št. 45četrtek, 25. februarja 2010 11primorske noviceK U LT URA

TRST * Razstava fotografij Blaža Zupančiča v Narodnem domu

Dvoje imen, ena forma in več sporočilV tržaškem Narodnem domu so predsinočnjim odprlifotografsko razstavo Ab e c e d a . Projekt fotografa BlažaZupančiča predstavlja zanimivo srečevanje fotografskegamedija in jezika, s svojim sporočilom pa opozarja navrednote večkulturnosti. Letos junija bo namreč minilo90 let od požiga Narodnega doma. Milan Pahor, ravnateljtržaške Narodne in študijske knjižnice, pa opozarja, da jeta, za slovensko prisotnost v Trstu tako pomembnastavba, Slovencem vrnjena le simbolno.

“Fotografska razstavaAbeceda vsebuje in nam po-sreduje neštete informacije,koncepte, ideje, mnenja induševna počutja, ki nam jihavtor skuša ponuditi. Dokajneobičajno pa je, da nas-tajajo ob srečanju svetov fo-tografske umetnosti in jezi-ka. Vredno je izpostaviti je-zikovno dvojezičnost pod-naslovov, enojezičnost formein večjezičnost sporočilnos-t i ,” je Robi Jakomin v torekpredstavil razstavo fotogra-fij Blaža Zupančiča vtržaškem Narodnem domu.

Abeceda - alphabet, bos –barfuß, zobna ščetka – zah-nbürste, Žižek Slavoj - to jele nekaj naslovov osemin-dvajsetih razstavljenihčrno-belih fotografij. “Ob is-kanju motivov o počutju,zdravju, predvsem pa o člo-veku, sem zajel vse črke, takoslovenske kot nemške in zavsako poiskal motiv, ki se vobeh jezikih začenja na istočrko. Poseben problem pred-stavljajo slovenske črke, ki

jih nemščina nima (č, ž, š) intiste, ki jih ni v slovenščini(w, q, x, y). V teh primerihsem se zatekel k tujkam,imenom ali pa k izgovor-javi”, je Bl a ž Zu p a n č i č p re d -stavil koncept svojega raz-stavnega projekta.

Iz l o žbeno oknovečkultur nosti

Gostovanje Zupančičeverazstave v Trstu je pripravilotržaško Dr uštvo za umet-nost KONS. V njegovemimenu je predsednik Ra d oJa g o d i c odprl razstavo innapovedal povratno gosto-vanje članov Konsa čez ne-kaj tednov v Ljubljani. Ja-komin, ki vodi tudi Sloven-ski informacijski center - vpritličju Narodnega domaso ga spet odprli po šestihletih -, si želi, da bi raz-stavno kongresni prostor, kiga upravljajo Slovenci, po-stal izložbeno okno sloven-ske kulture in most do mul-tikulturnosti v mestu, ki je

nekoč že bilo znano po od-prtosti različnim kulturamin narodom.

Le simbolna vrnitev

Navedene prostore, skla-dno s prenosom lastnika -deželne uprave - upravljaNarodna in študijskaknjižnica. Njen ravnateljMilan Pahor je za naš časo-pis povedal: “D evetnajstičlen zaščitnega zakona za

Slovence v Italiji iz leta 2001eksplicitno navaja, da senekdanji Narodni dom v Tr-stu prenese na deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, da biga lahko kulturne in znan-stvene institucije slovenske-ga jezika - začenši z Narodnoin študijsko knjižnico - initalijanskega jezika upora-bljale brezplačno.” Be s e d i l oistega zakona tudi pravi, dabo, v kolikor ne pride dodogovora v obdobju petih

let po sprejetju zakona, tov p ra šanje urejeno v šestihmesecih z odlokom pred-sednika ministrskega sveta.“Dejstvo je, da je ta, za nasSlovence tako pomembnastavba, ki so jo julija 1920požgali fašisti in italijanskinacionalisti, skladno z za-konom 'vrnjena' Slovencemle simbolno, saj upravljamole nekaj prostorov v pritličju.Vse ostale prostore ima ševedno v uporabi Fakulteta

za moderne jezike Univerzev Trstu, ki pa bi se ob dobrivolji zlasti mestnih oblastilahko hitro preselila tudikam drugam. Očitno pa šeniso dozoreli časi, da bi biloto že dovoljeno in celo rea-l i z i ra n o”.

Glede na smelo zastavlje-ni program in odločitev opredstavljanju že uveljavlje-nih umetnikov, kot je tudiZupančič, čigar abecednadela bodo na ogled do 10.

marca, pa tržaški Narodnidom v centru Trsta očitnospet napolnjujejo (tudi) av-tohtona slovenska beseda inpodobe, ob katerih so bo-gatejši tudi Tržačani drugihn a ro d n o s t i .

BOGDAN MACAROL

KOPER * V Pokrajinskem arhivu so predstavili evropska arhivistična projekta

Trud arhivarjev na spletuMednarodna arhivistična projekta FIDA (Fiume, Istria, DalmaciaArchivi) in SIDA (Serenissima, Istria, Dalmacia Archivi), ki ju vodidr uštvo Societa dalmata di storia patria iz Rima, sta k sodelovanjupritegnila tudi pokrajinska arhiva v Novi Gorici in Kopru. V slednjemso predstavili plod nekajletnega truda številnih raziskovalcev inarhivarjev, med katerimi je tudi Koprčanka Valentina Petaros Je-romela. FIDA zajema državne arhive, SIDA pa nedržavne arhive, medkatere spadajo tudi cerkveni.

Predstavnik društva Societa dal-mata di storia patria Bruno Cre-va t o - S e l va g g i pojasnjuje, da grepri FIDI za širok znanstveno ra-ziskovalni projekt, ki si ga je zas-tavila rimska ustanova, katere ko-renine segajo v Zadar, kjer je bilaustanovljena leta 1926, danes paima sedež v Rimu: “Projekt se uk-varja s popisom in spletno pred-stavitvijo arhivskih fondov, doku-mentov, ki so jih ustvarile 'ma-

gistrature' - uradi italijanskih pre-dunitarnih držav ali kraljevineItalije, torej predvsem za časa Be-netk, pa tudi v francoskem, av-strijskem obdobju in italijanskemobdobju do leta 1945.”

Dokumente danes hranijo v slo-venskih, hrvaških in črnogorskiharhivih. V Sloveniji te fonde, ki sovečinoma pisani v latinščini aliitalijanščini, najdemo v dveh lju-bljanskih, v novogoriškem in ko-

prskem arhivu ter v piranski po-dr užnici slednjega. “Cilj našegaprojekta je, da bi zainteresiraniraziskovalci vsega sveta lahko iz-vedeli za te fonde,” pojasnjuje Cer-va t o - Se l va g g i . “Na še delo je, da jihopišemo in opremimo s podatki ponormativih ISAD (InternationalStandard Archive Description), kijih priznava mednarodna arhivis-tična skupnost.”

Projekt poganjajo sredstva, pri-dobljena na podlagi posebnegaitalijanskega zakona, nastaja pa vsodelovanju s posameznimi arhi-vi. Pri projektu, ki so ga leta 2003uradno predstavili slovenski vladioziroma veleposlaniku v Rimu, sosodelovali različni raziskovalci,med njimi pa Crevato-Selvaggi iz-postavlja mlade pripadnike ita-lijanske skupnosti, kot je Va l e n -tina Petaros Jeromela, ki je fondepopisovala tudi v Kopru, medtemko je novogoriške popisoval njenkolega z Reke. Diplomirana filo-loginja iz Kopra je tudi svobodnaarhivarka, ki je poleg koprskih po-pisovala tudi fonde v Zadru inŠibeniku, kamor se v kratkemvrača nadaljevati delo.

Valentina Petaros Jeromela pou-darja, da je za raziskovalce, ki bodouporabljali spletno stran w w w. f i -da-sida.it, pomembno vedeti, ka-ko je določen fond razdeljen:“Včasih se namreč zgodi, da jerazdeljen na več lokacij: del de-nimo hranijo v Zadru, del v Za-grebu in del v Trstu. Doslej smo nagrobo zbrali vse podatke, kaj se vsenahaja po arhivih. Šele zdaj bomozačeli zbirati najbolj zanimive fon-

de, ki jih bomo natančno popisaliin na spletu dali na voljo vsem, kijih bodo morebiti v prihodnostipotrebovali pri svojih raziskavah.”

Spletna stran je v štirih jezikih:italijanščini, slovenščini, hrvaščiniin angleščini. “Na ta način naspletu ne objavimo fondov, torejposameznih arhivskih dokumen-tov, saj bi bilo to nemogoče, temvečsporočamo raziskovalcem, kaj se vnjih nahaja in kje jih lahko dobijo.Šele nato raziskovalec pride, naprimer, v Koper in tu sam preučiv s e b i n o,” še pojasni Bruno Cre-va t o - Se l va g g i .

Mag. Nada Čibej, direktorica ko-prskega Pokrajinskega arhiva, do-daja, da je njihova ustanova sprva

nudila predvsem vpogled v gra-divo, iz česar se je kasneje rodilonekakšno sodelovanje. Iz koprske-ga arhiva so pomoč projektu nu-dili predvsem Zdenka Bonin, ar-hivarka in direktorica piranskeenote pokrajinskega arhiva, inMirjana Kontestabile Rovis, pravtako arhivarka in predsednica Ar-hivskega društva Slovenije. Pomensodelovanja za Pokrajinski arhivKoper Čibejeva povzema: “S tem,ko se na tej mednarodni spletnistrani nahajajo tudi podatki inevidence o gradivu iz koprskegaarhiva, smo uporabnikom gotovoširše dostopni. Podatki pa se bodosproti še posodabljali, kar je tudismisel projekta.” MAJA PERTIČ

Bruno Crevato-Selvaggi, Nada Čibej in Valentina Petaros Jeromela

Pogled v koprski arhiv

Bl a ž Zu p a n č i č je bilrojen leta 1957 v Mün-chnu. Od leta deluje1988 deluje kot samo-stojni fotograf. Ob šte-vilnih razstavah domain prek meje - Ab e c e d aje bila med drugimpredstavljena že v Pli-berku, Bruslju in Lju-bljani -, je v zadnjihletih prejel tudi večnagrad. V Ljubljani vo-di atelje-galerijo Mi-k a d o.

Zupančičeva dvojezična Abeceda - simbolni korak do multikulturnosti v Trstu

Foto

: Bog

dan

Mac

arol

Foto

: And

raž

Gom

bač

Foto

: And

raž

Gom

bač