Tovornika, priljuden in šaljiv silak, je bil ena najbolj
popularnih radijskih osebnosti na Radiu Maribor v Vedrem feljtonu.
Žlahtni glas znamenitega in samosvojega slovenskega igralca
Arnolda Tovornika, ki je ustvaril lik v selniškem govoru,
Purgatovega Štefa, in s katerim je pogosto nastopal po celi
Sloveniji, so poznali vsi njegovi sodobniki. Arnold Tovornik kot Štef. Vir: Arhiv FBS
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
13
Arnold Tovornik in Janez Klasinc, 1960. Štef (z Jožetom Samcem in Frančkom Vičarjem). Vir: Arhiv FBS
Večer, 18.12.1965, leto XXI, št. 292, str.14.
Vir: Spletni arhiv časopisa Večer.
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
14
Od leta 1959, ko je prvič nastopil v filmu – Tri četrtine sonca, je do leta 1976 igral še v desetih
slovenskih filmih, nazadnje v Idealistu.
Skupaj je odigral 11 prepoznavnih vlog slovenskega filma. Posnel je tudi nekaj kratkih igranih
propagandnih filmov.
Filmografija Arnolda Tovornika
1976 Blatnodolski župnik; Idealist, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana, celovečerni igrani
film
1976 Sobota dopoldan, TV igra
1974 Mama umrla, stop, TV igra
1973 Tjaš; Let mrtve ptice, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana
1971 Franci; Poslednja postaja, r. Jože Babič, Avtorski studio Ekran, Ljubljana in FRZ
Centar filmskih radnih zajednica Srbije, Beograd
1970 Janža; Rdeče klasje, r. Živojin Pavlović, Viba film Ljubljana in FRZ-Centar filmskih
radnih zajednica Srbije, Beograd
1968 Kuhar Jazbec; Peta zaseda, r. France Kosmač, Viba film Ljubljana
1967 Grajski biki, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana, celovečerni igrani film
1966 Prihranjeni funt, TV igra
1966 prvi vojak; Amandus, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana, celovečerni igrani film
1963 Draga šola, kratki igrani propagandni film
1962 Moj Jezus; Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
1961 Kočijaž; Ples v dežju, r. Boštjan Hladnik, Triglav film Ljubljana
1960 Nočna pustolovščina, kratki igrani propragandni film
1960 Klemen; Akcija, r. Jane Kavčič, Triglav film, Ljubljana
1959 Stražmojster; Tri četrtine sonca, r. Jože Babič, Triglav film Ljubljana
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
15
PLES V DEŽJU, 1961 Črna melodrama v impresionističnem slogu – slikarja
Petra v njegovi podnajemniški sobi zvečer obišče neka
ženska, in ko jo odslovi, se v sanjah znajde v deževni ulici,
strmeč proti edinemu osvetljenemu oknu, na kater se pokaže
temna ženska silhueta z vabečimi kretnjami. Kasneje v
gostilni naveličano prisede k svoji ljubici, gledališki igralki
Maruši, in jo po kosilu zapusti. Popiva in gre v kino, medtem
ko je Maruša v parku z gledališkim šepetalcem, ki je vanjo
zaljubljen. Toda Maruša si želi Petra in tudi on jo zvečer
poišče. Potikata se po gostilnah, šepetalec pa ju skrivaj
spremlja. Maruša v Petrovi postelji tiho joče, Peter pa je v
sanjah spet na tisti ulici, kjer teče med krstami proti oknu z
žensko silhueto, pleza na okno in hlasta v prazno. Maruša
sanja, da se na kmečkem vozu pelje domov, a brž ko jo
kočijaž spomni, da je gledališka igralka, skoči z voza. Zbudi
se sama v Petrovi postelji, gospod Anton ji prinese čaj,
obenem pa seže v žep po britev, in nato zamudi na vajo v
gledališču, kjer se na odru spre z ravnateljem, ki jo je
odpustil. Naslonjena na gledališki zid fantazira, da je pri
šivilji, kjer so ji naredili lepo belo obleko, v kateri poplesuje
na ulici kot nevesta in se odvrti mimo mladega ljubezenskega
para. Predrami jo šepetalec, ki med sprehodom z njo
fantazira, da je na obisku pri njej, svoji boginji. Maruša v
gostilni čaka Petra, ko pa ta pride, se zatopi v dolg monolog
o njunem brezplodnem razmerju ter niti ne opazi, da Maruše
ni več pri mizi. Steče na ulico, medtem pa šepetalec Marušo
zares obišče in v svojem blodnem ljubezenskem govoru ne
opazi, da sedi v fotelju mrtva. Marušina gospodinja Petru
nato pove, da se je Maruša potrta vrnila domov in se
zastrupila. Peter odide v noč in z njim na deževni ulici
zapleše mlad ljubezenski par. Vir: Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv
Maruša je v nekem prizoru kot potopljena v pokrajino, toda
ta spokojen eksterier je vendarle hkrati tudi smrten pejsaž:
kot kraj nemogoče vrnitve domov anticipira Marušino
poslednje pribežališče v tistem fotelju v njeni sobi, kjer –
zavržena tako od Petra kot od gledališča – še isti dan umre.
Seveda gre tudi v njeni blodnji tako za Petra kot za
gledališče, toda prek manifestne želje po vrnitvi domov
predvsem za gledališče oziroma za igralsko željo, ki je tista,
o kateri noče nič vedeti in jo zato artikulira skozi usta
prijaznega kočijaža; ta se pripelje iz zunanjosti polja in
Marušo preseneti s tem, da – to je pač lastnost nezavednega –
o njej vse ve. Ko Maruša prisede k njemu na voz, jo namreč
takoj vpraša: »Si ti tista z rdečimi lasmi?« Marušin glas je
zaenkrat še veselo začuden: »Ali še veste zame?« Toda
kočijaž ve še več, videl jo je na fotografiji v časopisu, pod
katero je pisalo »o veliki igralki, mladi in lepi«. Zdaj je
Maruša osupnjena: »Nič ne vem o tem... menda nisem bila
jaz?« Kočijaž jo pomiri: »Ti si bila, verjemi mi«. Maruša še
vedno dvomi, ker ne verjame, da je res pisalo »o veliki igralki, mladi in lepi«, kočijaž jo spet pomiri,
nakar Maruša z notranjim glasom ponovi ta refren o igralki in na lepem vzklikne: »Izstopiti moram«. Vir: Vrdlovec, Zdenko, Ples v dežju. Analiza filma Boštjana Hladnika. Ljubljana, 1991, str. 45-46.
režiser: Boštjan Hladnik
scenarist: Boštjan Hladnik
avtor literarne predloge:
Dominik Smole
literarna predloga: Črni dnevi in
beli dan
direktor fotografije: Janez
Kališnik
direktor filma: Dušan Povh
komponist: Bojan Adamič
igralci:
Arnold Tovornik (Kočijaž),
Duša Počkaj (Maruša), Miha
Baloh (Peter), Rado Nakrst
(Anton), Ali Raner
(Šepetalec), Jože Zupan, Janez
Jerman, Janez Albreht, Demeter
Bitenc, Vida Juvan...
produkcija:
Triglav film, Ljubljana
distribucija: Viba film, Ljubljana
datum: 27.05.1961
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
16
igralci: Arnold Tovornik (Blatnodolski
župnik),
Radko Polič (Martin Kačur), Milena Zupančič (Tončka), Dare Ulaga (Ferjan),
Stevo Žigon (Zapoljski župnik),
Janez Rohaček (Zapoljski nadučitelj),
Bert Sotlar (Blatnodolski župan),
Marjeta Gregorač (Minka)…
IDEALIST, 1976 režiser: Igor Pretnar
scenarist: Vitomil Zupan, Igor Pretnar
avtor literarne predloge: Ivan Cankar
literarna predloga: Martin Kačur, življenjepis
idealista
komponist: Bojan Adamič
direktor fotografije: De Gleria Mile
direktor filma: Boško Klobučar
produkcija: Viba film, Ljubljana
distribucija: Viba film, Ljubljana
datum: 15.04.1976
Ekranizacija klasičnega socialnokritičnega romana – v filmski obdelavi klasičnega slovenskega
romana sledimo učitelju Martinu Kačurju, kako se spopada s konzervativnim okoljem, a je zaradi
svojih naprednih idej premečen v majhno vasico. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima
nobenega razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in
lokalnih oblasti nadaljuje z izobraževanjem neukih množic. Tako organizira protestno zborovanje, ki
se sprevrže v pretep, kar je vzrok, da ga kazensko premestijo v zakotno vasico Blatni dol. Spričo tega
je zagrenjen, vendar pa ne docela zlomljen, saj se je še zmeraj pripravljen boriti za svoje ideale. Oženi
se z revno kmečko hčerko Tončko, ki v njem vidi zgolj možnost, da se reši zaostalosti in bede. Ko spet
skuša sklicati zborovanje in naleti na odločno nasprotovanje župnika in župana, se dokončno zlomi in
vda pijači. K slednjemu prispeva tudi popolno nerazumevanje žene Tončke. Po dobrem desetletju
zavlada v deželi liberalnejše vzdušje, v ospredje pridejo ideje, za katere se je nekoč zavzemal Kačur.
Ko ga premestijo v prijazen in razgiban trg Laze, se v nasprotju z ženo ni več sposoben vključiti v
novo življenje. Kačur ničesar več ne razume, in ko mu umre še najljubši sin Lojze, se napoti v snežni
metež in omaga.
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
17
»Kristjani! Prišel je v
Blatni dol nov učitelj,
mlad gospod, tamle
stoji pred zakristijo!«
Vir: Cankar, Ivan, Zbrano delo.
Knj. 14., Ljubljana, 1970, str. 68
»Da boste pošteno ravnali z njim!
Drugače boste imeli z mano opraviti!
— Zakaj pa se smeje tisti paglavec
tam? Ti, ki stojiš zraven, primi ga za
lase; dobro ga primi! — Da ne boste
tako ravnali s tem učiteljem, kakor ste
s prejšnjim, ki ste ga gnali,
rokovnjači, naravnost v pekel! Če se
ga le eden dotakne ali če ga postrani
pogleda, mu bom tako neznansko
nategnil ušesa, da bo pomnil svoje
žive dni! In po odvezo naj si gre k
Nacetu iz Razora ali pa k Brlinčku iz
Močilnika; pri meni je ne bo dobil!
Pa otroke pošiljajte v šolo, kolikor
morete! Če nimajo posla na polju, naj
ne postajajo brez opravila, naj ne
hodijo za gnezdi stikat in žogo bit!
Nikdar naj ne ugledam takega
smrkavca na cesti! Neusmiljeno ga
bom naklestil in očetu bom poslal
žendarje v hišo! Kaj mislite, da je
učitelj zastonj plačan? Saj bi nam
denar kradel, če bi stal v šoli s svojo
palico in bi nobenega blizu ne bilo!
Pa vam še jaz maše ne bom bral, ne
bom izpovedoval in ne obhajal,
ampak samo vlekel denarje in po ves
dan: luk, luk, luk - in mav, mav,
mav! — Učitelju pa je tudi treba
povedati, da naj z našimi paglavci po
pameti v caker hodi! Dobro naj jih
naklesti, korenito nabije, kadar je
potreba! In potreba je zmerom!
Naučili se itak ne bodo nič, ker so
preneumni, ampak vsaj strah bodo
dobili pred palico! - Kar vam je treba
danes še drugega povedati, je tóle: ne
kradite, ne pobijajte se po krčmah in
dedci naj puste babe in babe dedce pri
miru, drugače bo joj! Amen!« —
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
18
PETA ZASEDA, 1968
Vohunska partizanska drama
Peta zaseda je zadnji celovečerni film Franceta Kosmača, enega nespornih klasikov zgodnjega
slovenskega filma. Glede na Kosmačevo filmsko
konvencionalnost je Peta zaseda nekoliko presenetljiv projekt.
Film je bil posnet po scenariju znanega disidenta, Vitomila
Zupana, zgodba pa obravnava partizanski boj iz povsem novega,
poudarjeno kritičnega zornega kota. Da partizani niso bili nujno
vedno brezprizivni junaki, sta pokazala že Akcija (1960, Jane
Kavčič) in Balada o trobenti in oblaku (1961, France Štiglic), toda
partizanov, sploh pa komunistov v partizanih, si pred Peto zasedo
še nihče ni drznil prikazati kot negativcev.
rnold Tovornik
kot kuhar Jazbec
Arnold Tovornik kot kuhar Jazbec
Čas druge svetovne vojne. Potem ko partizanski odred v kratkem
času že petič pade v nemško zasedo, komandant Hari in komisar
Ilija posumita, da je v enoti izdajalec. Ne preostane jima drugega,
kot da izdajalca poskusita najti, toda njuna brezobzirna
poizvedovanja in zaslišanja načenjajo povezanost med partizani.
Enota se duši v vzdušju strupenega nezadovoljstva in živčne
nezaupljivosti. Hari se zaveda škode, ki jo povzroča njuno
sumničenje, toda Ilija vztraja, da je izdajalca treba najti. Še
posebej se mu zdi sumljiv Bregar, načelnik štaba, ki je bil pred
vojno jugoslovanski oficir in je prišel v partizane preko ene od
drugih političnih skupin, ki so (poleg komunistov) tvorile OF.
Bregar sumničenj ne jemlje preveč resno, toda njegovo dekle,
bolničarka Mija, je zaskrbljeno. Hari in Ilija prideta po nekaj
zgrešenih sumničenj drugih partizanov do sklepa, da mora biti
izdajalec prav Bregar, saj ima med drugimi sumljivimi lastnostmi
tudi stike z Mijinim stricem, ki hodi v nemško postojanko.
Bregarja primeta, med brezobzirnim zaslišanjem pa ga v trenutku
slabe presoje vodja varnostne službe odreda ustreli. Odred zapusti
vas. Na poti kolona naleti na partizane, ki vodijo prijetega
izdajalca. Izkaže se, da ta sploh ni bil v njihovem odredu in da ga
je v prikriti protiobveščevalni akciji s svojimi obiski pri Nemcih
pomagal odkriti prav Mijin stric.
režiser: France Kosmač
scenarist: Vitomil Zupan
avtor adaptacije: Vitomil
Zupan, France Kosmač,
Vladimir Koch
direktor fotografije:
France Cerar
direktor filma:
Boško Klobučar
komponist: Radovan Gobec
igralci:
Arnold Tovornik
(kuhar Jazbec),
Tone Gogala
(komandant Hari),
Boris Cavazza (komisar Ilija),
Marjana Brecelj
(bolničarka Mija),
Dare Valič (Bregar),
Nadja Vidmar (Tatjana),
Brane Ivanc (Nace),
Iztok Jereb (Giovanni),
Janez Vajevec (Tarzan)…
produkcija: Viba film, Ljubljana
distribucija: Viba film, Ljubljana
datum: 25.09.1968
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
19
LET MRTVE PTICE, 1973 Vir: www.mojtv.hr, www.projekti.gimvic.org
Vir: Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv in
www.ekran.si
režiser: Živojin Pavlović
scenarist: Branko Šömen
direktor fotografije: Milorad Fanđo
Jakšić
produkcija: Viba film, Ljubljana
distribucija: Viba film, Ljubljana
igralci: Arnold Tovornik (Tjaš), Majda
Grbac (Anika), Polde Bibič (Ferenc), Rudi Kosmač (Tunč), Jože Zupan (Dedek), Ivanka
Mežan (Roza), Jožica Avbelj (Cecilija), Peter Trnovšek (Vanek), Janez Hočevar (Jožko),
Marko Simčič (Klepec), Tone Gogala (Veterinar), Ivan Jezernik (Vodja), Janez Škof st.,
Aleksander Vlaj, Alja Tkačev, Rudi Kosmač, Volodja Peer, Božo Podkrajšek, Polde Bibič...
Družbena angažiranost, eksistencialna problematika v slovenskem filmu - trije bratje
poskušajo preživeti v trdem, neizprosnem in melanholičnem Prekmurju. Najstarejši sin se
drugič poroči in najde delo v tujini, kakor večina mladih ljudi iz njegove vasi, srednji sin se
vrne domov in rekonstruira stari mlin v gostilno in tako preživi z zanikanjem tradicije,
najmlajši pa se po šolanju vrne kot veterinar, vendar ne ujame vaškega ritma, navad in
običajev teh ljudi. Bo njihov oče dočakal čase, ko bo spoštovanje tradicije spet zacelilo rane
obubožanega sveta? Film doseže višek v zadnjih prizorih, ki tvorijo najbolj impresivni del
filma. V njih se združi eksistencialna problematika s širšo, družbeno, saj pride v njih do izraza
tako končni človekov prelom z vso preteklostjo in pot v negotovo in skoraj brezizhodno
bodočnost, nostalgija za deželo in njenimi ljudmi, po drugi strani pa tudi impresija iste dežele
in njenih ljudi v njihovi brezizhodnosti.
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
20
RDEČE KLASJE, 1970
režiser: Živojin Pavlović
scenarist: Živojin Pavlović, Ivan Potrč
avtor literarne predloge: Ivan Potrč
literarna predloga: Na kmetih
produkcija: Filmska Radna Zajednica (FRZ),
Beograd
distribucija: Viba film, Ljubljana
datum : 28.12.1970
Igralci: Arnold Tovornik (Janža), Rade
Šerbedžija, Majda Potokar, Jože Zupan, Marjan Bačko, Anica Bajkot, Franjo Blaž, Sonja
Blaž, Boris Brunčko, Silva Danilova...
Vir: www.imdb.com
Film političnega terorizma in idealizma - Rdeče klasje je posnel srbski filmski režiser Živojin
Pavlović (1933-1998), ki je v drugi polovici 60. let postal eden najpomembnejših jugoslovanskih
cineastov. Po Rdečem klasju, ki je na puljskem festivalu jugoslovanskega filma osvojilo zlato areno,
je Pavlović posnel še dva slovenska filma, Let mrtve ptice (1973) in Na svidenje v naslednji vojni
(1980). Rdeče klasje je film demistifikatorskega realizma, kakršnega slovenski film, ne dotlej ne
poslej, ni ne poznal ne premogel; film političnega terorizma in idealizma, spolnosti v hlevu in
izgubljene ljubezni, kmečke nemoči in upornosti, pokrajine v megli in blata v zaporu, krulečih svinj in
hrumečih motorjev, golih ženskih teles in tresočih se starčevskih rok, pohote in svetništva.Film temelji
na romanu Ivana Potrča Na kmetih (1954), ki ga je Pavlović prebral v srbskem prevodu (Strasti na
selu), v filmu pa je obdržal le nekaj njegovih elementov, pravzaprav samo erotična razmerja med
Hedlom, Zofo in njenimi hčerkama, in še ta je umestil v povsem drugačen oziroma izostreno politični
kontekst. Pavlovičev Hedl (Rade Šerbedžija) je politični aktivist, "terenec", ki mu povojna
komunistična oblast naroči, naj se odpelje v vas Gomila in "kulakom" pobere dajatve "za mesto in
delavce"; Hedl zadovoljno sprejme nalogo in se pohvali, da se njemu že ne bo treba držati navodila
"saj veš, kako se dela z razrednim sovražnikom", ker da mu bodo kmetje prostovoljno prinašali
pšenico in druge dajatve. Hedl se z motorjem pripelje v vas Gomila, kjer mu predsednik krajevnega
odbora Janža (Arnold Tovornik) pojasni, da bo moral kmete trdo prijeti, če bo hotel kaj opraviti. Toda
Hedl ga niti toliko ne posluša, kot se zagleda nekam mimo njega - to, kar vidi, imenuje Janža "kulaška
rit", medtem ko se Hedlovim (in gledalčevim) očem prikaže skoraj angelska pojava dolgolasega
dekleta v belem, ki stoji onstran ozke reke. Hedl steče proti njej, a ga ustavi strel in potem še eden, pod
katerim se zgrudi; dekle, to je Tunika, priteče do brega in obstane, medtem ko se proti Hedlu, ležečem
na nasprotnem bregu, izteguje njen vodni odsev. Imeniten prizor, ki je neke vrste vnaprejšnje
zrcaljenje Hedlove zgodbe, še preden se dogodi. Vir: Arhiv Republike Slovenije – Slovenski filmski arhiv, www.ekran.si, www.dnevnik.si
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
21
TISTEGA LEPEGA DNE, 1962
Igralci: Arnold Tovornik (Moj Jezus), , Bert Sotlar,
Jože Zupan, Silva Danilova, Aleksander Valič,
Angelca Hlebce, Anton Petje, Duša Počkaj, Lojze
Rozman, Zlatko Šugman...
režiser: France Štiglic
scenarist:
Andrej Hieng, France Štiglic
avtor literarne predloge:
Ciril Kosmač
direktor fotografije:
Ivan Marinček
avtor glasbe:
Alojz Srebotnjak
direktor filma:
France Marolt
produkcija:
Viba film - Ljubljana
distribucija:
Viba film - Ljubljana
Izstopajoča mojstrovina v zgodovini slovenske filmske umetnosti - blago karikiranje
likov, poudarjena satirična ost, neprikrit odpor proti fašizmu, klenost primorskega življa,
rešilna bojevitost, predvsem pa izjemna človečnost...
Tisti lepi dan še živi. V Podnanosu.
Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama pripadala Italiji. Vsi njeni
prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasí so trije
bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vačani jih kljub temu obvladujejo, predvsem pa
zasmehujejo. Osrednji junak, dvakrat ovdoveli Štefuc, se želi poročiti še s tretjo sestro iz iste
družine, Zano. Trmasto vztraja v prepričanju, da dekle pripada le njemu in njegovim štirim
otrokom. Pri tem se spre z dekletovo materjo, saj so jo stari obljubili drugemu prosilcu, z
župnikom in drugimi vaščani, njenega bodočega ženina pa vrže z mostu v reko.
Sredi priprav za poroko se v vas vrne Hedvika, ki pravi, da je delala kot sobarica v Milanu,
Italijani iz vasi ji igrajo serenade. Na koncu pa vačani odločijo, da mora postati Štefucova
žena Hedvika , nevesta pa rodi med poročnim praznovanjem.
Vir: www.delo.si, www.google.si
Televizijske posnetke RTV SLO smo zbrali v sodelovanju z Občino Selnica ob Dravi, na
razstavi in prireditvi pa uporabili tudi gradivo, ki ga hrani Mariborska knjižnica, številne
dokumente in posnetke pa so prijazno zbrali in posredovali :
- Arhiv RS – Slovenski filmski arhiv, Festival Borštnikovo srečanje, Pokrajinski arhiv
Maribor, RTV SLO, RTV SLO Radio Maribor, Slovenski gledališki inštitut, SNG
Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, NUK, pri oblikovanju prireditve je
sodelovala BK TV Selnica ob Dravi.
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
22
-
Mariborska knjižnica, v Knjižnici Selnica ob Dravi in avli Hrama kulture Arnolda Tovornika
POÉTA NÁSCITUR, NON FIT (Umetnik se rodi, ne naredi!)
avtorica razstave: Desanka Tavčar, Mariborska knjižnica
Nastala je bogata razstava o Arnoldu Tovorniku. Odstira znane in skrite trenutke iz življenja Arnolda
Tovornika, predvsem tiste, ki so oblikovali njegovo igralsko osebnost. Zbrali smo različno gradivo -
številne dokumente, fotografije, dokumentirana razmišljanja o gledališču in filmu, ki jima je Arnold
Tovornik popolnoma pripadal, mnogo časopisnih člankov, ki pričajo o nenehnem prizadevanju po
popolnosti vsake vloge, ki jo je odigral. Sposobnosti odličnega karakternega igralca so ga pripeljale
tudi do filma, igral je v filmih, TV igrah, propagandnih spotih.
Razstavo smo prostorsko razdelili na dva dela:
- v prostorih Knjižnice Selnica ob Dravi so razstavljeni originali fotografij, gledališki listi iz
nekaterih predstav, v katerih je Arnold Tovornik igral, dokumenti o njegovih nagradah,
prikazana je filmografija Arnolda Tovornika, razstavljeni so tudi časopisni članki,
Tovornikova spričevala iz osnovne šole, potrdila o prijavi vojne škode in knjižno gradivo kot
trajni pričevalci o veličini Arnolda Tovornika…,
- v avli Hrama kulture so razstavljeni plakati s fotografijami različnih gledaliških vlog, nagrad
in osebnimi fotografijami, plakati s kronološko zapisanimi gledališkimi predstavami, ki jih je
Tovornik odigral v SNG Drami Maribor, časopisnimi članki…
»Dve vlogi Arnolda Tovornika se samoniklo in strmo, trdno ter žalostno dvigata med vrhove dramskih
igralskih dosežkov v Sloveniji,
to je kmet – gruntar v Potrčevem Kreflu ter akademik – znanstvenik, v Brechtovem Galileiju.
Arnold Tovornik (Jura Krefl), Ivan Potrč Krefli, Drama SNG, Maribor, 23. 9. 1968 (na Ptuju). Foto Dragiša Modrinjak. Vir: Arhiv FBS
Arnold Tovornik kot Galileo Galilei,
SNG Drama Maribor. Foto Dragiša Modrinjak. Vir: Arhiv FBS
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
23
Dve vlogi vrhunskih igralskih kvalitet, ki potrjujeta vsestranski umetniški stvaritveni razpon ter
življenjsko in človeško pristnost dramskega igralca Arnolda Tovornika.«3
Arnold Tovornik velja za enega izmed najboljših slovenskih igralcev ter osrednjega in
najpomembnejšega igralca drame SNG Maribor v vsej njeni zgodovini. Besede, s katerimi se
dolgoletni ravnatelj mariborske Drame, Branko Gombač, spominja Arnolda Tovornika, povedo vse:
»Arnold Tovornik je bil v osebnem življenju, kot dramski umetnik, kot prijatelj in tovariš vseskozi
oficir. Vojak v pomenu lastnosti, ki jih s seboj nosi ta priučeni stan – bil je iskren, pošten,
resnicoljuben in skromen v svojem značilnem elementarnem ustvarjalnem igralskem zanosu in tak tudi
v osebnih odnosih. V svojih stvaritvah je znal biti pristen kmet, neoporečni oficir, razigrani in
razposajeni komik, umirjeni in zadržani traged ter hladni, razumski znanstvenik, v razponu neštetih
odigranih vlog, s skupnim imenovalcem – Človek«.4
Tovornik v igralski garderobi. Vir: SLOGI
Časopisni članki o Arnoldu Tovorniku. Vir: SLOGI
3 Vir: Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor : Boršnikovo srečanje, 1977, str. 30 4 Vir: Gombač, Branko: IX. – v Igralec Arnold Tovornik, ur. Tone Partljič, Maribor: Borštnikovo srečanje, 1977, str. 30-31
november, december 2016 Informator – glasilo Mariborske knjižnice številka 148
24
Veliki igralec in komedijant. Slovenske novice, letn. 19, št. 55 (7. mar. 2009). Tedenska tribuna Slovenskih novic,
str. 19.- leto 17, št. 10 (7. mar. 2009). Vir: NUK