OSNUTEK
REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM
SAVINJSKE RAZVOJNE REGIJE 2021-2027
Januar, 2021
OSNUTEK
OSNUTEK
KAZALO
UVOD 5
A. STRATEŠKI DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA SAVINJSKE
REGIJE ZA OBDOBJE 2021‒2027
I. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV
1. Splošen opis in položaj Savinjske regije 9
2. Analiza stanja v Savinjski regiji – dosežena stopnja razvoja 10 2.1 Demografski trendi 10
2.2 Trg dela 12
2.3 Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje 16
2.4 Zdravje prebivalcev, zdravstveno in socialno varstvo 16
2.5 Gospodarstvo regije 17
2.6 Kmetijstvo 23
2.7 Turizem 23
2.8 Zavarovana območja, naravna in kulturna dediščina 25
2.9 Nevladne organizacije 26
II. DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V SAVINJSKI REGIJI Z URAVNOTEŽENIM
GOSPODARSKIM, DRUŽBENIM IN OKOLJSKIM RAZVOJEM, KI TEMELJI NA NAČELIH
TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
1. PAMETNA SAVINJSKA REGIJA 27
1.1. Razvojno dohitevanje evropskih regij 29
2. ZELENA SAVINJSKA REGIJA 30
2.1. Premogovna regija 32
3. POVEZANA SAVINJSKA REGIJA 35
4. SAVINJSKA REGIJA ZA LJUDI 37
5. CELOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE SAVINJSKE REGIJE 39
5.1. Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik 40
5.1.1. Problemska območja v Savinjski regiji – obmejna, z visoko
brezposelnostjo, gorska, odmaknjena 40
5.2. Dodatne potrebe Savinjske regije 41
III. URESNIČEVANJE RAZVOJNIH POTENCIALOV IN IZKORIŠČANJE GLOBALNIH
PRILOŽNOSTI Z MEDNARODNIM MEDREGIONALNIM POVEZOVANJEM IN
SODELOVANJEM
6. MEDNARODNO MEDREGIONALNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE V SAVINJSKI
REGIJI 42
OSNUTEK
OSNUTEK
1
UVOD
RRP je temeljni strateški in programski dokument na ravni regije (NUTS 3), ki opredeljuje
razvojne prednosti regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene
programe spodbujanja razvoja v regiji.
Pravne podlage za pripravo regionalnega razvojnega programa regije so Zakon o spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2, 13. člen), Uredba o regionalnih razvojnih programih
(Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15) in Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi
regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021-2027 (sprejet na Vladi RS dne 5. 7. 2018)
ter usmeritve pristojnega ministrstva za regionalni razvoj in ministrstva, pristojnega za prostor
(z vidika priprave prostorskih vsebin).
Skladno z mrežno organiziranostjo v Savinjski regiji so sestavni del in priloga Regionalnemu
razvojnemu programu Savinjske regije za obdobje 2021 – 2027 tudi naslednji območni razvojni
programi: Območni razvojni program Pohorje Dravinja za obdobje 2021 – 2027, Območni
razvojni program Obsotelja in Kozjanskega za obdobje 2021 -2027, Območni razvojni program
Osrednje Celjsko za obdobje 2021 – 2027, Območni razvojni program Savinjsko Šaleške regije
za obdobje 2021 – 2027 in Območni razvojni program Savinjsko Šaleške regije za obdobje 2021
– 2027.
Namen priprave RRP Savinjske regije za obdobje 2021-2027 je uskladiti razvojne cilje na
identificiranih razvojnih področjih v regiji ter določiti instrumente in vire za njihovo
uresničevanje. Splošni okvir za določitev ciljev in usmeritev regionalne politike določata
Strategija razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) in Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS
2050).
Strategija razvoja Savinjske regije sledi:
- splošne cilje regionalne politike do leta 2030,
- cilje evropske kohezijske politike 2021–2027,
- cilje Strategije razvoja Slovenije 2030,
- strateške cilje Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
- cilje trajnostnega razvoja.
Izhajajoč iz obrazložitve Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so določeni
štirje splošni cilji regionalne politike do leta 2030, ki so usmerjeni v krepitev razvojne moči
regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti:
Cilj 1. Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in
okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja;
Cilj 2. Razvojno dohitevanje evropskih regij;
Cilj 3. Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik;
Cilj 4. Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z
mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem.
OSNUTEK
2
Strateška izhodišča evropske kohezijske politike 2021–2027: Evropski sklad za regionalni
razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad + (ESS+), Kohezijski sklad (KS) in Evropski sklad za
pomorstvo in ribištvo (ESPR) podpirajo naslednje cilje politike:
Cilj 1. pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;
Cilj 2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično
energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim
spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;
Cilj 3. bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;
Cilj 4. bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
Cilj 5. Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega
razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.
Pet strateških usmeritev in 12 ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) predstavljajo
podlago za oblikovanje prednostnih nalog in ukrepov nosilcev regionalnega razvoja, lokalnih
skupnosti in drugih deležnikov.
Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja za vse so:
– vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
– učenje za in skozi vse življenje,
– visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
– ohranjeno zdravo naravno okolje,
– visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.
Cilji Strategije razvoja Slovenije 2030:
Cilj 1. Zdravo in aktivno življenje,
Cilj 2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo,
Cilj 3. Dostojno življenje za vse,
Cilj 4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete,
Cilj 5. Gospodarska stabilnost,
Cilj 6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor,
Cilj 7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta,
Cilj 8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo,
Cilj 9. Trajnostno upravljanje naravnih virov,
Cilj 10. Zaupanja vreden pravni sistem,
Cilj 11. Varna in globalno odgovorna Slovenija,
Cilj 12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve.
Strateški cilji Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2050):
Strateški cilj 1. Racionalen in učinkovit prostorski razvoj,
Strateški cilj 2. Konkurenčnost (in privlačnost) slovenskih mest,
Strateški cilj 3. Kakovostno življenje v mestih in na podeželju,
Strateški cilj 4. Krepitev prostorske identitete,
Strateški cilj 5. Prožnost in odzivnost na spremembe.
Cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):
OSNUTEK
3
Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu,
Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati
trajnostno kmetijstvo,
Cilj 3. Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih
obdobjih,
Cilj 4. Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti
vseživljenjskega učenja za vsakogar,
Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic,
Cilj 6. Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno
gospodarjenje z vodnimi viri,
Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih
virov energije,
Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno
zaposlenost ter dostojno delo za vse,
Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo
ter pospeševati inovacije,
Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi,
Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja,
Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe,
Cilj 13. Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam,
Cilj 14. Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj,
Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo,
trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo
zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti,
Cilj 16. Spodbujati miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop
do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh,
Cilj 17. Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za
trajnostni razvoj.
Skladnost splošnih ciljev regionalne politike do leta 2030 s cilji evropske kohezijske politike
2021-2027 se v RRP Savinjske regije 2021-2027 kaže v tem, da:
- Prvi splošni cilj regionalne politike do leta 2030 »Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z
uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki temelji na načelih
trajnostnega razvoja« je skladen z vsemi cilji kohezijske politike EU.
- Drugi splošni cilj regionalne politike do leta 2030 »Razvojno dohitevanje evropskih regij«
je skladen s prvim ciljem evropske kohezijske politike EU 2021-2027 »pametnejša Evropa
s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe«.
- Tretji cilj regionalne politike do leta 2030 »Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik« je
skladen s petim ciljem evropske kohezijske politike 2021-2027 »Evropa, ki je bliže
državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in
obalnih območij ter lokalnih pobud«.
OSNUTEK
4
- Četrti splošni cilj regionalne politike do leta 2030 »Uresničevanje razvojnih potencialov in
izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in
sodelovanjem« je vključen v RRP Savinjske regije 2021-2027.
Izbor kazalnikov za spremljanje regionalnega razvoja se veže na cilje regionalne politike.
Vodilni kazalniki so namenjeni spremljanju regionalne politike na državni in regionalni ravni,
dopolnilni se uporabljajo za lažje pojasnjevanje vodilnih kazalnikov oz. po potrebi in glede na
specifične razvojne prioritete in projekte v regiji.
UPORABLJENE KRATICE IN OKRAJŠAVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje
CLLD Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (ang. Community Led Local Development)
CTN Celostni teritorialni pristop
EKSPR Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
ESI skladi Evropski strukturni in investicijski sklad
ESPR Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo
ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj
ESS Evropski socialni sklad
GURS Geodetska uprava Republike Slovenije
KRVS Kohezijska regija Vzhodna Slovenija
LAS Lokalna akcijska skupnost
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje
NVO Nevladne organizacije
RRA Regionalna razvojna agencija
RRP Regionalni razvojni program
RPP Regionalni prostorski program
SKTE Standardna klasifikacija teritorialnih enot
SSZ Skupnost socialnih zavodov Slovenije
SURS Statistični urad Republike Slovenije
ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
ZSST Zelena shema slovenskega turizma
ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora
OSNUTEK
5
A. STRATEŠKI DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA SAVINJSKE
REGIJE ZA OBDOBJE 2021‒2027
I. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV
1. Splošen opis in položaj Savinjske regije
Savinjska regija je ena izmed dvanajstih regij v Sloveniji. Z velikostjo 2.301 km2 je tretja največja izmed
vseh in predstavlja 11,4 % površine Slovenije. V regiji je leta 2019 živelo 256.359 prebivalcev oziroma
12,2 % slovenskega prebivalstva. Med največja urbana in gospodarska središča v regiji spadata Mestna
občina Celje in Mestna občina Velenje.
Savinjska regija ima ugodno strateško lego, je geografsko in reliefno zelo raznolika ter razgibana,
skoznjo pa potekajo pomembne mednarodne ceste in železniške povezave. V večjem delu je poraščena
z gozdom, zato je tudi zelo privlačna za turiste. Regija ohranja svojo bogato etnološko dediščino in
poudarja raznolikost svojih območij kot razvojno prednost.
Regija se od severozahoda do jugovzhoda razprostira vse od mogočnih Kamniško-Savinjskih Alp preko
dolin in gozdov Zgornje Savinjske doline, do energetsko bogatega Šaleškega in do s hmeljem
posejane Spodnje Savinjske doline, zgodovinskih zakladnic Osrednje Celjskega in do Dravinjskega z
bogatim Pohorjem ter gričevnatega Kozjanskega in Obsotelja.
Na splošno je Savinjska regija dobro industrijsko zaznamovana, saj predstavlja relativno velik delež vseh
slovenskih podjetij in doprinese desetino vseh prihodkov od podjetij v državi.
Najpomembnejše družbeno-razvojne odločitve javnega pomena sprejema Razvojni svet Savinjske
regije, v katerem so zastopani župani občin, predstavniki gospodarstev in nevladnih organizacij ter
predstavniki ORP. Pomembno razvojno in odločevalsko vlogo ima Svet regije, ki ga sestavljajo županje
in župani vseh 31 občin.
Savinjsko regijo sestavlja 31 občin, od tega sta dve mestni občini, to sta Mestna občina Celje in Mestna
občina Velenje. Občinska središča s statusom mesta so Laško, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice,
Šentjur in Žalec, ostala pa Braslovče, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje,
Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogatec, Solčava, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki,
Šoštanj, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko in Zreče.
Za večjo razvojno učinkovitost Savinjska regija uveljavlja delovanje petih subregij, ki imajo na svojem
območju vzpostavljeno delovanje Območnih razvojnih partnerstev (ORP).
Status subjekta spodbujanja razvoja regije ima RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., katere
ustanoviteljice in lastnice so občine Savinjske regije.
(Vir: https://savinjska.info/obcine-savinjske-regije/, http://www.slovenijanadlani.si/savinjska/)
OSNUTEK
6
2. Analiza stanja v Savinjski regiji – dosežena stopnja razvoja
2.1 Demografski trendi
Število prebivalcev in gostota naseljenosti
Število prebivalcev v regiji rahlo upada. V primerjavi z letom 2014 se je število prebivalcev v
regiji zmanjšalo za 1, 6 %. V Sloveniji se je število prebivalcev v istem obdobju povečalo za 0,41
%. V Savinjski regiji je v letu 2018 živelo 255.703 prebivalcev, kar predstavlja 12 % vseh
prebivalcev Slovenije. Od tega je bilo 128.614 moških in 127.089 žensk. Največja po številu
prebivalcev je Mestna občina Celja, v kateri je leta 2018 živelo 49.538 prebivalcev ali 19,4 %
prebivalcev regije. Občine z nad 10.000 prebivalcev so še: Mestna občina Velenje, Žalec,
Šentjur, Slovenske Konjice, Laško, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, s skupno 47,9 %
prebivalcev regije. Najmanjši po številu prebivalcev sta občini Solčava (520 prebivalcev) in
Dobje (962 prebivalcev), ki sta edini z manj kot 1.000 prebivalcev. (https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_
05C40_prebivalstvo_obcine/05C4008S.px/)
Savinjska regija je nadpovprečno naseljena, saj je leta 2018 na km² živelo 111, 1 prebivalcev,
slovensko povprečje je bilo 102,1 prebivalcev/km². Glede naseljenosti so znotraj občine
razlike, deset občin presega slovensko povprečje, najnižja gostota naseljenosti (pod 50
prebivalcev/km²) je v občinah Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Kozje, Vitanje in Vransko.
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10
_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/)
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20
_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4010S.px/)
Število prebivalstva in gostota naseljenosti
Izbrani kazalniki Leto Savinjska regija Slovenija
Število prebivalcev 2018 255.703 2.070.050
2014 259.935 2.061.623
Gostota naseljenosti
(št. prebivalcev/km²)
2018 111,1 102,1
2014 109,0 101,7
Vir: SURS, 2020
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_
05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/)
Naravno in selitveno gibanje prebivalstva
Celotna stopnja rodnosti v Savinjski regiji v letu 2018 je bila 1,68 (v Sloveniji 1,61). Povprečno
se je v Savinjski regiji leta 2018 rodilo 9,4 otrok na 1000 prebivalcev (v Sloveniji 9,5). (https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__30_Rodnost__10_05J
20_rojeni_RE_OBC/05J2008S.px/)
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__30_Rodnost__10_05J
20_rojeni_RE_OBC/05J2014S.px/
OSNUTEK
7
Naravni prirast je od leta 2014 dalje strmo padal in je bil leta 2017 prvič negativen (- 218).V
letu 2018 je Savinjska regija ponovno beležila negativen naravni prirast (- 121), najbolj v
občinah Gornji Grad (- 53), Polzela (- 50) in Štore (- 48). Največji pozitivni prirast beležijo v
Mestni občini Velenje (120). (https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__25_selitveno_gibanje
__15_05I30_skupni_prirast/05I3004S.px/)
(https://www.stat.si/obcine/sl/Region/Index/4)
Naravno in selitveno gibanje prebivalstva
Izbrani kazalniki Leto Savinjska regija Slovenija
Naravni prirast 2018 -121 -900
2014 263 2.279
Selitveni prirast med
statističnimi regijami
2018 -378 0
2014 -306 0
Skupni prirast na 1000
prebivalcev
2018 6,3 6,8
2014 -0,8 6,3
Vir: SURS, 2020
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__25_selitveno_gibanje
__15_05I30_skupni_prirast/05I3004S.px/
V letu 2018 je bilo 3.608 priseljenih iz tujine, od tega 453 državljanov Republike Slovenije (RS)
in 3.155 tujih državljanov. V tujino se jih je odselilo 1.509 prebivalcev regije, od tega 689
državljanov RS in 820 tujih državljanov. Skupni selitveni s tujino je pozitiven in znaša 2.099, od
tega se je 236 državljanov RS več odselilo in 2.335 tujih državljanov več priselilo.
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__40_selitve__05_05N1
0_meddrzavne/05N1042S.px/ priseljeni iz tujine odseljeni v tujino, selitveni prirast s tujino
Indeks staranja in starostna sestava prebivalstva
Prebivalstvo v regiji se stara. Povprečna starost prebivalcev raste, leta 2014 je bila 42,3 let,
leta 2018 pa 43,2 let. Ni velikih odstopanj v primerjavi s povprečno starostjo prebivalcev v
Sloveniji, je bila pa povprečna starost prebivalcev regije ena najnižjih. Regija je v 2018 izstopala
po najnižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (4,8 %). V letu 2018 je bilo 19,1 %
prebivalcev v regiji starih več kot 65 let, največ v občini Gornji Grad (24,0 %) in občni Štore
(21,3 %). Indeks staranja prebivalstva je za Savinjsko regijo v letu 2018 znašal 125,8. To
pomeni, da je se povečuje hitreje od povprečja Slovenije. (https://www.stat.si/obcine/sl/Region/Index/4)
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_
05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2008S.px/)
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_
05C40_prebivalstvo_obcine/05C4008S.px/) občine)
(https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoIndeks)
(https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2018/1_demografija_2018.pdf)
(https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7808
OSNUTEK
8
Indeks staranja prebivalstva in starostna sestava prebivalstva
Izbrani kazalniki Leto Savinjska regija Slovenija
Indeks staranja 2018 125,8 130,6
2014 114,8 120,5
Povprečna starost
prebivalstva (leta)
2018 43,2 43,3
2014 42,3 42,2
Vir: SURS, 2020
(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10
_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2008S.px)
2.2 Trg dela
Delovno aktivno prebivalstvo in stopnja registrirane brezposelnosti
Konec leta 2019 je bilo v Savinjski regiji 113.240 delovno aktivnega prebivalstva, kar
predstavlja 12,6 % vseh delovno aktivnih oseb v državi. V primerjavi z letom 2014 se je leta
2019 število delovno aktivnega prebivalstva povečalo za 13 %.
Delovno aktivno prebivalstvo po občinah v obdobju 2014-2019
Občina 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Braslovče 2.196 2.188 2.269 2.329 2.375 2.437
Celje 18.329 18.539 19.322 20.493 21.295 21.877
Dobje 409 396 399 431 451 447
Dobrna 887 862 887 920 940 953
Gornji Grad 960 939 978 1.008 1.013 1.023
Kozje 1.206 1.149 1.179 1.258 1.297 1.283
Laško 5.358 5.140 5.222 5.486 5.636 5.631
Ljubno 1.066 1.042 1.077 1.095 1.105 1.118
Luče 528 550 590 596 616 609
Mozirje 1.627 1.618 1.671 1.753 1.843 1.850
Nazarje 1.099 1.114 1.166 1.173 1.167 1.196
Podčetrtek 1.396 1.362 1.395 1.484 1.575 1.605
Polzela 2.302 2.386 2.474 2.562 2.614 2.664
Prebold 2.009 2.011 2.094 2.155 2.260 2.257
Rečica ob Savinji 936 962 963 1.008 1.084 1.084
Rogaška Slatina 4.670 4.586 4.709 4.896 5.086 5.202
Rogatec 1.316 1.299 1.358 1.381 1.447 1.458
Slovenske Konjice 5.962 6.036 6.174 6.491 6.762 6.776
Solčava 157 182 195 201 204 214
Šentjur 7.642 7.539 7.690 8.035 8.421 8.488
Šmarje pri Jelšah 4.144 4.133 4.113 4.298 4.484 4.467
Šmartno ob Paki 1.346 1.351 1.391 1.418 1.467 1.436
Šoštanj 3.515 3.407 3.469 3.602 3.713 3.877
Štore 1.592 1.574 1.595 1.700 2.074 2.017
OSNUTEK
9
Tabor 702 708 688 751 760 770
Velenje 12.547 12.647 13.034 13.439 13.861 14.236
Vitanje 1.046 999 990 1.016 1.044 1.059
Vojnik 3.442 3.444 3.552 3.692 3.906 3.939
Vransko 1.002 969 1.002 1.052 1.129 1.130
Zreče 2.804 2.820 2.823 2.937 3.062 3.080
Žalec 8.029 8.114 8.300 8.642 8.906 9.057
Savinjska regija 100.224 100.066 102.769 107.302 111.597 113.240
Vir: SURS, 2020
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_vir
ih__01_07009_aktivno_preb_mesecno/0700965S.px/
Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20-64 let je znašala 66,8 % in je bila pod
slovenskim povprečjem (67,6 %). Ta zaostanek se je do leta 2018 zmanjšal in dosega
povprečno stopnjo delovne aktivnosti v državi. stopnja delovne aktivnosti (20-64 let)
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__02_07008_akt_preb_po_a
nketi__02_07621_akt_preb_ADS_letno/0762115S.px/
Stopnja delovne aktivnosti (20-64 let) in stopnja registrirane brezposelnosti
Izbrani kazalniki Leto Savinjska regija Slovenija
Stopnja delovne aktivnosti
(20-64 let)
2018 75,2 75,4
2014 66,8 67,6
Stopnja registrirane
brezposelnosti
2018 9,1 8,2
2014 13,9 13,1
Vir: SURS in ZRSZ, 2020
stopnja delovne aktivnosti (20-64 let)
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__02_07008_akt_preb_po_a
nketi__02_07621_akt_preb_ADS_letno/0762115S.px/
stopnja registrirane brezposelnosti
https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti
Stopnja registrirane brezposelnosti v Savinjski regiji je v obdobju 2008-2019 dosegla najvišjo
vrednost leta 2013 in 2014, ko je znašala 13,9 %. Po letu 2014 je začela upadati in v letu 2019
še ni dosegla vrednosti iz leta 2008, ko je znašala 8,0 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v
regiji je bila v obdobju 2008-2019 nad slovenskim povprečjem. Občine Braslovče, Dobrna in
Vojnik pa so v tem obdobju vsa leta imele stopnjo registrirane brezposelnosti pod slovenskim
povprečjem.
OSNUTEK
10
Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti po občinah v obdobju 2008-2019
Občina 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Braslovče 6,4 8,7 9,4 10,0 10,2 12,4 12,3 11,0 9,9 8,2 7,0 6,2
Celje 8,5 10,6 12,8 14,6 14,9 16,3 16,6 16,1 15,1 12,6 10,4 9,4
Dobje 7,6 8,6 8,5 8,5 9,6 10,0 10,0 9,9 10,0 8,5 6,5 6,2
Dobrna 5,7 7,8 8,8 9,4 9,4 10,2 9,6 9,8 9,6 6,9 6,0 6,5
Gornji Grad 8,8 10,6 11,4 11,7 11,6 12,8 11,7 11,5 10,2 7,4 6,8 6,3
Kozje 13,0 14,1 14,5 13,8 12,9 13,6 14,1 13,2 13,2 10,9 9,2 10,0
Laško 7,2 9,9 11,3 11,4 11,2 13,1 13,7 12,7 12,6 10,3 8,9 8,0
Ljubno 9,7 13,6 12,6 11,1 10,9 12,0 11,9 12,1 10,9 8,0 7,6 7,5
Luče 9,3 12,9 12,5 13,0 13,5 14,0 13,7 14,0 11,3 9,0 9,6 8,1
Mozirje 7,1 9,3 9,0 9,3 9,7 11,1 12,7 12,6 11,2 9,1 7,4 6,5
Nazarje 7,5 11,7 12,1 11,7 11,3 11,2 13,3 12,9 11,6 9,1 8,3 7,8
Podčetrtek 8,8 10,4 11,6 11,8 12,1 12,4 11,2 12,3 11,6 8,8 8,0 7,4
Polzela 7,5 10,0 11,0 11,8 11,7 13,5 13,1 12,0 10,8 9,4 8,2 7,3
Prebold 9,0 10,6 12,2 11,9 11,1 12,2 13,0 12,4 11,3 9,6 8,2 7,3
Rečica ob Savinji 10,0 14,1 12,6 11,4 10,5 10,9 13,3 13,3 11,5 8,4 7,8 7,1
Rogaška Slatina 9,2 11,7 13,1 12,2 11,9 12,8 12,7 12,5 12,0 10,6 9,1 8,9
Rogatec 9,9 12,8 13,5 13,8 13,2 14,8 14,4 13,6 13,1 10,8 10,1 10,7
Slovenske Konjice 7,7 11,1 11,9 12,2 12,8 13,8 14,1 13,1 13,0 11,4 10,0 10,1
Solčava 10,0 13,6 10,7 12,7 12,0 11,2 13,5 14,7 10,3 9,1 8,6 5,0
Šentjur 8,0 9,8 10,9 10,8 12,1 13,2 12,9 12,2 11,2 9,5 8,3 8,0
Šmarje pri Jelšah 9,7 11,7 13,2 12,5 12,3 13,6 13,7 13,1 12,2 10,4 9,0 8,8
Šmartno ob Paki 6,9 9,0 10,5 12,7 11,5 9,9 10,6 9,9 8,9 7,9 6,3 6,3
Šoštanj 6,5 8,6 10,6 11,7 11,6 11,9 11,4 11,7 11,3 9,4 7,9 7,3
Štore 6,5 8,7 10,9 11,3 11,0 12,8 12,9 12,9 11,7 9,9 7,4 7,1
Tabor 7,8 10,4 12,0 12,1 10,8 12,4 12,2 10,8 10,9 7,8 7,5 6,8
Velenje 7,2 9,9 12,4 15,0 14,4 14,8 14,5 13,6 12,4 10,4 9,8 8,8
Vitanje 7,6 10,5 11,8 10,6 9,4 8,9 8,5 8,5 9,3 8,0 7,0 6,7
Vojnik 6,2 8,4 9,4 9,6 9,8 11,3 11,2 11,0 10,6 8,7 7,3 6,6
Vransko 7,3 8,7 10,0 11,9 10,9 12,8 13,1 11,7 10,2 9,0 7,5 6,4
Zreče 6,7 9,6 9,9 10,2 10,4 10,9 10,8 10,4 10,1 9,8 8,8 8,5
Žalec 8,7 10,8 12,3 13,8 13,1 15,3 15,7 14,2 13,3 11,4 10,1 9,5
Savinjska regija 8,0 10,3 11,8 12,7 12,7 13,9 13,9 13,3 12,4 10,5 9,1 8,5
Slovenija 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7
Vir: ZRSZ, 2020
stopnja registrirane brezposelnosti
https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti
Delovne migracije
Indeks delovne migracije za Savinjsko regijo je leta 2009 znašal 98,7, leta 2019 pa 95,6. To
pomeni, da je regija v obdobju desetih let prešla iz zmerno delovne v šibko bivalno regijo
(https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8147).
OSNUTEK
11
Podatki o delovni migraciji na ravni občin kažejo , da je največ delovnih mest glede na delovno
aktivno prebivalstvo v občini Nazarje, sledita občini Zreče in Celje. Med najbolj bivalno sodi
občina Tabor, saj mora 83 % delovno aktivnih prebivalcev na delo izven občine. Največji delež
občanov, ki imajo zaposlitev v domači občini, je v občinah Velenje in Celje, najmanjši pa v
občini Tabor.
Delež delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov), katerih delovno mesto je v občini prebivališča in indeks
delovne migracije po občinah
Občina Delež delovno aktivnega prebivalstva [brez kmetov], katerih delovno mesto je v občini prebivališča
Indeks delovne migracije
2008 2014 2019 2008 2014 2019
Braslovče 17,8 18,8 17,5 34,7 38,1 37,8
Celje 68,0 60,8 55,8 151,2 149,3 143,2
Dobje 14,0 16,0 13,9 30,4 34,7 38,0
Dobrna 19,4 21,1 21,9 51,8 62,2 67,0
Gornji Grad 29,0 27,9 26,6 45,7 41,0 42,0
Kozje 21,9 24,6 22,7 47,9 50,9 41,5
Laško 47,7 45,8 37,2 77,8 73,0 64,0
Ljubno 32,2 38,8 38,0 79,6 98,1 106,0
Luče 38,2 41,1 41,2 52,2 63,2 68,3
Mozirje 28,3 28,3 27,4 62,8 63,6 58,2
Nazarje 45,9 44,0 45,3 200,8 192,7 196,2
Podčetrtek 34,8 38,7 35,0 66,4 75,3 75,8
Polzela 28,4 22,6 17,6 65,9 50,0 43,8
Prebold 24,1 23,9 26,0 64,6 85,5 115,4
Rečica ob Savinji 27,3 25,6 23,7 56,3 56,1 47,0
Rogaška Slatina 59,6 57,1 58,4 98,6 101,8 115,6
Rogatec 35,8 33,8 30,5 69,8 66,7 62,0
Slovenske Konjice 51,0 48,7 44,3 86,2 87,6 85,7
Solčava 47,1 50,8 57,8 67,3 78,8 86,1
Šentjur 38,0 34,3 33,3 60,7 58,6 61,6
Šmarje pri Jelšah 29,0 30,8 29,1 64,9 72,5 61,3
Šmartno ob Paki 17,2 13,6 13,6 32,4 30,2 33,9
Šoštanj 30,4 28,4 26,9 66,3 65,4 65,5
Štore 25,7 25,9 22,4 100,8 110,0 96,4
Tabor 12,5 10,8 9,7 20,9 18,8 17,8
Velenje 72,8 68,3 63,7 130,5 126,1 116,8
Vitanje 25,5 21,6 18.7 42,1 39,6 35,8
Vojnik 19,2 21,4 20,6 46,9 53,4 52,2
Vransko 27,9 22,6 19,8 59,3 56,5 59,9
Zreče 61,5 55,4 51,0 152,6 157,6 149,9
Žalec 44,6 42,6 41,9 91,7 93,2 102,7
Vir: SURS, 2020
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_vir
ih__10_07234_delovne_migracije/0723420S.px/
OSNUTEK
12
2.3 Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje
Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (v preb. 25-64 let), %
Izbrani kazalniki Leto Savinjska regija Slovenija
Delež prebivalstva s terciarno
izobrazbo (v preb. 25-64 let), %
2016 28,8 30,6
2014 25,5 28,6
Število študentov na 1000
prebivalcev
2017/18 36 37
2013/14 46 45
SURS, 2020
Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike … (gradivo) str. 27
Število študentov na 1000 prebivalcev
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__09_izobrazevanje__08_terciarno_izobra
z__01_09550_vpisani_splosno/0955084S.px/
Izobrazbena struktura prebivalstva starega 15 ali več let v Savinjski regiji
IZOBRAZBA
2014 2018
moški ženske skupaj delež moški ženske skupaj delež SLOVENIJA
v %
OŠ ali manj 26.804 37.040 63.844 28,9 22.973 32.781 55.754 25,8 23,9
srednješolska 67.410 50.752 118.162 53,4 67.025 48.702 115.727 53,5 52,4
višješolska,
visokošolska
15.994
23.154
39.148
17,7
18.158
26.545
44.703
20,7
23,7
SKUPAJ 110.208 110.946 221.154 100 108.156 108.028 216.184 100 100
Vir: SURS, 2020
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__20_soc_ekon_preb__
01_05G20_izobrazba/05G2010S.px/
2.4 Zdravje prebivalcev, zdravstveno in socialno varstvo
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Stopnja tveganja socialne izključenosti, %
Savinjska regija 21,4 18,3 19,8 20,9 22,0 21,4 20,2 22,4 20,8 20,1 19,5
Slovenija 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 20,4 20,4 19,2 18,4 17,1 16,2
Stopna tveganja revščine (% oseb)
Savinjska regija 14,5 11,9 14,2 15,1 14,2 15,3 15,0 16,8 15,0 15,4 15,4
Slovenija 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 14,5 14,5 14,3 13,9 13,3 13,3
Stopnja tveganja resne materialne ogroženosti (% oseb)
Savinjska regija 7,5 7,1 7,0 6,1 7,7 6,7 6,5 5,8 5,5 6,3 5,2
Slovenija 6,7 6,1 5,9 6,1 6,6 6,7 6,6 5,8 5,4 4,6 3,7
Vir: SURS, 2020
Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike … (gradivo) str. 29 – Stopnja tveganja socialne izključenosti
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__08_silc_kazalniki
_revsc__30_08676_kazaln_podp_strat_EU_2020/0867631S.px/
OSNUTEK
13
stopnja tveganja revščine
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__08_silc
_kazalniki_revsc__30_08676_kazaln_podp_strat_EU_2020/0867636S.px/
stopnja tveganja resne materialne ogroženosti
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__08_silc
_kazalniki_revsc__30_08676_kazaln_podp_strat_EU_2020/0867641S.px/
2.5 Gospodarstvo regije
Bruto domači proizvod in bruto dodana vrednost
V letu 2018 je bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v regiji znašal 19.987 evrov in je
dosegel 90,5 % nacionalnega povprečja (22.083 evrov) in 64,1 % povprečja Osrednjeslovenske
regije, kjer je bil najvišji. V obdobju 2000 – 2018 se je BDP na prebivalca povečal za 2-krat.
Kazalnik je v regiji rasel do vključno leta 2008, nato je sledil upad in od leta 2010 ponovna
počasna rast. Šele leta 2015 je vrednost BDP na prebivalca presegla vrednost iz leta 2008.
Bruto domači proizvod na prebivalca v EUR
2014 2018
Savinjska regija 16.673 19.987
Slovenija 18.253 22.083
Osrednjeslovenska regija 25.940 31.169
Vir: SURS; 2020
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_racuni__30_03092_r
egionalni_rac/0309250S.px/
Regija je v letu 2018 ustvarila 4.454 milijone evrov bruto dodane vrednosti (BDV) oz. 11,2 %
BDV Slovenije (11,3 % leta 2014). Osrednjeslovenska regija je v istem obdobju ustvarila 37,1
% vse BDV v Sloveniji. V strukturi regionalne BDV prevladujejo predelovalne dejavnosti,
podpovprečen v primerjavi s Slovenijo je delež storitvenih in drugih dejavnosti1. K regionalni
BDV so 37,1 % prispevale predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija, od tega kar
30,9 % samo predelovalna dejavnost, sledijo storitvene in druge dejavnosti z 31,7 % ter
gostinstvo, trgovina in promet z 21,4 %. Gradbeništvo prispeva 6,9 %, kmetijstvo, gozdarstvo
in ribištvo pa 2,8 % regionalnega BDV.
1 Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene, tehnične in druge posl. dejavnosti, Uprava in obramba, obv. soc. varnost, izob., zdravstvo, Druge dejavnosti.
OSNUTEK
14
Bruto dodana vrednost v mio EUR
2014 2018
Savinjska regija 3.665 4.454
Slovenija 32.532 39.838
Osrednjeslovenska regija 11.946 14.776
Vir: SURS, 2020
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_racuni__30_03092_r
egionalni_rac/0309254S.px/
https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/Informacija_LP_GD_zadruge_2018.pdf
https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.p
df
Gospodarske družbe in zadruge
Po podatkih AJPES je v letu 2018 v Savinjski regiji poslovalo 6.580 gospodarskih družb in 45
zadrug, ki so skupaj imele 61.319 zaposlenih, kar znaša 12,1 % vseh zaposlenih v Sloveniji.
Ustvarile so 9.385 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja 9,2 % vseh prihodkov Slovenije.
Gospodarske družbe
Gospodarsko moč in vpliv poslovanja na gospodarstvo Savinjske regije gre med poslovnimi
subjekti pripisati predvsem družbam, ki so v letu 2018 ustvarile okrog 90,0 % vseh prihodkov
in neto dodane vrednosti ter zaposlovale prav takšen delež vseh zaposlenih. Družbam je
pripadalo tudi 87,5 % čistega dobička regije, prav tako skoraj celotna čista izguba, ki se je leta
2018 izrazito povečala.
Za leto 2018 rezultati družb Savinjske regije kažejo na nadaljnjo rast obsega poslovanja, ki pa
se je v primerjavi z letom prej nekoliko umirila. Družbe so okrepile število zaposlenih za 5,4 %.
Povprečna plača v regiji se je povečala za 4,4 % oziroma realno za 2,7 %, medtem ko se je
produktivnost zaposlenih zmanjšala. V nasprotju z letom 2017, ko se je obseg čiste izgube
pomembno zmanjšal, se je leta 2018 povečal za 2,8-krat. Kljub temu so družbe leto 2018
zaključile z neto čistim dobičkom.
Rast zaposlenih beležimo predvsem zaradi novih zaposlitev v družbah, ki so opravljale
predelovalne dejavnosti (+1.100), dejavnosti gradbeništva (+ 579), prometa in skladiščenja (+
503) ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (+ 432). Novo zaposlovanje v
gostinstvu (+ 155) se je umirilo. Slaba tretjina vseh družb je bila brez zaposlenih.
Rezultati poslovanja družb v Savinjski regiji so bili leta 2018 slabši kot leto nazaj. Družbe so
izkazale neto čisti dobiček v višini 138.280 tisoč evrov ali 51, 8 % manj kot leta 2017. Največji
neto čisti dobiček so izkazale družbe iz občine Celje v višini 135.518 tisoč evrov, družbe iz
občine Žalec v višini 28.703 tisoč evrov in družbe iz občine Zreče v višini 19.804 tisoč evrov.
Družbe v predelovalni dejavnosti zagotavljajo največ delovnih mest v regiji (48,2 %) in
ustvarjajo 46,1 % prihodkov regije, od tega skoraj celotni delež prihodkov na tujem trgu.
OSNUTEK
15
Zaradi izrazite izvozne usmerjenosti je njihov tržni potencial večji, hkrati pa so bolj občutljive
na spremembe na globalnem trgu. Leta 2018 so na tujem trgu ustvarile 5,9 % več prihodkov
kot leto prej. Na drugem mestu po gospodarski moči so v regiji družbe, ki opravljajo
dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki so zaposlovale 14,9 % vseh
zaposlenih in ustvarile 25,8 % prihodkov. Izvozna aktivnost se je obrestovala tudi pri njih, saj
so na tujem trgu dosegle 22,2 % rast.
Razvrstitev družb po občinah Savinjske regije, 2018
Občina
Družbe Zaposleni Prihodki skupaj Neto izid
Število Delež Število Delež Znesek Delež Znesek
Braslovče 96 1,5 338 0,6 58.626 0,6 3.073
Celje 2.256 34,3 17.177 28,2 3.036.226 32,7 135.518
Dobje 7 0,1 63 0,1 22.100 0,2 34
Dobrna 18 0,3 208 0,3 15.779 0,2 352
Gornji Grad 23 0,3 56 0,1 7.715 0,1 373
Kozje 39 0,6 141 0,2 14.535 0,2 355
Laško 207 3,1 1.696 2,8 151.832 1,6 5.489
Ljubno 37 0,6 765 1,3 139.641 1,5 18.891
Luče 29 0,4 146 0,2 37.032 0,4 1.018
Mozirje 77 1,2 304 0,5 25.732 0,3 638
Nazarje 52 0,8 1.584 2,6 364.494 3,9 12.836
Podčetrtek 61 0,9 559 0,9 73.940 0,8 3.438
Polzela 136 2,1 420 0,7 85.958 0,9 4.538
Prebold 128 1,9 1.775 2,9 325.821 3,5 16.450
Rečica ob Savinji 38 0,6 186 0,3 22.037 0,2 1.115
Rogaška Slatina 358 5,4 2.964 4,9 264.762 2,9 14.204
Rogatec 57 0,9 374 0,6 33.404 0,4 1.409
Slovenske Konjice 369 5,6 3.221 5,3 400.018 4,3 18.706
Solčava 9 0,1 56 0,1 6.278 0,1 127
Šentjur 376 5,7 2.541 4,2 398.136 4,3 15.515
Šmarje pri Jelšah 187 2,8 1.602 2,6 259.647 2,8 12.606
Šmartno ob Paki 37 0,6 173 0,3 23.586 0,3 701
Šoštanj 126 1,9 1.248 2,0 290.040 3,1 -65.923
Štore 105 1,6 1.473 2,4 290.650 3,1 710
Tabor 20 0,3 47 0,1 4.968 0,1 169
Velenje 704 10,7 11.994 19,7 1.521.712 16,4 -120.530
Vitanje 17 0,3 95 0,2 12.970 0,1 415
Vojnik 186 2,8 875 1,4 125.896 1,4 5.784
Vransko 41 0,6 333 0,5 40.115 0,4 1.760
Zreče 111 1,7 3.272 5,4 418.619 4,5 19.804
Žalec 673 10,2 5.229 8,6 815.013 8,8 28.703
Savinjska regija 6.580 100,0 60.915 100,0 9.287.282 100,0 138.280
Vir:https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZA
D.pdf
OSNUTEK
16
Zadruge
V letu 2018 je 45 zadrug v Savinjski regiji ustvarilo 98.020 tisoč evrov prihodkov in 97.491 tisoč evrov
odhodkov, v primerjavi z letom prej se je obseg obeh povečal minimalno, upoštevajoč rast cen
življenjskih potrebščin pa je stagniral. V zadrugah sta bila lani 402 zaposlena, neznatno več kot leto
prej, povprečna plača je znašala 1.276 evrov.
Zadruge so lani ugotovile 10.863 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je desetino več kakor v letu
prej. Le nekoliko manj se je povečala tudi produktivnost dela, a je še vedno izrazito zaostajala za
produktivnostjo v družbah. Neto dodana vrednost na zaposlenega v zadrugah je lani znašala 26.997
evrov in je bila za 28,0 % nižja kakor pri družbah.
Večina zadrug se uvršča med mikro zadruge. Največji vpliv na poslovanje so imele srednje zadruge, ki
so imele dobri dve tretjini vseh zaposlenih, ustvarile so 59,3 % vseh prihodkov, njihov neto čisti dobiček
pa je znašal 391 tisoč evrov. Najmočnejše zadruge opravljajo dejavnost trgovine, vzdrževanja in
popravil motornih vozil. Lani je v tej dejavnosti poslovalo 18 zadrug, s slabima dvema tretjinama vseh
zaposlenih v zadrugah, ki so ustvarili 74,5 % vseh prihodkov, dve tretjini dodane vrednosti in 441 tisoč
evrov neto čistega dobička. Druga najmočnejša zadružna dejavnost je kmetijstvo in lov, gozdarstvo ter
ribištvo, kjer je lani delovalo šest zadrug. Te zadruge so imele13,3 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 13,8
% vseh prihodkov, 13,5 % dodane vrednosti in 31 tisoč evrov neto čistega dobička.
Vir:
https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.p
df
Samostojni podjetniki
V Savinjski regiji je leta 2018 poslovalo 13,0 % vseh slovenskih podjetnikov, ki so zaposlovali 14,6 %
vseh zaposlenih, ustvarili 15,1 % vseh prihodkov in 12,9 % neto dohodka.
Po podatkih AJPES je v letu 2018 v Savinjski regiji poslovalo 7.130 podjetnikov, ki so zaposlovali 6.190
delavcev. V letu 2018 je bilo v Poslovni register Slovenije na območju Savinjske regije na novo vpisanih
1.657 podjetnikov, izbrisanih pa 1.236, kar pomeni, da se je število podjetnikov v letu 2018 povečalo
za 421.
Po ekonomski strukturi ostajajo najmočnejše panoge v podjetništvu tako na ravni Slovenije kot regije
gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter promet in
skladiščenje. Za podjetništvo je značilna usmerjenost na domači trg, leta 2018 so na tujem trgu ustvarili
le 15,0 % realizacije. Dobro polovico vseh prihodkov od prodaje na tujem trgu so ustvarili podjetniki v
dejavnosti prometa in skladiščenja, dobro četrtino podjetniki v predelovalnih dejavnosti in desetino v
gradbeništvu.
OSNUTEK
17
Ekonomska struktura po dejavnostih podjetnikov, Savinjska regija, 2018
Vir:
https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.p
df
Po strukturi velikosti je 98,3 % podjetnikov mikro velikosti s skupno 4.570 zaposlenimi (73,8 %), ki so
leta 2018 ustvarili 72,9 % prihodkov od prodaje. Majhnih podjetnikov je bilo 1,6 % s 1.476 zaposlenimi.
Srednje veliki podjetniki so bili le trije s 146 zaposlenimi, velikih podjetnikov v Savinjski regiji ni bilo.
Podjetniki so v letu 2018 ustvarili 781.198 tisoč evrov vseh prihodkov, kar je za 10,8 % več glede na leto
prej. Večina prihodkov je bila iz naslova prodaje, od tega v glavnem na domačem trgu, medtem ko so
na tujem trgu dosegli 15,0 % prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom prej so tako na domačem kot
na tujem trgu dosegli 11,0 % rast.
Podjetniki so v letu 2018 ustvarili 203.714 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je za 11,0 % več glede
na leto prej. Kar tri četrtine dodane vrednosti so ustvarili podjetniki s področja predelovalnih
dejavnosti, gradbeništva, promet in skladiščenje ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.
Regijsko povprečje neto dodane vrednosti na zaposlenega je leta 2018 znašalo 15.292 evrov in je od
slovenskega višje za 3,8 %, kar dokazuje, da so bili regijski podjetniki bolj produktivni od podjetnikov v
državnem merilu.
Poslovno leto so pozitivno zaključile vse dejavnosti, in tudi vse občine v Savinjski regiji. Najbolj
dobičkonosne dejavnosti v podjetništvu so bile leta 2018 gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter
trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, v katerih so podjetniki dosegli tudi nadpovprečno
rast neto podjetnikovega dohodka.
V letu 2018 je povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji prvič presegla
1.000 evrov. Znašala je 1.051 evrov in je bila za 4 evre nižja od slovenskega povprečja. V regiji so
zaposleni pri podjetnikih prejemali za slabo tretjino nižjo plačo od zaposlenih v družbah.
OSNUTEK
18
Razvrstitev podjetnikov po občinah Savinjske regije, 2018
Občina
Podjetniki Zaposleni Prihodki skupaj
Neto
podjetnikov
dohodek
Število Delež Število Delež Znesek Delež Znesek Delež
Braslovče 165 2,3 156 2,5 16.179 2,1 1.267 2,5
Celje 1.416 19,9 1.057 17,1 142.254 18,2 8.183 16,0
Dobje 25 0,4 17 0,3 2.420 0,3 274 0,5
Dobrna 63 0,9 59 1,0 6.882 0,9 475 0,9
Gornji Grad 82 1,2 72 1,2 8.352 1,1 703 1,4
Kozje 87 1,2 46 0,7 7.972 1,0 547 1,1
Laško 340 4,8 245 4,0 29.887 3,8 2.206 4,3
Ljubno 101 1,4 102 1,6 12.560 1,6 700 1,4
Luče 67 0,9 62 1,0 5.995 0,8 689 1,3
Mozirje 155 2,2 153 2,5 17.647 2,3 1.032 2,0
Nazarje 83 1,2 98 1,6 9.514 1,2 589 1,1
Podčetrtek 128 1,8 176 2,8 18.478 2,4 906 1,8
Polzela 150 2,1 110 1,8 15.663 2,0 776 1,5
Prebold 139 1,9 88 1,4 11.643 1,5 795 1,6
Rečica ob Savinji 89 1,2 146 2,4 17.904 2,3 781 1,5
Rogaška Slatina 376 5,3 418 6,8 48.886 6,3 3.457 6,9
Rogatec 82 1,2 62 1,0 6.017 0,8 438 0,9
Slovenske Konjice 391 5,5 435 7,0 58.654 7,5 3.547 6,7
Solčava 32 0,4 22 0,4 3.183 0,4 230 0,4
Šentjur 575 8,1 561 9,1 76.502 9,8 4.492 8,8
Šmarje pri Jelšah 302 4,2 232 3,8 44.722 5,7 2.691 5,3
Šmartno ob Paki 78 1,1 47 0,8 5.439 0,7 559 1,1
Šoštanj 208 2,9 207 3,3 21.695 2,8 1.619 3,2
Štore 99 1,4 77 1,3 8.666 1,1 686 1,3
Tabor 36 0,5 15 0,2 1.394 0,2 100 0,2
Velenje 648 9,1 505 8,2 48.044 6,2 4.409 8,6
Vitanje 46 0,6 33 0,5 4.965 0,6 346 0,7
Vojnik 256 3,6 189 3,0 27.874 3,6 1.764 3,4
Vransko 70 1,0 30 0,5 5.571 0,7 397 0,8
Zreče 182 2,6 198 3,2 27.190 3,5 2.321 4,5
Žalec 659 9,2 572 9,2 69.045 8,8 4.247 8,3
Savinjska regija 7.130 100,0 6.190 100,0 781.198 100,0 51.227 100,0
Vir:
https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.p
df
OSNUTEK
19
2.6 Kmetijstvo
Gozdarstvo
Na območju regije v okviru Zavoda za gozdove delujeta dve Območni enoti (OE): OE Celje in
OE Nazarje. Območni enoti sta razdeljene na krajevne enote (KE), te pa naprej na gozdne
revirje. OE Celje je organizacijsko razdeljena na 5 KE (Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Rogaška
Slatina, Laško) z 27 revirji. OE Nazarje pa na 3 KE (Luče, Gornji Grad, Šoštanj) z 19 gozdnimi
revirji.
Površina gozdov v Savinjski regiji
2018
OE Celje OE Nazarje Savinjska regija
Površina območja, ha 154.544 69.141 223.685
Površina gozda, ha 75.484 48.162 123.646
Gozdnatost območja, % 49 70 55
Letni možni posek, m³ 229.896 312.131 542.027
Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2020
Za območje, ki ga pokriva OE Nazarje je značilna velika gozdnatost, saj skoraj 3/4 površine
pokriva gozd. Prevladujejo bukova rastišča (polovica gozdne površine), četrtina je jelovo-
bukovih rastišč, dejansko pa jelovo bukovi gozdovi pokrivajo le nekaj odstotkov površine, saj
je večina gozdov zasmrečenih. Velik je delež gozdov, kjer je gospodarjenje omejeno. Gozdov s
posebnim namenom, kjer gospodarjenje ni dovoljeno, je 386 ha (štirje gozdni rezervati), dobra
desetina gozdov je uvrščenih v razred varovalnih gozdov. Gozdov s posebnim namenom, kjer
so ukrepi dovoljeni, je dobra petina, tretjina gozdov je uvrščenih v območje Natura 2000. V
območju prevladujejo zasebni gozdovi. Povprečna gozdna posest je velika okrog 8 ha, velikost
posesti narašča iz dolinskega sveta Šaleške doline proti Zgornji Savinjski dolini, kjer
prevladujejo celki z večjo gozdno posestjo. Več kot polovico vseh posesti ima v lasti samo en
lastnik, tretjino posesti imata dva solastnika, le dobra desetina posesti je v lasti večjih
solastnikov. Po postopku denacionalizacije je v območju le še dobrih 1.000 ha državnih gozdov
v razdrobljeni posestni obliki. Vir:
http://www.zgs.si/obmocne_enote/celje/o_obmocju/index.html
http://www.zgs.si/obmocne_enote/nazarje/o_obmocju/index.html
http://www.zgs.si/delovna_podrocja/lesna_biomasa/potenciali_po_obcinah/index.html
2.7 Turizem
Vrste turističnih občin v Savinjski regiji
Zdraviliške občine 6 Dobrna, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šoštanj, Zreče
Gorske občine 7 Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Vitanje
Mestne občine 2 Celje, Velenje
Druge občine
16
Braslovče, Dobje, Kozje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogatec, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Štore, Tabor, Vojnik,
Vransko, Žalec
Skupaj 31
Vir: SURS, 2020
OSNUTEK
20
Prihodi in prenočitve turistov v Savinjski regiji, 2014-2017
Savinjska
regija
2014 2015 2016 2017
Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve
Skupaj 367.376 1.358.394 387.998 1.372.310 426.385 1.464.601 466.827 1.579.649
Tuji turisti 173.102 660.943 183.254 651.106 206.245 707.361 234.887 796.850
% tujih
turistov
47,1 48,7 47,2 47,4 48,4 48,3 50,3 50,4
Vir: SURS, 2020
Prihodi in prenočitve turistov v Savinjski regiji, 2014-2017
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv_
_05_nastanitev_let/2164506S.px/
Prenočitvene zmogljivosti po občinah Savinjske regije, 2014-2017
Občina 2014 2015 2016 2017
Št. sob Ležišča Št. sob Ležišča Št. sob Ležišča Št. sob Ležišča
Zdraviliške občine 3.534 8.685 3.541 8.695 3.612 8.856 3.587 8.794
Dobrna 263 433 263 433 262 433 263 436
Laško 684 1.491 684 1.491 693 1.520 694 1.526
Podčetrtek 744 2.269 742 2.257 749 2.257 756 2.274
Rogaška Slatina 948 1.997 949 2.019 1.013 2.169 995 2.137
Šoštanj 259 558 259 558 259 555 259 555
Zreče 636 1.937 644 1.937 636 1.922 620 1.866
Gorske občine 515 1.655 556 1.803 613 2.047 646 2.146
Gornji Grad 31 108 28 99 27 107 34 136
Ljubno 68 228 101 360 126 414 126 414
Luče 107 396 107 392 113 465 118 474
Mozirje 98 260 106 288 134 389 148 420
Nazarje 16 36 16 36 16 36 16 36
Solčava 190 597 193 608 190 603 195 620
Vitanje 5 30 5 20 7 33 9 46
Mestne občine 574 1.540 630 1.578 567 1.440 567 1.456
Celje 407 908 408 909 335 735 333 758
Velenje 167 632 222 669 232 705 234 698
Ostale občine 771 2.232 705 1.989 648 1.856 587 1.700
Braslovče 22 118 7 70 1 3 1 3
Dobje - - 4 16 5 16 5 16
Kozje 5 30 - - 10 28 10 28
Polzela 4 26 4 26 8 37 8 37
Prebold 161 393 109 270 101 288 101 288
Rečica ob Savinji 298 878 297 871 296 873 224 692
Rogatec 14 53 15 55 12 49 14 43
Slovenske Konjice 32 81 35 86 36 88 32 74
Šentjur 39 102 38 97 38 96 38 96
Šmarje pri Jelšah 14 52 12 38 12 39 12 39
Šmartno ob Paki - - - - - - - -
Štore 31 72 31 72 31 72 39 97
Tabor 5 22 4 8 4 8 3 8
OSNUTEK
21
Vojnik 9 39 16 53 9 39 9 43
Vransko 24 80 25 90 14 59 20 75
Žalec 113 286 108 237 71 161 71 161
Vir: SURS,2020
Prenočitvene zmogljivosti po občinah, 2014-2017
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/REPOZITORIJ_SLO/REPOZITORIJ_SLO/2164504S.px/
2.8 Zavarovana območja, naravna in kulturna dediščina
Naravna dediščina
Delež območij Natura 2000 po občinah
Občina
Površina
občine
(ha)
Površina
Natura 2000
(ha)
Delež
površine
Natura 2000
v občini (%)
Braslovče 5.488 206 3,76
Celje 9.490 191 2,01
Dobje 1.749 7 0,38
Dobrna 3.166 54 1,71
Gornji Grad 9.010 2.179 24,19
Kozje 8.969 7.135 79,55
Laško 19.746 1.656 8,38
Ljubno 7.891 1.367 17,32
Luče 10.945 5.198 47,49
Mozirje 5.353 658 12,29
Nazarje 4.340 111 2,55
Podčetrtek 6.056 2.100 34,67
Polzela 3.401 20 0,58
Prebold 4.074 362 8,88
Rečica ob Savinji 3.011 195 6,46
Rogaška Slatina 7.155 1.123 15,69
Rogatec 3.956 194 4,89
Slovenske Konjice 9.784 1.214 12,41
Solčava 10.275 7.792 75,84
Šentjur 22.226 1.810 8,14
Šmarje pri Jelšah 10.770 213 1,97
Šmartno ob Paki 1.815 4 0,23
Šoštanj 9.559 479 5,01
Štore 2.815 13 0,46
Tabor 3.483 106 3,05
Velenje 8.350 924 11,07
Vitanje 5.938 994 16,75
Vojnik 7.526 3 0,04
Vransko 5.332 0 0,00
Zreče 6.704 1.463 21,82
OSNUTEK
22
Žalec 11.710 318 2,71
Vir: SURS,2020
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/novice/Delez_obmocij_Natura_2000_po_obcinah_2013_ab
c.pdf
2.9 Nevladne organizacije
INDEKS RAZVOJNE OGROŽENOSTI
IRO, indeks Rang
2014 2018 2014 2018
Savinjska regija 94,9 93,8 7 8
Slovenija 100,0 100,0
Vir: UMAR,
Savinjska regija je podpovprečno razvojno ogrožena regija, saj znaša IRO za regijo okoli 94 %
slovenskega povprečja. Razvojno ogroženost ji najbolj izrazito zmanjšujejo kazalniki na
področju zaposlenosti, kjer je stopnja delovne aktivnosti od leta 2011 presega slovensko
povprečje in investicij v osnovna sredstva, ki so bile visoke vse do leta 2014. Bolj ugodna sta
tudi kazalnika varovanih območij, katerih delež je precej nižji kot v večini statističnih regij ter
staranje prebivalstva, saj je indeks staranja pod slovenskim povprečjem. Glede na leto 2014
so se izboljšali vsi kazalniki razvitosti, še posebej produktivnosti in zaposlenosti. Razen
investicij v osnovna sredstva so se izboljšali kazalniki razvojnih možnosti. Med kazalniki
ogroženosti je opaziti napredek pri kazalniku čiščenja odpadnih voda, ogroženosti zaradi
naravnih nesreč in brezposelnosti. Na največje poslabšanje pa kaže staranje prebivalstva.
Pretežno izboljšanje vrednosti kazalnikov IRO je nekoliko zmanjšalo razvojno ogroženost
regije, obenem pa se je za eno mesto izboljšala tudi uvrstitev regije na lestvici med vsemi
regijami, ki je tako peta najmanj ogrožena regija v Sloveniji. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2018/Indeks_razvojne_ogrozenosti_regij_201
4_2020_metodologija_izracuna.pdf
OSNUTEK
23
II. DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V SAVINJSKI REGIJI Z URAVNOTEŽENIM
GOSPODARSKIM, DRUŽBENIM IN OKOLJSKIM RAZVOJEM, KI TEMELJI NA
NAČELIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
1. PAMETNA SAVINJSKA REGIJA
(inovacije, podjetništvo, internacionalizacija, kreativne industrije, povezovanje zelene
turistične ponudbe, digitalizacija)
Poudarek je na inovacijah, digitalizaciji, gospodarski preobrazbi in podpori malim in srednje
velikim podjetjem.
Povezuje se z naslednjima splošnima ciljema regionalne politike do leta 2030:
Dvig kakovosti življenja v Savinjski regiji z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in
okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja (cilj 1).
Razvojno dohitevanje evropskih regij (cilj 2).
Povezuje se z naslednjimi razvojnimi cilji Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030):
Gospodarska stabilnost, ekonomsko močna država (cilj 5).
Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (cilj 6).
Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve (cilj 7).
Povezuje se z naslednjimi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj)
Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo in spodbujati možnosti
vseživljenjskega učenja za vsakogar (cilj 4).
Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno
zaposlenost ter dostojno delo za vse (cilj 8).
Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo
ter pospeševati inovacije (cilj 9).
Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi (cilj 10).
Na področju regionalnega razvoja, konkurenčnosti in gospodarskega razvoja so ukrepi
usmerjeni v naslednje tematske sklope:
TEMATSKI SKLOP UKREP
Razvoj področij z visoko dodano
vrednostjo
- spodbujanje raziskav, razvoja in inovacijske
dejavnosti,
- spodbujanje digitalne preobrazbe.
Krepitev raziskovalno-razvojnih
in inovacijskih zmogljivosti
- razvoj kadrov in kompetenc,
- razvoj inovacijsko podpornega okolja po načelu »vse
na enem mestu«,
- vzpostavitev in nadgradnja raziskovalno-razvojne
infrastrukture.
OSNUTEK
24
Trajnostni razvoj in promocija
vzdržnega turizma s poudarkom
na spodbujanju in varovanju
naravne in kulturne dediščine
- razvoj in upravljanje trajnostnih turističnih
produktov,
- valorizacija naravne in kulturne dediščine,
- turistična infrastruktura,
- promocija trajnostnih turističnih destinacij,
- obnova kulturne dediščine na podeželskih območjih,
- revitalizacija objektov kulturne dediščine,
- spodbujanje nadgradnje turističnih destinacij.
Razvoj kmetij, spodbujanje
lokalne samooskrbe in ohranjanje
vitalnega podeželja
- povečanje obsega pridelave sadja in zelenjave ter
sonaravne živinoreje na kmetijskih gospodarstvih z
možnostjo povezav v zadruge ter program ohranjanja
starih avtohtonih sort,
- povezovanje ponudnikov lokalno pridelane hrane,
- neposredno povezovanje: kmet-gostinec-potrošnik,
- vzpostavitev kratkih verig in zelenega javnega
naročanja na področju kmetijstva in gozdarstva,
- programi za ozaveščanje, večjo promocijo in hitrejši
ter kakovostnejši vstop pridelkov in hrane na trg,
- spodbujanje samozaposlovanja na kmetijah skozi
kontinuiran razvoj raznolikih dopolnilnih dejavnosti,
- ohranjanje in razvoj obstoječih notranjih možnosti
podeželja (naravne in kulturne dediščine),
- lesno-predelovalni centri,
- prostorsko (trajnostno) načrtovanje in ohranitev in
razvoj najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč,
- ohranjanje visokogorskih kmetij,
- obnova podeželskih trgov in vasi, infrastruktura in
oprema,
- ureditev športno-turistične infrastrukture na
podeželju.
Specifični kazalniki:
BDP,
bruto dodana vrednost na zaposlenega,
dodana vrednost po dejavnostih in BDP,
bruto investicije v osnovna sredstva,
bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost,
bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju,
zaposleni v razvojno-raziskovalni dejavnosti,
prihodi in prenočitve turistov,
povprečna doba bivanja turista.
OSNUTEK
25
1.1. RAZVOJNO DOHITEVANJE EVROPSKIH REGIJ
Drugi splošni cilj regionalne politike »Razvojno dohitevanje evropskih regij« je zastavljen na
ravni 12 razvojnih regij (NUTS 3) in dveh kohezijskih regij (NUTS 2). Regionalna politika si
prizadeva za dohitevanje evropskega povprečja razvitosti s:
Hitrejši gospodarski razvoj Savinjske razvojne regije (NUTS 3) od povprečnega v EU,
merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca v Savinjski regiji glede na povprečje EU-28.
Hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS
3), merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca:
- BDP po kupni moči na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških regijah ravni NUTS 3, ki mejijo na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, glede na povprečje EU-28;
- Razvitost kohezijske regije Vzhodna Slovenija glede na povprečno v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah ravni NUTS 3.
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija (NUTS 2) je manj razvita od povprečja sosednjih regij
(NUTS 3) v Sloveniji in Avstriji in bolj razvita od sosednjih regij (NUTS 3) v Madžarski in Hrvaški.
OSNUTEK
26
2. ZELENA SAVINJSKA REGIJA
(krožno gospodarstvo, obnovljivi viri energije, čiščenje vode, pitna voda, ohranjanje krajine,
naravne nesreče, prehranska samooskrba)
Poudarek je na bolj zeleni, nizkoogljični regiji, vključno z vlaganji v energetski prehod,
obnovljive vire energije in prilagajanjem podnebnim spremembam.
Povezuje se z naslednjim splošnim ciljem regionalne politike do leta 2030:
Dvig kakovosti življenja v Savinjski regiji z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in
okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja (cilj 1).
Povezuje se z naslednjima razvojnima ciljema SRS 2030:
Nizkoogljično krožno gospodarstvo (cilj 8).
Trajnostno upravljanje naravnih virov (cilj 9).
Povezuje se z vsemi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj)
Ukrepi so usmerjeni v naslednje tematske sklope:
TEMATSKI SKLOP UKREP
Večja energetska učinkovitost - ozaveščanje in spodbujanje energetske
učinkovitosti,
- naložbe v povečanje energetske
učinkovitosti.
Spodbujanje rabe energije in
obnovljivih virov
- ozaveščanje in spodbujanje rabe energije
OVE,
- vlaganje v OVE (razvoj ekonomsko
vzdržnih poslovnih modelov za izkoriščanje
OVE),
- ozaveščanje in spodbujanje alternativnih
termoenergetskih sistemov,
- vlaganje v infrastrukturne rešitve, ki
omogočajo večanje deleža OVE (ukrepi za
izboljšanje energetske učinkovitosti v
javnem sektorju),
- sredstva za energetsko neodvisnost.
Razvoj pametnih energetskih
sistemov in omrežij ter hrambe
energije na lokalni ravni
- pametni energetski sistemi in omrežja
(pametna razsvetljava, optimizacija rabe,
SMART CITY, menedžment na razsvetljavi,
fotovoltaika).
Spodbujanje prilagajanja
podnebnim spremembam ter
- ozaveščanje o podnebnih spremembah in
upravljanje s tveganji,
OSNUTEK
27
preprečevanje tveganj in krepitev
odpornosti na nesreče
- naložbe v prilagajanje podnebnim
spremembam in krepitev odpornosti.
Spodbujanje trajnostnega
gospodarjenja z vodnimi vir
- oskrba z vodo,
- varovanje virov,
- zagotovljena vodooskrba,
- vodovod hidravlične izboljšave
(zmanjševanje vodnih izgub),
- zagotavljanje sekundarne kanalizacije nad
2000 PE,
- opremljanje aglomeracij pod 2000 PE,
- MKČN od 50 PE do 500 PE,
- kanalizacijsko omrežje od 500 PE do 2000
PE,
- protipoplavna zaščita,
- odpravljanje posledic podnebnih
sprememb (zaledne vode).
Spodbujanje prehoda na krožno
gospodarstvo
- ozaveščanje in spodbujanje prehoda na
krožno gospodarstvo,
- nadgradnja obstoječe infrastrukture in
storitev.
Izboljšanje in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zelene
infrastrukture v urbanem okolju
in zmanjšanje onesnaževanja
- zaščita in ohranjanje BR (v varovanih
območjih narave),
- zagotavljanje zelene infrastrukture,
- zmanjševanje onesnaževanje,
- trajnostna interpretacija naravne
dediščine, vrednost in zavarovanih območij.
Specifični kazalniki:
stanje voda,
delež prečiščene odpadne vode s sekundarnim in terciarnim čiščenjem,
delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje (JKO),
delež prebivalcev, ki živijo na poplavno ogroženih območjih,
koncentracija finih trdih delcev (PM10) v ozračju,
izpust toplogrednih plinov v tonah na prebivalca,
delež obnovljivih virov energije v skupni rabi,
delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov.
OSNUTEK
28
2.1. PREMOGOVNA REGIJA
Savinjsko – Šaleška premogovna regija
Opis
Med ukrepi, ki jih je sprejela Evropska unija (EU) kot podpisnica Pariškega sporazuma za
zmanjšanje izpustov CO₂, je tudi postopna opustitev uporabe premoga za pridobivanje
energije. Ta ukrep bo imel negativne posledice na gospodarsko in socialno sliko premogovnih
regij, zato se je EU prav tako zavezala, da bo podprla pravično gospodarsko in socialno
prestrukturiranje teh regij. Evropska komisija je decembra 2017 predstavila Platformo o
premogovnih regijah v prehodu (EU coal regions, 2019), ki je ključni del pobude za premogovne
in ogljično-intenzivne regije v prehodu in je bila predstavljena kot nezakonodajni element
zakonodajnega svežnja »Čista energija za vse Evropejce«. Namen platforme je olajšati razvoj
projektov in dolgoročnih strategij v premogovno intenzivnih regijah (Portal energetika, 2019).
EU komisija je pripravila »Poročilo o politikah kot podlago za nadaljnji energetski prehod
premogovniških regij (Alves Dias in sod., 2018)«, ki navaja 41 evropskih regij z aktivnimi
premogovniki. Iz Savinjske razvojne regije je vključeno tudi premogovno območje, Savinjsko –
Šaleška premogovna regija, kjer bo prav tako potrebna celovita gospodarsko-energetska
preobrazba (Industrial transition - no region left behind, 2019).
Za obdobje 2021–2027 je podpora kohezijske politike za premogovne regije še naprej
prednostna naloga, ki jo poudarja predlagana tematska osredotočenost Evropskega sklada za
regionalni razvoj na cilje politike za pametnejšo in bolj zeleno Evropo z nizkimi emisijami
ogljika (Odgovor EU komisarke za regionalno politiko, 2019). Energetski prehod
premogovniških regij bo prispeval tudi k cilju 1: Pametnejša Evropa – inovativno in pametno
gospodarsko preoblikovanje.
V Savinjsko – Šaleški premogovni regiji bo potrebna celovita preobrazba, saj gre za večplasten
problem. Povpraševanje in proizvodnja premoga se je v EU v zadnjih nekaj desetletjih
zmanjšala za 31 %, poraba pa za 13 %. Gospodarska diverzifikacija in tehnološki prehod v
premogovnih regijah bosta tako ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne rasti in
delovnih mest ter za omogočanje učinkovitih ukrepov za doseganje ciljev podnebne, okoljske
in energetske politike. Tako bo poleg sanacije degradiranih območjih potrebna tudi postopna
menjava energetskega sistema, da ne bo ogrožena oskrba z energijo v regiji in širše. Zapiranje
rudnika bo namreč zahtevalo tudi prekvalifikacijo delovnih mest in okrepitev zelenega
gospodarstva z zagotavljanem infrastrukturnih pogojev in ustrezne podpore pri ustvarjanju
zelenih delovnih mest. Potrebno bo izvesti prehod na čisto energijo oz. uporabo inovativnih
tehnologij, kot sta zajemanje ter shranjevanje ogljika (CCS), pri čemer bo potrebno pozornosti
nameniti tudi socialni pravičnosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju
realnega sektorja.
OSNUTEK
29
Ukrepi so usmerjeni v naslednje tematske sklope:
TEMATSKI SKLOP UKREP
Ekonomika, podjetništvo in
inovacije
- spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja novih panog
(prekvalifikacija),
- spodbujanje ustvarjanja novih trajnostnih delovnih
mest in prekvalifikacije obstoječega kadra na istih
lokacijah ali razvoj na obstoječi lokaciji (usposabljanja,
izobraževanja, treningi ipd.),
- podpora razvoju MSP (predvsem tistim, ki so bila
odvisna od premogovniške industrije),
- spodbujanje razvoja trajnostnega turizma,
kmetijstva, krožnega gospodarstva.
Trajnostno okolje
- odstranjevanje okoljskih vplivov, ki izhajajo iz
rudarjenja in prenehanja rudarskih dejavnosti ter
odpravljanje vplivov drugih dejavnosti,
- razvoj trajnostne toplotne energije gospodarstva v
regiji,
- razvoj nizkoogljične energije v regiji,
- spodbujanje energetske učinkovitosti v regiji,
- podpora pametnim energetskim rešitvam v regiji,
- izboljšanje okolja s podporo naložbam v trajnostno
ravnanje z odpadki, v trajnostno upravljanje voda,
- podpora konverzaciji (pretvorbi) okoljskih pritiskov.
Mobilnost regije in povezljivost
- razvoj trajnostnih in alternativnih oblik mobilnosti in
statičnega prometa,
- izboljšanje kakovosti lokalne cestne infrastrukture
(obvoznice),
- večja dostopnost do avtocestnega omrežja - 3.
razvojna os,
- razvoj druge infrastrukture, kot je železnica za
zagotovitev hitrejšega gospodarskega razvoja.
OSNUTEK
30
Kakovost življenja in socialna
infrastruktura
- izboljšanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru
tega,
- razvoj zdravstvenih in medicinsko zdraviliških
storitev, povezanih z vplivom rudarskih dejavnosti,
- razvoj socialnih storitev po zaključku rudarskih
dejavnosti in drugo,
- izboljšanje kakovosti življenja državljanov in prenove
družbe z razvojem kakovosti javnih storitev za
prebivalce in stanovanjske podpore v regiji,
- izboljšanje izobrazbe in veščin delovne sile –
spodbujanje in podpora formalnih in neformalnih
oblik izobraževanja, prekvalifikacije, usposabljanja in
drugo,
- povečanje socialne oskrbe ranljivih skupin
prebivalstva, ki ji grozi prenehanje rudarskih
dejavnosti in podpora trgu dela za delavce v rudarskih
dejavnosti.
Kazalniki:
• površina saniranih površin,
• število delovnih mest v t.i. zelenem sektorju,
• število izvedenih ukrepov za prehod v nizkoogljično družbo,
• število projektov ustrezno velikega vpliva na gospodarstvo regije.
OSNUTEK
31
3. POVEZANA SAVINJSKA REGIJA
(infrastruktura, trajnostna mobilnost)
Poudarek je na bolj povezani regiji s strateškimi prometnimi povezavami in razvitimi
digitalnimi omrežji.
Povezuje se z naslednjim splošnim ciljem regionalne politike do leta 2030:
Dvig kakovosti življenja v Savinjski regiji z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in
okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja (cilj 1).
Povezuje se z naslednjim razvojnim ciljem SRS 2030:
Nizkoogljično krožno gospodarstvo (cilj 8).
Povezuje se z naslednjimi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):
Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno
gospodarjenje z vodnimi viri (cilj 6).
Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih
virov energije (cilj 7).
Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe (cilj 12).
Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam (cilj 13).
Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo,
trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter
preprečiti izgubo biotske pestrosti (cilj 14).
Ukrepi so usmerjeni v naslednje tematske sklope:
TEMATSKI SKLOP UKREP
Razvoj širokopasovnih povezav - zagotovitev širokopasovnih povezav tudi na
območjih, ki so najbolj oddaljena in kjer so povezave
najtežje izvedljive,
- nadgradnja vseh obstoječih dostopovnih
širokopasovnih omrežij za zagotovitev hitrosti 1 Gb/s,
- izgradnja potrebne infrastrukture za dosego
nemotene pokritosti večjih mest in osrednjih
prometnih povezav z omrežjem 5G,
- razvoj pripadajočih storitev vzpostavitve platform za
povečanje dostopnosti.
Cestna infrastruktura - izgradnja 3. razvojne osi,
- posodabljanje in obnova cestnega omrežja,
- zagotovitev cestne infrastrukture.
Železniški promet - upravljanje in izboljšanje storitev za uporabnika,
- naložbe v infrastrukturo.
OSNUTEK
32
Žičniške naprave - izgradnja in obnova žičniške infrastrukture za
zagotavljanje dostopnosti do generatorjev turizma na
trajnostni način,
- izgradnja žičniških naprav odprtega tipa za manjša
smučišča.
Avtobusni promet - avtobusni promet (e-mobilnost, e-javni prevoz).
Kolesarjenje - razvoj kolesarskega omrežja (e-mobilnost).
Urbana multimodalna mobilnost
(UMM)
- upravljanje in načrtovanje UMM (razvoj
multimodalnih vozlišč),
- promocija UMM,
- naložbe v infrastrukturo za podporo UMM.
Fenomen pametnega mesta - osveščanje, izobraževanje in seznanjanje
odločevalcev o storitvah Pametnega mesta,
- posodobitev zakonodaje, ki regulira področja, na
katera posegajo storitve Pametnega mesta,
- vzpostavitev sistema pilotskih projektov,
- vzpodbujati šole, raziskovalne organizacije in
podobno k raziskovanju fenomenov pametnega
mesta,
- razvoj Smart City, Pametna mesta in pametne vasi.
Specifični kazalniki:
dostopnost prebivalstva do javnega potniškega prometa,
število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev,
število umrlih v cestnoprometnih nesrečah na 10.000 prebivalcev,
delež občin v regiji, vključenih v cestno prometno načrtovanje (lokalno in/ali
regijsko).
OSNUTEK
33
4. SAVINJSKA REGIJA ZA LJUDI
Poudarek je na bolj socialni regiji, ki zagotavlja varstvo socialnih pravic in podpira kakovostno
zaposlovanje, izobraževanje, veščine, socialno vključenost in enak dostop do zdravstvene
oskrbe.
Povezuje se z naslednjim splošnim ciljem regionalne politike do leta 2030:
Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in
okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja (cilj 1).
Povezuje se z naslednjimi razvojnimi cilji SRS 2030:
Zdravo in aktivno življenje (cilj 1).
Znanost in spretnosti za kakovostno življenje in delo (cilj 2).
Dostojno življenje za vse (cilj 3).
Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta (cilj 7).
Povezuje se z naslednjimi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):
Odpraviti vse oblike revščine (cilj 1).
Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati
trajnostno kmetijstvo (cilj 2).
Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih
obdobjih (cilj 3).
Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo in spodbujati možnosti
vseživljenjskega učenja (cilj 4).
Doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklic (cilj 5).
Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti
dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove
na vseh ravneh (cilj 16).
Ukrepi so usmerjeni v naslednje tematske sklope:
TEMATSKI SKLOP UKREP
Izboljšanje učinkovitosti trga dela
in dostopa do kakovostne
zaposlitve preko razvoja
družbenih inovacij in
infrastrukture
- krepitev podjetnosti,
- podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev,
- podpora razvoju zelenih in belih delovnih mest,
- kakovostni delovni pogoji in medgeneracijsko
sodelovanje na delovnem mestu.
Izboljšanje dostopa do
vključujočih in kakovostnih
storitev v izobraževanju,
usposabljanje in vseživljenjsko
učenje preko razvoja
infrastrukture
- naložbe v infrastrukturo za kakovostne storitve,
- razvoj programov izobraževanja, usposabljanja in
VŽU za ranljive skupine,
- načrtovanje in upravljanje kompetenc skladno s
potrebami trga dela,
- povezovanje izobraževanja z realnim okoljem,
promocijo znanja in ustvarjalnosti.
OSNUTEK
34
Povečevanje socialno-ekonomske
integracije marginaliziranih
skupnosti, migrantov in ranljivih
skupin prek integralnih ukrepov,
vključno s stanovanjskimi in
socialnimi storitvami
- socialna vključenost, socialna aktivacija,
deinstitucionalizacija,
- aktivno staranje, medgeneracijska solidarnost,
- izgradnja dnevnih centrov in domov za starostnike –
sistemski ukrepi/instrument za zagotovitev sredstev
za izvajanje politike dolgotrajne oskrbe
Zagotavljanje enakosti dostopa
do zdravstvene oskrbe preko
razvoja infrastrukture, vključno s
primarno oskrbo
- odpravljanje infrastrukturnih ovir v regiji,
- spodbujanje investicij v regijske zdravstvene in
socialno-varstvene organizacije,
- krepitev in promocija zdravja,
- izboljšanje storitev,
- podporna mreža.
Zagotavljanje ustreznih pogojev
bivanja in drugih vidikov
kakovosti življenja
- programi in storitve za kakovostno preživljanje
prostega časa.
Specifični kazalniki:
stopnja tveganja socialne izključenosti,
stopnja tveganja revščine,
stanovanjski standard – delež naseljenih stanovanj, ki nimajo vseh elementov
osnovne infrastrukture,
delež prebivalstva starega 15 ali več let, z vsaj srednješolsko izobrazbo,
naravno in selitveno gibanje prebivalstva,
število dijakov na 1.000 prebivalcev po občini stalnega prebivališča.
OSNUTEK
35
5. CELOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE SAVINJSKE REGIJE
(krepitev regionalnega razvoja, CTN, CLLD, zavarovana območja, obmejna območja)
Poudarek je na podpiranju razvojnih strategij na lokalni ravni (lokalna pobuda) in trajnostnem
razvoju podeželskih in mestnih območij.
Povezuje se z naslednjima splošnima ciljema regionalne politike do leta 2030:
Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in
okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja (cilj 1).
Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik (cilj 3).
Povezuje se z naslednjima razvojnima ciljema SRS 2030:
Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete (cilj 4).
Trajnostno upravljanje naravnih virov (cilj 9).
Povezuje se z naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):
Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja (cilj 11).
Ukrepi so usmerjeni v naslednje tematske sklope:
TEMATSKI SKLOP UKREP
Spodbujanje celostnega socialnega,
gospodarskega in okoljskega razvoja,
kulturne dediščine in varnosti v urbanih
območjih
- mehanizem CTN za urbani razvoj mestnih
občin,
- CTN za trajnostni razvoj mestnih naselij in
naselij mestnih območij,
- mehanizem CTN za širše podeželsko
območje.
Spodbujanje celostnega socialnega,
gospodarskega in okoljskega lokalnega
razvoja, kulturne dediščine in varnosti,
vključno s podeželjem, tudi preko
lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
- mehanizem CLLD, ki naslavlja lokalne
pobude in lokalne potrebe ter s tem
vključuje različna razvojna partnerstva na
javnem, gospodarskem in nevladnem
področju,
- ukrepi, ki se bodo na področju skupnosti
izvajali za posamezne člane skupnosti,
- ukrepi za razvoj pametnih vasi in trgov,
- e-mobilnost na podeželju,
- ureditev kolesarskih omrežij (izgradnja in
obnova kolesarskih poti),
- ukrepi za sofinanciranje osnovne
infrastrukture (cestne povezave na
podeželskih območjih),
- daljinsko upravljanje in širitev JR (javne
razsvetljave) na podeželju,
OSNUTEK
36
- športno-turistična preureditev javnih
površin,
- zelena infrastruktura v podeželskih
območjih, zelena obnova podeželskih trgov
in vasi.
Specifični kazalniki:
število prebivalcev v obmejnih območjih,
število prebivalcev v mestnih naseljih,
število prebivalcev v naseljih pod 10.000.
5.1. ZMANJŠANJE REGIONALNIH RAZVOJNIH RAZLIK
Za doseganje tretjega splošnega cilja regionalne politike (zmanjšanje regionalnih razvojnih
razlik), so po ZSRR-2 obmejna problemska območja v naslednjem programskem obdobju
predvidena kot ključen instrument za uresničevanje dveh specifičnih ciljev:
Ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij.
Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik, merjeno s koeficientom variacije indeksa
razvojne ogroženosti (IRO).
5.1.1. Problemska območja v Savinjski regiji – obmejna, z visoko brezposelnostjo, gorska,
odmaknjena
Obmejna problemska območja (OPO) so večinoma odmaknjena od glavnih prometnih
koridorjev. Srečujejo se z močnim procesom družbeno-gospodarskega preoblikovanja, ki vodi
k pretežno negativnim učinkom na regionalni razvoj. Lahko jih opredelimo kot prikrajšane
(podeželske) regije. Z ukrepi za OPO se želi ohraniti njihovo vitalnost ter okrepiti obmejni pas
z novimi investicijami in možnostjo novega zaposlovanja, s tem pa ustvariti danosti tudi za
izboljšanje demografske slike tega prostora. Cilj je tudi zmanjšati sedanje dnevne delovne
migracije v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevati k okoljevarstvenim
ciljem.
OPO so po ZSRR-2 prednostna območja vseh razvojnih politik. Prebivalcem je treba, kljub
višjim stroškom, zagotavljati primerne življenjske pogoje, dostop do storitev splošnega
pomena in delovna mesta na domu ali v neposredni bližini.
Začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo
Gre za prožen mehanizem po ZSRR-2, ki nastopi, če na določenem ožjem območju v Savinjski
regiji iz kakršnih koli razlogov nastopi razvojni problem, katerega posledica je porast stopnje
brezposelnosti čez kritično mejo. Ta je določena na ravni upravne enote in znaša 17 %.
Problemsko območje, obdobje trajanja dodatnih začasnih ukrepov in njihovo vrsto določi
OSNUTEK
37
vlada s sprejetjem ukrepov za odpravo/omilitev razvojnih težav. Za takšno območje se pripravi
program spodbujanja konkurenčnosti.
Obmejna problemska območja
Savinjska regija bo sledila in izvajala aktivnosti skladno s pripravljenimi posebnimi ukrepi in
shemo državne pomoči s strani MGRT, na področjih priprave razvojnih projektov in krepitve
razvojnega menedžmenta ter ustvarjanja novih delovnih mest, s spodbujanjem investicij
podjetij.
Gorska ter odmaknjena in obmejna območja
Savinjska regija ima zelo raznoliko sestavo občin in območij, med katerimi so tudi gorska ter
odmaknjena in obmejna območja. Savinjska regija bo vodila aktivnosti na tem področju v
naslednjem programskem obdobju skladno z usmeritvami države.
5.2. DODATNE POTREBE SAVINJSKE REGIJE
Posebno pozornost bo potrebno v naslednjem programskem obdobju nameniti tudi za gorska
območja, ki so zaradi svoje geografske lege pogosto izpostavljena naravnim katastrofam. Z
namenom vzpostavitve mehanizma za hitro denarno pomoč ob naravnih katastrofah, se bodo
v naslednjem programskem obdobju pričele izvajati aktivnosti za iskanje rešitev tega perečega
problema v Savinjski regiji.
OSNUTEK
38
III. URESNIČEVANJE RAZVOJNIH POTENCIALOV IN IZKORIŠČANJE GLOBALNIH
PRILOŽNOSTI Z MEDNARODNIM MEDREGIONALNIM POVEZOVANJEM IN
SODELOVANJEM
6. MEDNARODNO MEDREGIONALNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE V SAVINJSKI REGIJI
Poudarek je na uresničevanju razvojnih potencialov in izkoriščanju globalnih priložnosti z
mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem – dopolnjuje ostale cilje z
dimenzijo medregionalnega razvojnega povezovanja in sodelovanja.
Specifični kazalniki:
število potrjenih projektov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) s
slovenskimi projektnimi partnerji.
Zaradi podatkovnih omejitev se kazalnik nanaša le na evropsko teritorialno sodelovanje v
okviru evropske kohezijske politike in bo odražal predvsem intenziteto mednarodnega
povezovanja in sodelovanja. Cilj je sicer zastavljen širše, kot vsako projektno mednarodno
povezovanje, v katerem so udeleženi partnerji iz razvojne regije. Sem sodijo tudi vsi programi
HORIZON, LIFE+, Digital Europe, Creative Europe, COSME, CEF, YeI, ERASMUS, projekti
mednarodne razvojne pomoči ipd.
OSNUTEK
39
B. PROGRAMSKI DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA SAVINJSKE REGIJE ZA OBDOBJE 2021‒2027
1. OPREDELITEV VSEBIN TERITORIALNIH PRISTOPOV
CP/SC CTN 1 – ENAK KOT 2014 2020
TERITORIALNI MEHANIZEM ZA RR
CTN 2 – DOLOČITI POTREBNO
METODOLOGIJO (sestanek MGRT, MOP) – natančnejša
določitev vsebin
CLLD – CELOTNA SLOVENIJA
CP1, SC1: izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij
Spodbude za obstoječe in zagon novih razvojno- raziskovalnih in inovacijskih centrov ter ustvarjanje pilotnih in demonstracijskih centrov novih tehnologij.
CP1, SC2: Uživanje koristi digitalizacije za državljane, podjetja in državo
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametna mesta in skupnosti)
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne regije, mesta in skupnosti)
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne regije, mesta in skupnosti)
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne skupnosti) – EKSRP – pametne vasi
Razvoj in uvedba celovite regionalne in z državo povezane (kompatibilne) rešitve za informatizacijo, digitalizacijo in senzoriko na področju (načrtovanja in) upravljanja mobilnosti.
Razvoj pametne (informatizacija,
- Podpora projektom povezovanja občin KRVS v pametne občine/regije, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi
OSNUTEK
40
digitalizacija in uvedba digitalnih orodij) podpore na področju prostorskega planiranja in načrtovanja regije in občin (enotno na nivoju države), enoten GIS, skupna platforma. Podpora projektom v pametne občine, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki.
Optimizacija poslovnih tokov in procesov z uporabo novih in omogočitvenih tehnologij (IoT, umetna inteligenca in velepodatki, tehnologija veriženja blokov) – olajšati kvaliteto življenja prebivalcev v mestih in vaseh
Digitalizacija in digitalna transformacija javnega sektorja ter podpornega okolja (podjetniško in inovacijsko podporno okolje, razvojne agencije, zbornice, združenja …)
Vlaganje v razvoj širokopasovnih povezav in pripradajoče platforme za povečanje dostopnosti
deležniki,
- Podpora projektom v pametne občine, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki.
- Digitalizacija in digitalna transformacija javnega sektorja
Pametna mesta in skupnosti
Razvoj in uvedba celovite regionalne in z državo povezane (kompatibilne) rešitve za informatizacijo, digitalizacijo in senzoriko na področju (načrtovanja in) upravljanja mobilnosti.
Razvoj pametne (informatizacija, digitalizacija in uvedba digitalnih orodij) podpore na področju prostorskega planiranja in načrtovanja regije in občin (enotno na nivoju države), enoten GIS, skupna platforma.
Podpora projektom v pametne
OSNUTEK
41
občine, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki.
Optimizacija poslovnih tokov in procesov z uporabo novih in omogočitvenih tehnologij (IoT, umetna inteligenca in velepodatki, tehnologija veriženja blokov) – olajšati kvaliteto življenja prebivalcev v mestih in vaseh
Digitalizacija in digitalna transformacija javnega sektorja ter podpornega okolja (podjetniško in inovacijsko podporno okolje, razvojne agencije, zbornice, združenja
…)
Vlaganje v razvoj širokopasovnih povezav in pripradajoče platforme za povečanje dostopnosti
OSNUTEK
42
CP1, SC3: izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP in ustvarjanje delovnih mest
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje regij, mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti
Povezovanje podjetij z namenom dviga rasti in konkurenčnosti (npr. grozdi, kompetenčni centri, MIC).
Vstop podjetij na nove trge, krepitev položaja na obstoječih trgih in uporaba regijskega pristopa v državah, kjer je takšen pristop bolj učinkovit.
Spodbujanje socialnih inovacij in socialnega podjetništva ter ustvarjanje pogojev za integracijo najbolj ranljivih skupin oz. za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Nadaljevanje infrastrukturne podpore za razvoj podjetništva: poslovne cone, podjetniški inkubatroji, logistični centri, ekonomsko poslovna
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti:
Razvoj ukrepov za pametno upravljanje regij, mest in skupnosti
Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti
- Promocija podjetnosti in podjetništva med vsemi ciljnimi skupinami
- Izvajanje dogodkov in programov za dvig podjetnosti in podjetniške kulture.
- Spodbujanje in podpora inovativnemu ohranjanju in razvoju rokodelstva in domače/umetnostne obrti kot potencialno donosne gospodarske panoge;
- Podpora vključevanju mikro in MSP v konzorcije za prijavo na različne javno financirane programe
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje skupnosti
OSNUTEK
43
infrastruktura.
Nadgradnja ukrepov podpornega okolja (npr. SPOT točke, subjekti inovativnega okolja – SIO, PONI, vsebine podjetniških centrov, podjetniških inkubatorjev, co- working prostori in druge oblike podporne infrastrukture za potencialne podjetnike).
Vzpostavitev finančnih mehanizmov za podporo start-up podjetjem in MSP. Celovito upravljanje, promocija in trženje gospodarskih con v regiji.
Spodbujanje investicij (po zgledu projekta Invest Slovenija v okviru SPIRIT)
Spodbijanje internacionalizacije podjetij in vključevanje v lokalne verige
za podporo raziskovalno- razvojnim in inovacijskim projektov;
- Vzpostavljanje ugodnih pogojev za investitorje in aktivno privabljanje investitorjev;
- Vzpostavitev in nadgradnja infrastrukture za inovacijsko podporno okolje (gospodarske obrtne cone, podjetniški inkubatorji itd.) ter druge sodobne oblike podpornega
okolja (npr. pospeševalniki, coworking prostori, laboratoriji itd.);
- Vzpostavitev
infrastrukture za
razvoj kreativnih idej,
izdelavo prototipov in
uporabo naprednih
proizvodnih ter
informacijsko-
komunikacijskih
tehnologij (t.i. FabLab)
po načelu odprtega
dostopa.
OSNUTEK
44
Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti
- Vzpostavili smernice
za uvedbo storitev
pametnega mesta za
manjša in srednja
mesta ter vasi
- Osveščanje, izobraževanje in
seznanjanje
odločevalcev o
storitvah Pametnega
mesta;
- Spodbujati šole,
raziskovalne
organizacije in druge k
raziskovanje
fenomenov
Pametnega mesta.
- Izdelava teoretičnih in
praktičnih modelov za
podporo odločevalcem
pri uvajanju storitev
pametnega mesta
Povezovanje podjetij z namenom dviga rasti in konkurenčnosti (npr. grozdi, kompetenčni centri, MIC).
Vstop podjetij na nove trge, krepitev položaja na obstoječih trgih in uporaba regijskega pristopa v državah, kjer je
OSNUTEK
45
takšen pristop bolj učinkovit.
Spodbujanje socialnih inovacij in
socialnega podjetništva ter
ustvarjanje pogojev za
integracijo najbolj ranljivih
skupin oz. za ustvarjanje
delovnih mest z visoko dodano
vrednostjo.
Nadaljevanje infrastrukturne podpore za razvoj podjetništva: poslovne cone, podjetniški inkubatroji, logistični centri, ekonomsko poslovna infrastruktura.
Nadgradnja ukrepov podpornega okolja (npr. SPOT točke, subjekti inovativnega okolja – SIO, PONI, vsebine podjetniških centrov, podjetniških inkubatorjev, co- working prostori in druge oblike podporne infrastrukture za potencialne podjetnike).
Vzpostavitev finančnih mehanizmov za podporo start- up podjetjem in MSP.
Celovito upravljanje, promocija in trženje gospodarskih con v regiji.
OSNUTEK
46
Spodbujanje investicij (po zgledu projekta Invest Slovenija v okviru SPIRIT)
Spodbijanje internacionalizacije
podjetij in vključevanje v lokalne
verige
CP2, SC1: spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost
Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju. Energetske prenove
- Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju;
- Trajnostna gradnja
in prenova z uporabo naravnih materialov oz. materialov z izkazanim manjšim negativnim okoljskim vplivom v javnem in zasebnem sektorju;
- Spodbujanje
uporabe energetsko učinkovitih naprav
OSNUTEK
47
in sistemov; Energetska prenova javne razsvetljave in vzpostavitev sistema daljinskega spremljanja
CP2, SC2: spodbujanje energije iz obnovljivih virov
Podpora in spodbujanje vlaganj v pametne daljinske sisteme (ogrevanje in hlajenje), proizvodnjo in širitev omrežij.
CP2, SC3: Razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni
»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti«
»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti«
Zagotovitev zmogljivega in varnega energetskega omrežja. Uvajanje mikro energetskih omrežij (pol-avtonomni* sistemi pridobivanja električne energije iz OV, hranilniki in porabniki) in uvajanje pametnih sistemov upravljanja distribucije elektrike, tudi z virtualnimi elektrarnami) Pol-avtonomni – še vedno s priklopom na omrežje. Vlaganje v infrastrukturne rešitve, ki omogočajo večanje deleža OVE. Spodbujanje rabe OVE – energetska neodvisnost. Spodbujanje investicij v DOLB (SCP 2).
»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti«
- Ozaveščanje o pristopih, ki prispevajo k učinkoviti rabi energije v vsakdanjem življenju ;
- Izdelava programov lokalne energetske samooskrbe;
- Spodbujanje dostopa do finančnih virov za odpravljanje energetske revščine;
- Spremljanje energetskega knjigovodstva v javnih stavbah;
Zagotovitev zmogljivega in varnega energetskega omrežja.
OSNUTEK
48
Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju na osnovi trajnostne gradnje in prenove z uporabo naravnih materialov (SCP 1). Energetska prenova javne razsvetljave in vzpostavitev sistema daljinskega spremljanja (SCP 1).
Uvajanje mikro energetskih omrežij (pol-avtonomni* sistemi pridobivanja električne energije iz OV, hranilniki in porabniki) in uvajanje pametnih sistemov upravljanja distribucije elektrike, tudi z virtualnimi elektrarnami) Pol- avtonomni – še vedno s priklopom na omrežje.
Vlaganje v infrastrukturne rešitve, ki omogočajo večanje deleža OVE. Spodbujanje rabe OVE – energetska neodvisnost. Spodbujanje investicij v DOLB (SCP 2). Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju na osnovi trajnostne gradnje in prenove z uporabo naravnih materialov (SCP 1).
Energetska prenova javne razsvetljave in vzpostavitev sistema daljinskega spremljanja (SCP 1).
OSNUTEK
49
CP2, SC4: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče
Zagotavljanje (izgradnja) rezervnih vodnih virov za intervencije ob naravnih nesrečah.
Vlaganje v pokablitev SN daljnovodnih sistemov, da zagotovimo zanesljivejšo oskrbo z električno energijo v primerih naravnih nesreč (žled, vetrolom, požar).
OSNUTEK
50
CP2, SC5: spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri
Izgradnja in obnova infrastrukture za čiščenje komunalnih odpadnih vod in priključitev dodatnih uporabnikov na to infrastrukturo (kanalizacija, ČN, MČN in individualne rešitve izven aglomeracij), posebej za manjše aglomeracije pod 2000 PE.
Sanacija obstoječih in izgradnja novih vodovodnih sistemov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, vključno z manjšimi sistemi oskrbe do 10.0000 prebivalcev, uvedba novih tehnologij za optimizacijo porabe vodnih virov (vključno s senzoriko in pametnimi merilnimi napravami ter trajnimi zapisi-sledljivimi evidencami porabe).
Renaturacija in revitalizacija vodotokov, travišč, mokrišč in ostalih habitatov.
CP2, SC6: Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo. Uvajanje ukrepov za promocijo in uvajanje mehanizmov
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo
OSNUTEK
51
trajnostne poslovne transformacije in vzpostavitev poslovnih modelov s pozitivnimi družbenimi učinki. Spodbujanje ponovnega toka uporabe odpadkov. Ureditev zbirnih centrov/ centrov ponovne uporabe. Povečanje samooskrbe z lokalno pridelano hrano – oblikovanje inovativnih poslovnih verig za dobavo prehranskih izdelkov, razvoj novih prehranskih izdelkov, kratke dobavne verige, zmanjševanje količine odpadne hrane in embalaže, vzpostavitev regijskih distribucijskih centrov. Inovativne tehnologije na področju lesarstva, lesne verige.
Celovita podpora gospodarskim subjektom pri uvajanju naprednih tehnoloških rešitev za zmanjšanje intenzivnosti uporabe naravnih virov/surovin. Ukrepi varovanje okolja. (CP2, SC4)
Ureditev poplavnih in erozijskih območij. (SC4) Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije, samooskrba z energijo
- Vzpostavitev centrov ponovne uporabe
- Ozaveščanje o pravilnem ločevanju odpadkov na izvoru za različne ciljne skupine (gospodinjstva, javni sektor, gospodarstvo), spodbujanje kreativnih rešitev na področju načrtovanja celotnega procesa ravnanja z viri (eco-design thinking);
- Ozaveščati javnosti glede pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki;
- Aktivnosti ozaveščanja in spodbujanja recikliranja, ponovne uporabe reciklatov in uporabe biomaterialov ter zelenih tehnologij (prikaz primera dobrih praks);
Uvajanje ukrepov za promocijo in uvajanje mehanizmov trajnostne poslovne transformacije in vzpostavitev poslovnih modelov s pozitivnimi družbenimi učinki. Spodbujanje ponovnega toka uporabe odpadkov. Ureditev zbirnih centrov/
OSNUTEK
52
(SC1). centrov ponovne uporabe. Povečanje samooskrbe z lokalno pridelano hrano – oblikovanje inovativnih poslovnih verig za dobavo prehranskih izdelkov, razvoj novih prehranskih izdelkov, kratke dobavne verige, zmanjševanje količine odpadne hrane in embalaže, vzpostavitev regijskih distribucijskih centrov. Inovativne tehnologije na področju lesarstva, lesne verige.
Celovita podpora gospodarskim subjektom pri uvajanju naprednih tehnoloških rešitev za zmanjšanje intenzivnosti uporabe naravnih virov/surovin. Ukrepi varovanje okolja. (CP2, SC4) Ureditev poplavnih in erozijskih območij. (SC4)
Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije, samooskrba z energijo (SC1).
OSNUTEK
53
CP2, SC7: spodbujanje biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja
Ukrepi na področju umirjanja prometa: b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih
Ukrepi na področju umirjanja prometa: b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih
Priprava in izvedba celovitih, povezanih investicij v obnovo in izgradnjo infrastrukture, vzpostavitev območij za pešce in kolesarje in storitev za izboljšanje uporabniške izkušnje pri uvajanju novih prometnih politik.
Vzpostavitev ukrepov za umirjanje prometa in zniževanje hrupe in emisij za stanovalce prometno obremenjenih območij.
Vzpostavljanje zelene infrastrukture v mestih. Vzpostavitev in zagotavljanje pogojev za kakovostno obiskovanje naravnih vrednot (naravne dediščine) in območij zavarovane narave, vključno s prenovo in revitalizacijo kulturne dediščine na naravovarstvenih območjih.
Ukrepi za zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti v varovanih območjih narave.
Izvedba ukrepov za zmanjšanje
Ukrepi na področju umirjanja prometa: b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih
Urbana regeneracija tudi z obnovo in izgradnjo vodovodnih sistemov ter komunalo – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, z vključitvijo sistemov pod 2000 P.E.
Priprava in izvedba celovitih, povezanih investicij v obnovo in izgradnjo infrastrukture, vzpostavitev območij za pešce in kolesarje in storitev za izboljšanje uporabniške izkušnje pri uvajanju novih prometnih politik. Vzpostavitev ukrepov za umirjanje prometa in zniževanje hrupe in emisij za stanovalce prometno obremenjenih območij.
Vzpostavljanje zelene infrastrukture v mestih; revitalizacija površin v mestih (obnova, rušitev in gradnja novih objektov, ureditev okolice, ureditev novih zelenih površin).
Ukrepi na področju umirjanja prometa: b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih
OSNUTEK
54
onesnaženja zraka (PM10 delci)
Vodooskrba – obnova in izgradnja vodovodnih sistemov in komunala – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, z vključitvijo sistemov pod 2000 P.E. (SC5)
Vzpostavitev in zagotavljanje pogojev za kakovostno obiskovanje naravnih vrednot (naravne dediščine) in območij zavarovane narave, vključno s prenovo in revitalizacijo kulturne dediščine na naravovarstvenih območjih.
Ukrepi za zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti v varovanih območjih narave.
Izvedba ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka (PM10 delci)
Vodooskrba – obnova in izgradnja vodovodnih sistemov in komunala – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, z vključitvijo sistemov pod 2000 P.E. (SC5)
OSNUTEK
55
Informacijski sistem za naravo ima kot enega od ciljev predvidenega izboljšano izmenjavo in dostopnost podatkov a)računalniško tehnične aplikacije za samodejno urejanje obiskovanja (do sprejemljive obremenitve), nakup in postavitev s tem povezane infrastrukture
Informacijski sistem za naravo ima kot enega od ciljev predvidenega izboljšano izmenjavo in dostopnost podatkov a)računalniško tehnične aplikacije za samodejno urejanje obiskovanja (do sprejemljive obremenitve), nakup in postavitev s tem povezane infrastrukture
Vzpostavitev baze podatkov o lokacijah in stanju zavarovanih vrst in habitatnih tipov.
Informacijski sistem za naravo ima kot enega od ciljev predvidenega izboljšano izmenjavo in dostopnost podatkov a)računalniško tehnične aplikacije za samodejno urejanje obiskovanja (do sprejemljive obremenitve), nakup in postavitev s tem povezane infrastrukture
Vzpostavitev baze podatkov o lokacijah in stanju zavarovanih vrst in habitatnih tipov.
CP2, SC 8: spodbujanje trajnostne večmodalne mobilnosti
Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v funkcionalnih urbanih območjih
Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v razvojnih regijah:
Vzpostavitev in razvoj intermodalnih prometnih vozlišč
Načrtovanje in izvedba trajnostne pametne mobilnosti v urbanih mestnih območjih na področju mobilnosti prebivalcev, transporta za dnevne storitve (logistika zadnjega kilometra, logistika javnih služb) in mirujoč promet (izgradnja P&R)
Izboljšanje kvalitete storitev javnega potniškega prometa, vključno z ukrepi za dostopnost ranljivejših skupin potnikov (npr. gibalno in senzorično ovirani);
Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v razvojnih regijah:
Trajnostna pametna mobilnost v urbanih mestnih območjih na področju mobilnosti prebivalcev, transporta za dnevne storitve (logistika zadnjega kilometra, logistika javnih služb) in mirujoč promet (izgradnja P&R)
- Upravljanje mobilnosti (npr. mobilnostni načrti za ustanove in dogodke, parkirna politika in upravljanje mirujočega prometa, mestna logistika,
OSNUTEK
56
Uvajanje turističnih linij (npr. hop on hop off avtobusi) in/ali možnosti prevoza koles ob bolj obiskanih kolesarskih povezavah – kot je npr. Štrekna bus)
Vzpostavitve in/ali nadgradnja oblik mobilnosti (npr. prevozi na klic);
Ukrepi za izboljšanje podobe JPP;
Uvajanje pametnih tehnologij za optimizacijo procesov v JPP.
digitalizacija upravljanja, digitalizacija informiranja − MaaS);
- Integracija mestnih in medkrajevnih linijskih prevozov potnikov v avtobusnem prometu.
- Ukrepi za Izboljšanje podobe aktivne mobilnost (npr. promocijske akcije);
- Vzpostavitev ali dopolnitev mreže površin za kolesarjenje, pešačenje in spremljajoča infrastruktura (kot npr. brvi za pešce in kolesarje);
Vzpostavitev in razvoj intermodalnih prometnih vozlišč
Načrtovanje in izvedba trajnostne pametne mobilnosti v urbanih mestnih območjih na področju mobilnosti prebivalcev, transporta za dnevne storitve (logistika zadnjega kilometra, logistika javnih služb) in mirujoč promet (izgradnja P&R) Izboljšanje kvalitete storitev javnega potniškega prometa,
OSNUTEK
57
vključno z ukrepi za dostopnost ranljivejših skupin potnikov (npr. gibalno in senzorično ovirani);
Uvajanje turističnih linij (npr. hop on hop off avtobusi) in/ali možnosti prevoza koles ob bolj obiskanih kolesarskih povezavah – kot je npr. Štrekna bus)
Vzpostavitve in/ali nadgradnja oblik mobilnosti (npr. prevozi na klic);
Ukrepi za izboljšanje podobe JPP;
Uvajanje pametnih tehnologij za optimizacijo procesov v JPP.
Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na lokalni ravni – za funkcionalna območja
Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na regionalni ravni
Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na regionalni ravni
OSNUTEK
58
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
Spodbujanje in zagotovitev pogojev/opreme za e-mobilnost
Spodbujanje in zagotovitev pogojev in finančnih sredstev za investicije v pametne polnilne postaje in vzpostavitev infrastrukture za mobilnost na alternativne vire goriv s poudarkom na električni mobilnosti.
Spodbujanje investicij v celovite rešitve postavljanja polnilne infrastrukture skupaj s proizvodnjo električne energije iz OV in hranilniki.
Vzpostavitve javnih polnilnih postaj za tovorna, kmetijska, itd., vozila na druga alternativna goriva (vodik, plin).
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
Spodbujanje in zagotovitev pogojev/opreme za e- mobilnost
Spodbujanje in zagotovitev pogojev in finančnih sredstev za investicije v pametne polnilne postaje in vzpostavitev infrastrukture za mobilnost na alternativne vire goriv s poudarkom na električni mobilnosti.
Spodbujanje investicij v celovite rešitve postavljanja polnilne infrastrukture skupaj s proizvodnjo električne energije iz OV in hranilniki.
Vzpostavitve javnih polnilnih postaj za tovorna, kmetijska, itd., vozila na druga alternativna goriva (vodik, plin).
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
CP3, SC1: izboljšanje digitalne povezljivosti
Razvoj širokopasovnih povezav na vseh belih lisah, tudi na območjih, ki so najbolj oddaljena in povezave najtežje izveljive.
OSNUTEK
59
Zagotovitev hitrost 1 Gb/sekundo na vseh obstoječih širokopasovnih povezavah.
Izgradnja potrebne infrastrukture za dosego nemotene pokritosti večjih mest in osrednjih prometnih povezav z omrežjem 5G.
CP3, SC3: Razvoj trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.
Izgradnja manjkajočega in modernizacija obstoječega državnega in lokalnega cestnega omrežja.
Modernizacija in razvoj (izgradnja) železniške infrastrukture za zagotavljanje povezljivosti regije navzven ter posodobitev, optimizacija in uvedba železniškega potniškega prometa.
Izgradnja povezanega kolesarskega omrežja (državno omrežje) ter navezava na lokalno omrežje.
- Zagotavljanje infrastrukture za spodbujanje multimodalnih načinov potovanj (npr. združevanje infrastrukture za prestopanje med različnimi potovalnimi načini javnega potniškega in drugega prometa, pokrite kolesarnice, varne pešpoti, parkirišča za P&R in sopotništvo).
Zagotovitev storitev v podporo rabe kolesa tako v urbanih središčih kot za povezljivost
- Izgradnja ali obnova JPP postajališč
OSNUTEK
60
znotraj regije in navezava navzven.
Izgradnja postajališč za kolesa odprtih ali kolesarnic z e- polnilnicami in fotovoltaiko.
Izgradnja peš poti - povezava ter zagotovitev privlačnosti za uporabnike.
Izgradnja ali obnova JPP postajališč
Spodbujanje alternativne mobilnosti v turizmu,
Razvoj novih učinkovitih oblik prevozov za vse starostne skupine,
Povečanje večfunkcionalnosti prostora izrabe hidroenergetskega potenciala (urejanje območij in povečanje dostopnosti do reke Save, Drave, urejanje športno rekreativnih površin in dostopnih poti)
Vzpostavitev JPP na plovnih vodah in ureditev plovnega režima
Naložbe v infrastrukturo za izboljšanje dostopnosti do turističnih točk in zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost (npr. obnova lokalne cestne infrastrukture za podporo
- Izgradnja postajališč za kolesa odprtih ali kolesarnic z e- polnilnicami in fotovoltaiko.
Izgradnja manjkajočega in modernizacija obstoječega državnega in lokalnega cestnega omrežja.
Modernizacija in razvoj (izgradnja) železniške infrastrukture za zagotavljanje povezljivosti regije navzven ter posodobitev, optimizacija in uvedba železniškega potniškega prometa.
Izgradnja povezanega kolesarskega omrežja (državno omrežje) ter navezava na lokalno omrežje.
Zagotovitev storitev v podporo rabe kolesa tako v urbanih središčih kot za povezljivost znotraj regije in navezava navzven.
Izgradnja postajališč za kolesa odprtih ali kolesarnic z e- polnilnicami in fotovoltaiko.
Izgradnja peš poti - povezava
OSNUTEK
61
razvoju turizma).
Vzpostavitev pogojev za uvajanje mobilnosti prihodnosti.
Izgradnja in obnova žičniških naprav za potrebe JPP.
ter zagotovitev privlačnosti za uporabnike.
Izgradnja ali obnova JPP postajališč
Spodbujanje alternativne mobilnosti v turizmu,
Razvoj novih učinkovitih oblik prevozov za vse starostne skupine,
Povečanje večfunkcionalnosti prostora izrabe hidroenergetskega potenciala (urejanje območij in povečanje dostopnosti do reke Save, Drave, urejanje športno rekreativnih površin in dostopnih poti)
Vzpostavitev JPP na plovnih vodah in ureditev plovnega režima
Naložbe v infrastrukturo za izboljšanje dostopnosti do turističnih točk in zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost (npr. obnova lokalne cestne infrastrukture za podporo razvoju turizma).
OSNUTEK
62
Vzpostavitev pogojev za uvajanje mobilnosti prihodnosti.
Izgradnja in obnova žičniških naprav za potrebe JPP.
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti
CP4, SC1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
Novi poslovni modeli: socialno podjetništvo, kulturne in kreativne industrije
Programi aktivne politike
zaposlovanja prilagojeni
potrebam regije.
Podpora razvoju socialne ekonomije
Spodbude za usmerjanje v deficitarne in perspektivne poklice v regiji, krepitev znanj in kompetenc za razvojni preboj in večjo zaposljivost
Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev
Načrtovanje in upravljanje kompetenc skladno s potrebami trga dela Razvijanje podpornih storitev za
Novi poslovni modeli: socialno podjetništvo, kulturne in kreativne industrije
- Podpora razvoju socialne ekonomije
Programi aktivne politike
zaposlovanja prilagojeni
potrebam regije.
Podpora razvoju socialne ekonomije
Spodbude za usmerjanje v deficitarne in perspektivne poklice v regiji, krepitev znanj in kompetenc za razvojni preboj in večjo zaposljivost
Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev Načrtovanje in upravljanje kompetenc skladno s
Novi poslovni modeli: socialno podjetništvo, kulturne in kreativne industrije
OSNUTEK
63
vključevanje ranljivih skupin na trg dela
Izvajanje regijskih štipendijskih shem ter povečanje števila štipendij
Ukrepi za krepitev podjetnosti
Razvoj kadrov s ciljem spodbujanja in podpore pri ohranjanju in inovativnemu razvoju rokodelstva in domače/umetnostne obrti kot potencialno donosne panoge
Razvoj novih študijskih programov, skladno s potrebami trga, priprava novih programov prekvalifikacij, razvoj NPK, vajeništvo.
Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Podpora razvoju zelenih delovnih mest.
Mladi in aktivno državljanstvo.
potrebami trga dela
Razvijanje podpornih storitev za vključevanje ranljivih skupin na trg dela
Izvajanje regijskih štipendijskih shem ter povečanje števila štipendij
Ukrepi za krepitev podjetnosti
Razvoj kadrov s ciljem spodbujanja in podpore pri ohranjanju in inovativnemu razvoju rokodelstva in domače/umetnostne obrti kot potencialno donosne panoge
Razvoj novih študijskih programov, skladno s potrebami trga, priprava novih programov prekvalifikacij, razvoj NPK, vajeništvo.
Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Podpora razvoju zelenih delovnih mest.
Mladi in aktivno državljanstvo.
OSNUTEK
64
CP4, SC9: Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na regionalni ravni
Svetovalni center za otroke.
Razvoj različnih modelov oskrbe.
Programi deinstitucionalizacije za
starejše, osebe s težavami v
duševnem zdravju in druge
ranljive skupine.
Krepitev socialno varstvenih programov.
Nadaljevanje programov za krepitev kompetenc za življenje
in delo.
Programi za spodbujanje preventive in zdravega
življenjskega sloga.
Celovita in dostopna zdravstvena oskrba.
Naložbe v novogradnjo oz. obnovo s poudarkom na trajnostni gradnji, in opremo: - vzgojno-izobraževalne infrastrukture: vrtci, šole, MIC-i, centri vseživljenjskega učenja …,
- športne infrastrukture zdravstvene in socialne infrastrukture: negovalne
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na regionalni ravni
Svetovalni center za otroke.
Razvoj različnih modelov
oskrbe.
Programi deinstitucionalizacije
za starejše, osebe s težavami v
duševnem zdravju in druge
ranljive skupine.
Krepitev socialno varstvenih
programov.
Nadaljevanje programov za
krepitev kompetenc za
življenje in delo.
Programi za spodbujanje
preventive in zdravega
življenjskega sloga.
Celovita in dostopna
zdravstvena oskrba.
Naložbe v novogradnjo oz. obnovo s poudarkom na trajnostni gradnji, in opremo: - vzgojno-izobraževalne infrastrukture: vrtci, šole, MIC- i, centri vseživljenjskega učenja …,
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na lokalni ravni
OSNUTEK
65
bolnišnice, regijske bolnišnice, klinike, zdravstveni domovi, itd.
Spodbujanje investicij v opremljanje in ureditev mreže središč za vseživljenjsko učenje, izobraževanje in usposabljanje vključno z IKT infrastrukturo.
Razvoj in izvajanje programov za krepitev temeljnih in ključnih kompetenc zaposlenih;
Razvoj in izvajanje programov za razvoj temeljnih kompetenc za ranljive skupine zaposlenih in prebivalstva (neizobraženi, nezaposleni, migranti, delavci v rudarskih in energetskih dejavnostih itd.);
Izvajanje programov za spodbujanje socialne vključenosti marginaliziranih skupnosti s poudarkom na motivaciji za samoaktivacijo.
Zagotavljanje pogojev za
izvajanje različnih športno-
rekreativnih aktivnosti in
spodbujanje skladnega razvoja
vseh segmentov športa (npr.
investicije v gradnjo novih oz.
obnovo obstoječih objektov za
športno dejavnost);
Spodbujanje razvoja novih
- športne infrastructure
- zdravstvene in socialne infrastrukture: negovalne bolnišnice, regijske bolnišnice, klinike, zdravstveni domovi, itd.
Spodbujanje investicij v opremljanje in ureditev mreže središč za vseživljenjsko učenje, izobraževanje in usposabljanje vključno z IKT infrastrukturo.
Razvoj in izvajanje programov za krepitev temeljnih in ključnih kompetenc zaposlenih;
Razvoj in izvajanje programov za razvoj temeljnih kompetenc za ranljive skupine zaposlenih in prebivalstva (neizobraženi, nezaposleni, migranti, delavci v rudarskih in energetskih dejavnostih itd.);
Izvajanje programov za spodbujanje socialne vključenosti marginaliziranih skupnosti s poudarkom na motivaciji za samoaktivacijo.
Zagotavljanje pogojev za izvajanje različnih športno- rekreativnih aktivnosti in
OSNUTEK
66
socialnih in zdravstvenih storitev (npr. razvoj dolgotrajne oskrbe na domu, dnevni centri za starostnike itd.)
Nadgradnja in razvoj programov in storitev za povečanje socialne vključenosti in aktivacije ranljivih skupin.
Povezava zdravstva in zaščite in reševanja.
Aktivnosti za boljšo integracijo programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
Večgeneracijski dnevni centri razpršeni po regiji.
Gradnja specializiranih stanovanjskih enot vključno s stanovanjsko oskrbo starostnikov (varovana stanovanja).
Razvoj mreže paliativne oskrbe.
spodbujanje skladnega razvoja vseh segmentov športa (npr. investicije v gradnjo novih oz. obnovo obstoječih objektov za športno dejavnost);
Spodbujanje razvoja novih socialnih in zdravstvenih storitev (npr. razvoj dolgotrajne oskrbe na domu, dnevni centri za starostnike itd.)
Nadgradnja in razvoj programov in storitev za povečanje socialne vključenosti in aktivacije ranljivih skupin.
Povezava zdravstva in zaščite in reševanja.
Aktivnosti za boljšo integracijo programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
Večgeneracijski dnevni centri razpršeni po regiji.
Gradnja specializiranih stanovanjskih enot vključno s stanovanjsko oskrbo starostnikov (varovana stanovanja).
Razvoj mreže paliativne oskrbe.
OSNUTEK
67
ESRR, CP4, SC5: Spodbujati vlogo kulture in turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma Izgradnja in nadgradnja turistične infrastrukture. Trajnostna turistična destinacija UNESCO Biosferno območje Julijske Alpe (»zeleni covid-19 re- set«) Priprava Regionalnih prostorskih planov. Revitalizacija kulturne dediščine. Upravljanje in promocija destinacije – krepitev DMO. Razvoj turistične dejavnosti na rekah in akumulacijah. Naložbe v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture za obisk in interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot, vključno z informacijskimi centri. Naložbe v pohodniške, kolesarske in druge rekreacijske poti in povezave, (razvoj pohodništva - izboljšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih pohodniških poti, s spremljajočo infrastrukturo, izgradnja kolesarskega omrežja,
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma
- Priprava razvojnih strategij destinacij in celovito upravljanje turističnih destinacij;
- Naložbe v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture za obisk in interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot, vključno z informacijskimi centri
- Naložbe v podporno javno turistično infrastrukturo (turistična signalizacija, info centri, počivališča, etc.).
- Programi povezovanja/mreženja ponudnikov turističnih storitev in ponudbe;
- Spodbujanje turističnih podjetij (MSP) k vključevanju lokalnih surovin in izdelkov v redno turistično ponudbo;
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma
OSNUTEK
68
tudi enoslednic v naravnem okolju, gorskokolesarskih parkov in druge kolesarske infrastrukture, razvoj drugih tematskih turističnih poti.
Naložbe v podporno javno turistično infrastrukturo (turistična signalizacija, info centri, počivališča, etc.).
Izgradnja kopalnih površin, doživljajskih parkov, športnih centrov, etc. Izgradnja nove in obnova obstoječe žičniške in druge infrastrukture na smučiščih. Gorski centri 365.
Izgradnja in nadgradnja turistične infrastrukture.
Trajnostna turistična destinacija UNESCO Biosferno območje Julijske Alpe (»zeleni covid-19 re-set«)
Priprava Regionalnih prostorskih planov.
Revitalizacija kulturne dediščine Upravljanje in promocija destinacije – krepitev DMO. Razvoj turistične dejavnosti na rekah in akumulacijah. Naložbe v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture za obisk in interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot, vključno z informacijskimi centri.
Naložbe v pohodniške, kolesarske in druge rekreacijske poti in povezave, (razvoj pohodništva - izboljšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih pohodniških poti, s spremljajočo infrastrukturo, izgradnja kolesarskega omrežja, tudi enoslednic v naravnem okolju, gorskokolesarskih parkov in druge kolesarske
OSNUTEK
69
infrastrukture, razvoj drugih tematskih turističnih poti.
Naložbe v podporno javno turistično infrastrukturo (turistična signalizacija, info centri, počivališča, etc.).
Izgradnja kopalnih površin, doživljajskih parkov, športnih centrov, etc.
Izgradnja nove in obnova obstoječe žičniške in druge infrastrukture na smučiščih.
Gorski centri 365. Ukrepi za spodbujanje investicij
v infrastrukturo na področju kulture
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture
Izgradnja manjkajoče infrastrukture in revitalizacija objektov kulturne dediščine z namenom vključevanja v turistično ponudbo. Revitalizacija in obnova starih mestnih jeder.
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture
- Vzpostavitev sinergije med gospodarstvom in varstvom kulturne dediščine;
- Revitalizacija objektov kulturne dediščine.
- Razvoj konkurenčne turistične ponudbe ter zagotavljanje pogojev za delovanje in spodbujanje turističnih MSP za vključevanje kulturne dediščine v ponudbo;
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture
OSNUTEK
70
Izgradnja manjkajoče infrastrukture in revitalizacija objektov kulturne dediščine z namenom vključevanja v turistično ponudbo. Revitalizacija in obnova starih mestnih jeder. Obnova in izgradnja kulturnih objektov regionalnega pomena (knjižnice, gledališča…) Socialno vključevanje pripadnikov romske in drugih skupnosti z izgradnjo medkulturnih centrov.
CP 6 (JTF)
mehanizem: MEHANIZEM OBMOČNEGA NAČRTA ZA PRAVIČNI PREHOD (Strategija za opuščanje rabe premoga z akcijskim načrtom za prehod premogovnih regij); ločen od CTN1, CTN2, DRR, CLLD. Ukrepi bodo podpirali naslednje dejavnosti: produktivne naložbe mala in srednja podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, ki bodo spodbudile diverzifikacijo in preusmeritev gospodarstva;
naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter spodbujanje prenosa naprednih tehnologij v skladu s slovensko strategijo pametne specializacije; naložbe v uvajanje tehnologije in infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo; naložbe v digitalizacijo;
izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev.
Zaradi onesnaženosti in degradacije okolja so predvideni tudi naslednji ukrepi: naložbe v regeneracijo in dekontaminacijo objektov, sanacijo zemljišč in projekte za spremembo namembnosti; naložbe v krepitev krožnega gospodarstva.
OSNUTEK
71
2. OPREDELITEV VSEBIN S PROJEKTI
CP/SC CTN 1 CTN 2 CLLD
CP1, SC2: Uživanje koristi digitalizacije za državljane, podjetja in državo
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametna mesta in skupnosti)
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametna mesta in skupnosti)
Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne skupnosti) – EKSRP – pametne vasi
CP1, SC3: izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP in ustvarjanje delovnih mest
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti -Poslovna cona Dramlje (Občina Šentjur) -Industrijska cona Hotunje (Občina Šentjur) -Dovozna cesta do poslovne cone Čeplje (Občina Vransko) -Komunalna oprema poslovne cone na območju bivše tovarne nogavic – PC Lastovka (Občina Polzela)
Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje skupnosti
CP2, SC3: Razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni
»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti«
»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti« -Energetska sanacija osnovne šole Mozirje -Energetska sanacija občinskih stavb (Občina Šmarje pri Jelšah) -Energetska sanacija občinskih stavb (Občina Rogatec)
OSNUTEK
72
-Obnova Trebnika A (pritl. + 1. nadst.) (Občina Slovenske Konjice) -Izvajanje LEK na področju uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije (MOC) -Izvedba vročevodnega energetskega mostu preko Hudinje (MOC) -Navezava vročevoda za Splošno bolnišnico Celje -Prestavitev kotla VIESSMANN iz Toplarne v kotlovnico Nova vas (MOC) -Energetska sanacija objekta Kulturnega doma Gorica pri Slivnici (Občina Šentjur) -Energetska sanacija objekta na Mestnem trgu 10 (Občina Šentjur) -Energetska sanacija upravne stavbe občine Žalec -Energetska sanacija POŠ Andraž in zamenjava energenta (Občina Polzela)
CP2, SC6: Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo -Podzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov (Mestna občina Velenje)
Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo
CP2, SC7: spodbujanje biotske raznovrstnosti,
Ukrepi na področju umirjanja prometa:
Ukrepi na področju umirjanja prometa:
Ukrepi na področju umirjanja prometa:
OSNUTEK
73
zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja
b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih
b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih -Vodovodi Žalec -Obnova in dogradnja kanalizacije na Praprotnikovi in Aškerčevi ulici v Mozirju -Sanacija plazov po neurjih (Občina Mozirje) -Zaledne vode Škalce (Občina Slovenske Konjice) -Izgradnja infrastrukture za kvalitetno vodooskrbo v Savinjski regiji – vodovodno omrežje v Občini Šentjur -Odvajanje in čiščenje v porečju Savinje – Občina Šentjur – aglomeracije 50 do 2.000PE -Vodovod Matke (Občina Žalec) -Protipoplavni ukrepi v občini Žalec -Izgradnja kanalizacije Ivenca (Občina Vojnik) -Fekalna kanalizacija Pot v Lešje (območje Konjsko) (Občina Vojnik) -Dograditve fekalne kanalizacije na območju Planine pri Sevnici in Dramelj (Občina Šentjur) -Protipoplavni ukrepi – suhi zadrževalnik Črnolica (faza D) (Občina Šentjur) -Protipoplavni ukrepi – suhi zadrževalnik Lokarje (faza E) (Občina Šentjur) -Protipoplavni ukrepi – Hudičev graben (faza C1A) (Občina Šentjur)
b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih
OSNUTEK
74
-Zajetje in črpališče na Kučnici (Občina Tabor)
Informacijski sistem za naravo ima kot enega od ciljev predvidenega izboljšano izmenjavo in dostopnost podatkov a)računalniško tehnične aplikacije za samodejno urejanje obiskovanja (do sprejemljive obremenitve), nakup in postavitev s tem povezane infrastrukture
Informacijski sistem za naravo ima kot enega od ciljev predvidenega izboljšano izmenjavo in dostopnost podatkov a)računalniško tehnične aplikacije za samodejno urejanje obiskovanja (do sprejemljive obremenitve), nakup in postavitev s tem povezane infrastrukture
CP2, SC8: spodbujanje trajnostne večmodalne mobilnosti
Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v funkcionalnih urbanih območjih
Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v funkcionalnih urbanih območjih -Ukrepi trajnostne mobilnosti – akcijski načrt celostne prometne strategije občine (Občina Šmarje pri Jelšah) -Izgradnja javne parkirne hiše na Hermanovem trgu (MOC) -Novogradnja griškega mostu čez reko Savinjo (Občina Žalec) -Pločnik (Občina Tabor) -Izvedba krajše cestne povezave do Snežne jame (Občina Luče) -Izgradnja ceste ob Hudinji (MOC) -Izgradnja povezovalne ceste ZN Trnovlje jug (MOC)
Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na lokalni
Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na lokalni ravni – za funkcionalna območja
OSNUTEK
75
ravni – za funkcionalna območja
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom
CP3, SC3: Razvoj trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje. -Izgradnja parkirišča na vpadnici v Velenje (Camloh) -Urbani park (Mestna občina Velenje) -Izgradnja javnih parkirišč pred Varstveno delovnem centru in bivalno enoto, lekarno ter Zdravstvenem domu Mozirje -Nadgradnja sistema izposoje javnih koles v občini Šentjur -Parkirišče kiss&ride pri izvozu za AC v Trnovcu (Občina Šentjur) -Izgradnja parkirišč park&ride z električnimi polnilnicami (Občina Braslovče) -Parkirišče in postajališče za avtodome (Občina Braslovče) -Kolesarska povezava ob Slivniškem jezeru (Občina Šentjur) -Izgradnja parkirišča P&R v mestu Šentjur -Gradnja železniškega postajališča Breg (Občina Polzela)
Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.
OSNUTEK
76
Mehki ukrepi
trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo
Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti
SC1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
Novi poslovni modeli: socialno podjetništvo, kulturne in kreativne industrije
Novi poslovni modeli: socialno podjetništvo, kulturne in kreativne industrije
CP4, SC9: Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na lokalni ravni -Obnova zdravstvene postaje v Mozirju -Širitev šole Mozirje -Izgradnja prizidka k OŠ Hudinja v Celju -Gradnja športnih igrišč pri OŠ Mozirje -Izgradnja prizidka vrtca (Šmartno ob Paki) -Širitev vrtca Mozirje -Gradnja dislocirane enote doma upokojencev Šmarje pri Jelšah v Rogatcu (MDDSZ v sodelovanju z občino Rogatec in Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah) -ZD Celje – projekt obnove obstoječega objekta na Gregorčičevi 6, Celje, za potrebe izvajanja zdravstvenih storitev -Izgradnja varovanih stanovanj v Celju – Vila Vodnikova 14 (MOC/Nepremičnine Celje d.o.o.)
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na lokalni ravni
OSNUTEK
77
-Izgradnja doma za starejše Žalec z negovalno bolnišnico -Gradnja javne razsvetljave (Občina Polzela) -Zdravstvena postaja (Občina Prebold) -Zdravstveni center Ljubno -Dnevni center za starejše (Občina Ljubno) -Dom zaščite in reševanja ZSD (Občina Ljubno, GRS, ZZD Nazarje) -Izgradnja objekta enote vrtca Nova vas (Občina Šentjur) -Dograditev in preureditev prostorov enote vrtca Dramlje (Občina Šentjur) - Dograditev in preureditev prostorov enote vrtca Planina (Občina Šentjur) -Dom upokojencev Braslovče -Izgradnja zdravstvenih ambulant (Občina Braslovče) -Neprofitna stanovanja za starejše na Žarnovi (Mestna občina Velenje) -Športni park Braslovče
ESRR, CP4, SC5: Spodbujati vlogo kulture in turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma -Gradnja – prizidek Kulturnega doma Mozirje -Izgradnja tematskih poti v občini Podčetrtek -Center za vseživljenjsko učenje Šturm (Občina Solčava) -Knežji dvorec Celje – Projekt prenove
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma
OSNUTEK
78
Knežjega dvorca Celje – 4. faza »severni gotski del« (MOC, država) -Celjski grad (MOC, država) -Celje Stara grofija (MOC, država) -Mladinski center Žalec s hostlom -Izgradnja viseče brvi med Starim gradom in Miklavškim hribom s pripadajočo infrastrukturo (MOC) -Tavčarjev dvor (Spletišče kulture in tradicije za krepitev medgeneracijskega sožitja v kriznih časih (Občina Rečica ob Savinji) -Urbana prenova mestnega središča (Mestna občina Velenje) -Ureditev trškega jedra v Rogatcu -Ureditev ceste in pločnika na Stari grad z razglednim platojem (MOC) -Izgradnja športne dvorane Šentjur -Mestni park Šentjur -Rekonstrukcija zgornjega dela knjižnice Vojnik -Golf igrišče (Občina Tabor)
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture
Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture
OSNUTEK
79
Priloga 1 – Tabela projektnih predlogov Savinjske regije za 2021 – 2027 (v pripravi)
Priloga 2 – Osnutki območnih razvojnih programov