Download - traktor vzdrževanje
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
1/54
POVZETEK
V kmetijstvu potrebujemo za opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti veliko razlinekmetijske mehanizacije, ki omogoa laje, kvalitetneje in uinkoviteje opravljanje
dejavnosti. Da je ta kmetijska mehanizacija na razpolago takrat, ko jo potrebujemo, jo je
potrebno pravilno in pravoasno vzdrevati. Vzdrevanje pa za podjetje ali posameznika
predstavlja stroek. Vsako kmetijsko gospodarstvo tei k temu, da bi lahko planiralo
stroke vzdrevanja in da bi te stroke zmanjali na minimum oziroma jih optimizirali. Cilj
naloge je predstaviti dejavnost vzdrevanja traktorjev Fendt v podjetju anvita ter
predstaviti ukrepe, s katerimi lahko zmanjamo stroke vzdrevanja in podaljamo
ivljenjsko dobo kmetijske mehanizacije.
!ljune besede" kmetijska mehanizacija, traktorji, vzdrevanje, preventivno vzdrevanje,
kurativno vzdrevanje, #kupina anvita.
ABSTRACT
$n agriculture, %e need a lot o& di&&erent agricultural machiner' to per&orm basic
agricultural activities. (gricultural machiner' let us to make these activities easier, better
and more e&&ective. )hat the agricultural machiner' is available %hen it is needed, it is
necessar' proper and timel' maintenance o& it. *aintenance &or a compan' or an
individual represents a cost. (n' agricultural econom' tends to plans maintenance costs
and to reduce those costs to a minimum and optimize them. (im o& this %ork is to presenta maintenance activit' &or Fendt tractors in the compan' anvita and present measures in
order to reduce maintenance costs and e+tend the li&e o& agricultural machiner'.
!e'%ords" agricultural machiner', tractors, maintenance, preventive maintenance, curative
maintenance, anvita.
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
2/54
KAZALO VSEBINE
1 UVOD..............................................................................................................................................................1
. -/D/0$)/V -10/*(................................................................................................................2.2 /D#)(V$)/V -!-03(.....................................................................................................................2
.4 /D-#)(V!/ $5 -*/3$)V/..........................................................................................................6
.6 */)-D/ D/0(......................................................................................................................................6
2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA.................................................................................................................5
2. (7V-3 !*/)$3#!/ */8(5$7(C$3/ $5 )(!)-3/V..............................................................9
2.2 V#)/ )(!)-3/V.......................................................................................................................... .:
2.4 #/#)(V5$ D/0$ )(!)-3/V........................................................................................................ .2
2.6 7(8)/V/ ;0/D/ )(!)-#!$8 -03...........................................................................................9
3 POMEN VZDREVANJA KMETIJSKIH STROJEV.............................................................................21
4. (7V-3 $5C$-V V7D()$V5- V7D
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
3/54
KAZALO SLIK
#lika " azvoj strojnih sklopov traktorja..............................................................................:
#lika 2" 5ekatere vrste traktorjev standardni, zglobni, vinogradniki, gorskiE..................2
#lika 4 @" )raktorji Fendt skozi zgodovino........................................................................4:
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
4/54
1 UVOD
1eseda traktor izvira iz latinske besede trahere, kar pomeni vlei in iz katere lahkoizpeljemo besedo vlailec. 0ahko pa jo izpeljemo tudi iz treh anglekih besed" gasoline
traction engine tractor. De&inicija traktorja iz strokovne literature izgleda sledee oje,
::9E" Traktor je samopogonsko vozilo na kolesih z vsaj dvema osema ali vozilo na
gosenicah, ki ga izdelujemo zato, da se z njim lahko nosi, vlee ali poganja kmetijske stroje
ali naprave pri gibanju ali pri stacionarnem delu. )raktor je danes osnovni ali vsesplono
uporaben stroj, katerega naloga je vleka, transport in pogon prevoznih in neprevoznih
delovnih strojev. Vleko in transport so stoletja, ponekod pa e danes bolj ali manj
uinkovito opravljali z ivalsko vprego, vendar pa je pojav traktorja dal kmetijskim
opravilom isto novo razsenost. #odobnega kmetijstva brez kmetijske mehanizacije si
namre ni mono ve niti zamisliti. )raktor je omogoil, da je bilo mono nanj namestiti
razne prikljune stroje in orodja, ki so olajali kmetijsko delo.
V #loveniji je bilo leta 2G4 29.:@@ traktorjev, kar je skoraj 2G H ve kot leta 2GGG.
!metijsko gospodarstvo ima povpreno dva traktorja. #lovenija ime ?2,2 traktorjev na
tiso prebivalcev, oziroma ?,4 traktorja na hektar. Vsak dvajseti #lovenec ima traktor, kar
nas uvra na sam svetovni vrh po tevilu traktorjev glede na tevilo prebivalcev. V
#loveniji je med registriranimi cestnimi vozili ?,4 H traktorjev in G,6 H traktorskih
prikolic. ;lede na starost je 9:,6 H traktorjev starejih od 2 let in A:,6 H traktorskih
priklopnikov starejih od 2 let. 7a primerjavo, sosednja (vstrija ima 6G,? traktorja na
tiso prebivalcev. V (vstriji je okoli 44G.GGG traktorjev, to tevilo mehanizacije, tako kot
pri nas, narekuje tudi teak alpski teren. Ve kot osemmilijonska (vstrija, ki meri @4.@AA
kvadratnih kilometrov, obdeluje skoraj 9 H povrin, traktor pa ima v lasti vsak
petindvajseti (vstrijec. V kmetijstvu je zaposlenih A,A H avstrijskih delavcev apler,
2G6E. 5a lestvici po tevilu traktorjev na hektar obdelovalnih povrin je #lovenija
uvrena pod sam vrh.
#troki za gorivo in stroki za vzdrevanje tolikne mehanizacije, med katero je precej
torej tudi stare mehanizacije, niso zanemarljivi. 7manjevanje strokov vzdrevanja in
strokov goriva v kmetijstvu lahko voliva na ekonomiko pridelave hrane in posledino tudi
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
5/54
zmanjevanje emisij toplogrednih plinov, saj je poznano, da dobro vzdrevani stroji
porabijo manj energije in v zrak spuajo manj kodljivih snovi. 5a zmanjevanje strokov
v kmetijstvu lahko torej vplivajo sami uporabniki s primernimi ukrepi pri opravljanju
delovnih operacij in s primernimi ukrepi vzdrevanja kmetijske mehanizacije.
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
7manjevanje tevila kmetijskih traktorjev in porabe goriva v kmetijstvu lahko drastino
vpliva na ekonomiko kmetijske pridelave. #trokovnjaki s podroja kmetijske tehnike so
ugotovili, da kar AG H vse porabljene energije v kmetijstvu in gozdarstvu predstavlja
dizelsko gorivo, stroki goriva pa predstavljajo tudi do 6G H strokov za uporabo traktorja
na kmetiji. 5a zmanjevanje porabe goriva v kmetijstvu lahko v veliki meri vplivajo sami
uporabniki kmetijske oziroma gozdarske mehanizacije z nekaterimi ukrepi, ki jih spodbuja
projekt /&&icient 2G http"IIe&&icient2G.euIapp&armsIregisterE, kot so" pravilno vzdrevanje
traktorjev in strojev, pravilno nastavljanje strojev, zmanjevanje tevila prehodov npr. pri
obdelavi tal z uporabo metod za reducirano obdelavo tal oziroma direktno setev, tehnika
vonje, izbira pravilnega tlaka v traktorskih pnevmatikah glede trdnosti podlage, precizno
kmetovanje, uporaba sodobnih traktorjev z izboljanimi motorji in transmisijami itn.
aznovrstna kmetijska mehanizacija torej zahteva nenehno vzdrevanje, e posebej, e je
izpostavljena tekim pogojem dela, kot je npr. primer v vejih organizacijah, ki se bavijo s
kmetijsko dejavnostjo. Vzdrevanje vse kmetijske mehanizacije zahteva visoko raven
primerne organizacije in obvladovanje vseh monih nastalih situacij. Dobra organizacija in
odnos do vzdrevanja lahko podalja ivljenjsko dobo mehanizacije.
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
#kupina anvita je bila ustanovljena s sklepom Dravske banovine e pod oblastjo
!raljevine 3ugoslavije. 1anovinsko posestvo skupaj z nijo kmetijsko olo, pozneje
dravno, so zadrali v takni obliki tudi 5emci, ko so leta :6 to pokrajino predali
2
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
6/54
*adarom. *adari so nadaljevali z delom dravnega posestva in kmetijske ole. 0eta
:6A je kmetijsko posestvo nadaljevalo z delom. azlini drubenopolitini sistemi so
posestvo razbili na ve manjih, nepro&itnih enot. 0eta :?2 je prilo do zdruitve
!metijskega posestva akian, !metijskega posestva 1eltinci in posestva 0endava v !;
akian. 0eta ::, ob uveljavitvi zakona o podjetjih, se je lendavski del !metijskega
gospodarstva, ki je bil do tedaj )-7D, odcepil. 0eta ::9 je bilo v sodni register vpisano
lastninsko preoblikovanje !metijskega gospodarstva akian p.o. # tem se je !; akian
preoblikoval v delniko drubo http"II%%%.panvita.siE.
V letu 2GG je drubo !; akian d.d. prevzela druba (grar poslovno svetovanje d.o.o.
iz *urske #obote in jo s tem dokonno privatizirala. V letu 2GG2 so po pripojitvi podjetja(grar poslovno svetovanje d.o.o v !; akian d.d. vstopili novi delniarji in tudi
dejansko prevzeli upravljanje in poslovodenje drube http"II%%%.panvita.siE.
7 najsodobnejo mehanizacijo obdelujejo ve kot 4.AGG ha kmetijskih povrin v #loveniji
in ve kot AGG ha v sosednji *adarski. )e povrine so razdeljene na ekonomske enote"
1eltinci, *urska sobota, )eanovci, *otvarjevci, 0emerje ter *adarska. ovrine so
namenjene za proizvodnjo osnovnih kultur" penice za prehrano ljudi, krmo ali semeE,oljne ogrice za trgE, koruze za zrnje za krmo ali semeE ter jemena za krmo ali za
semeE http"II%%%.panvita.si E.
Dejavnost poljedelstva je vkljuena v sistem integrirane pridelave poljin, ki doloa
uravnoteeno porabo agrotehninih ukrepov ob skladnem upotevanju gospodarskih,
ekolokih in toksikolokih dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu /)-
/>E, katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novihdejavnosti. -bstojee poljedelske kulture so postopno prestrukturirali v trno stabilneje
poljedelske kulture penica krma, koruza silaa, oljna ogrica, koruza B zrnje,
jemenE, ki bodo v pomembnem deleu namenjene tudi porabi v bioenergetiki. #
prestrukturiranjem poljedelskih kultur elijo dosei vijo dodano vrednost, npr. z gojenjem
maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. $ntenzivno
bodo irili obseg lastnih obdelovalnih povrin http"II%%%.panvita.si E.
4
http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/http://www.panvita.si/ -
7/23/2019 traktor vzdrevanje
7/54
/den osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni
dejavnosti skupine anvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za ivali,
leta pa je predpogoj za proizvodnjo kakovostnih ivil.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
V diplomski nalogi bomo prikazali vzdrevanje kmetijske mehanizacije, konkretno
traktorja Fendt, na primeru podjetja anvita. ri tem bomo analizirali kako se to
vzdrevanje opravlja, kakni so postopki, katera dokumentacija se ob tem vodi in ali se
morebiti ob tem pojavljajo kakne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mono s primernejo
organizacijo odpraviti. -b tem predpostavljamo, da ima podjetje na voljo dovolj
usposobljenih vzdrevalcev, v primeru vejih okvar pa organizirano sodelovanje z
zunanjimi strokovnjaki. )orej predpostavljamo, da organizacija vzdrevanja omogoa
primerno kvaliteto vzdrevalnih nalog na traktorjih znamke Fendt. -b tem se omejujemo
samo na eno organizacijo, to je podjetje anvita ter na eno samo vozilo, gre za traktor
priznanega nemkega proizvajalca Fendt.
1.4 METODE DELA
! pisanju naloge smo pristopili s teoretinega vidika, kar pomeni pregled obstojee
literature s podroja kmetijske mehanizacije in vzdrevanja strojev in vozil, tukaj torej
prevladuje deskriptivni pristop V drugem delu naloge, kjer je prisoten empirini pristop
smo si precej pomagali tudi z lastnimi izkunjami, ki smo jih pridobili med delom v
podjetju anvita.
6
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
8/54
2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA
ojem kmetijska tehnika je znan toliko asa kot kmetijstvo samo. =lovek si je pri delu e
pred tisoletji pomagal z enostavnimi stroji in orodji. 7 iznajdbo kolesa in uporabo
vprene ivine za delo se je zaela razvojna krivulja na tem podroju strmo dvigati.
Vpreni plug, ki naj bi ga izumili pred ve kot tirimi tisoletji, je materialen dokaz o
tisoletnem razvoju te zvrsti tehnike. lug se v svoji osnovni obliki vse do danes v bistvu
ni spremenil, e ve, v nekaterih deelah je ostal prav tak, kakren je bil na zaetku. 7
razvojem industrije in spremljajoih tehninih odkritij je tehnino znanje nezadrno
osvajalo kmetijsko podroje. !malu po odkritju parnega batnega stroja se pojavijo parni
plugi in lokomobile kot mobilni izvori mehanske energije. V kratkem asu je prila vuporabo vrsta strojev, katerih osnovna zamisel je e danes aktualna, med njimi na primer
sejalnica 3ames Cooke 9@AE, mlatilnica (ndre% *eikle 9@?E, kosilnica atrick 1ell
@2?E in poljski traktor #tock :G9E, simbol razvoja kmetijske tehnike, imenovan tudi
motorni plug. azvoj te tehnike je loveku olajal delo, predvsem pa je poveal njegovo
produktivnost. !metovalec je lahko okoli leta @GG v eni uri mlave obdelal priblino GG
kilogramov ita, z uporabo preprostih mlatilnic, gnanih z ivino, lokomobilo in konno z
elektrino energijo, pa je koliina oienega ita okoli leta :4G narasla na 2GGG kgIh.#torilnost sodobnega itnega kombajna je od 2G do 4G ton na uro. )oda zaradi skokovitega
poveanja produktivnosti in pospeitve razvoja kmetijskih strojev potrebujemo, e hoemo
doseeno razvojno stopnjo res obvladati, tudi primerno vzdrevati vso to mehanizacijo na
kmetiji 1ernik, ::?E.
*ed vso kmetijsko mehanizacijo zaseda traktor eno izmed pomembnejih mest. !metijski
stroj, imenovan traktor, je od svoje prvobitne zasnove pa do danes v stalnem tehninem in
uporabnostnem spreminjanju. Vedno se prilagaja novim potrebam zasnove glede na
tehnologije dela v kmetijstvu, iroke uporabnosti v komunali, gozdarstvu in transportu ter
zahtevami o varovanju okolja. Vedno v povezavi ekonomske upravienosti vgrajenega
tehninega znanja v konstrukcijo traktorja. -snovni namen traktorja pa je e vedno ostal
enak" pomo kmetu pri delu 1ernik, 2GG6E.
A
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
9/54
azvoj kmetijstva je hiter. 5a eni strani mora kmetijska tehnika omogoati v prihodnosti
velike pridelke in zmanjevati izgube pri pridelavi, na drugi strani pa mora kmetijska
tehnika uvajati nove postopke za razvoj ekstenzivnih kmetijskih podroij. oleg vedno
vejih povrin, ki se obdelujejo, in veje koliinske pridelave, vpliv splonega tehninega
razvoja na pridelavo razdelimo v ve stopenj. ! prvi stopnji je za poveanje pridelkov v
tehnini smeri najbolj prispevala uporaba keminih materialov, kot so mineralna gnojila in
&ito&armacevtska sredstva. V drugi stopnji poveanja kmetijske pridelave temelji na
uporabi tehninih pretvornikov energij. V primerjavi z industrijo ti vplivi v kmetijstvu
vedno vstopajo v nekem asovnem zamiku. )a sredstva se skokovito vkljuijo v
kmetijstvo v AG letih, ko je tudi delovna produktivnost v strmem naraanju. V tem asu
stojimo pred tretjo stopnjo tehninega razvoja v kmetijstvu. )o stopnjo oznauje uporabanovih in&ormacijskih tehnologij, posebno uporaba mikroraunalnikov pri kontroli in
vodenju kmetijske pridelave. Cilj vkljuevanja in uporabe te tehnine novosti je predvsem
v zmanjevanju uporabe produkcijskih sredstev gnojil, pesticidov, energijeE, kakor tudi
bolje ekoloke sprejemljivosti za okolico. )a izhodia uporabe pa zahtevajo predvsem
tone in&ormacije o pridelkih, strokih, poteku pridelave, klimi in vplivu teh &aktorjev na
okolje. 7a optimalno in relativno stalno kmetijsko pridelavo nova in&ormacijska
tehnologija omogoa v kmetijstvu raunalniko podprto pridelavo, pri tem pa daje novepoti za zmanjanje obratovalnih sredstev ob soasnem pozitivnem vplivu na okolje
1ernik, 2GGAE.
oloaj in monost razvoja kmetijske tehnike je odloilen od splonega tehninega razvoja
v doloenem asu civilizacije. )a razvoj se tekom asa razdeli v tiri asovna obdobja
1ernik, 2GGAE"
-bdobje materialov"
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
10/54
obdobju, ter vtisnilo neizbrisen dokaz v okolju. >poraba elektromotorjev in
motorjev z notranjim izgorevanjem je povzroila, da se je loveka trajna mo, ki je
do sedaj znaala G,2A kJ, zaela stopnjevati. osledica tega je bila prva
industrijska revolucija.
-bdobje in&ormacij" red nami je ele prvi del uporabe tako imenovane tehnine
inteligence, ki je sposobna od loveka sprejeti in&ormacijo, jo shraniti, obdelati in
nato razmnoiti ter ponovno voditi do uporabnika in&ormacij. 7aetki tega obdobja
segajo v as odkritja pisave, splono razirjanje je potekalo z razvojem tiskarstva.
Danes pa je na stopnji avtomatiziranega opravila obdelave podatkov, vodenja
proizvodnega procesa in podpore odloanja, kar je tudi cilj tehnine inteligence. )a
napredek v mikroelektroniki pa imenujemo druga industrijska revolucija. V tej sta
povezani, pridelava in celotno gospodarstvo. avno tako kot v preteklosti, bo tudi
to obdobje imelo daljnosene in dosledne vplive na kmetijsko tehniko.
-bdobje biotehnike" ribliuje se nam t.i. zelena revolucija za katero je znailen
geoineniring in razvoj biotehnologije. ri emer pa e ne vemo natanno kaken
bo ta vpliv na lovetvo in drubo.
2.1 RAZVOJ KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN TRAKTORJEV
rvi zaetki mehanizirane vleke pluga, ko realizirana vlena sila ni bila iz izvora ivalske
moi, so se pojavili" okoli leta @?G se je zaela uporaba kolesnih vlailcev traktorjev v
7D( s parnim pogonom. 0eta @@G so v (meriki na podvozje lokomobile namestili motor
z notranjim izgorevanjem. *otor je bil -ttov, z enim valjem in 2G !* 6,9 kJE. V
srednjo /vropo so lokomobile prihajale iz (nglije, katere so nato nadomestili motorji z
notranjim izgorevanjem, tako kot tudi drugod po svetu. V 0ondonu, na drugi svetovni
razstavi, ki je bila leta @?2, so predstavili lokomobilo z voznim mehanizmom. *o
parnega stroja je bila @ !*, delovni tlak pare A barov in masa 9,A t. V 5emiji so prvo
lokomobilo uporabili @?:, obdelala zorala je letno do 6GG ha. )rajna mo lokomobile je
bila 9A !*, vrtilna &rekvenca kolenaste gredi 4AG min, parni tlak 4 barov, masa
lokomobile 9 t. ovrinska storilnost je bila 6 ha na dan, delovna hitrost pluga A G
kmIh. ri tem je potrebovala 6 t premoga in G m 4 vode ter tiri ljudi za opravljanje
9
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
11/54
celotnega postopka oranja. V usiji je bil zaetek uporabe goseniarjev s parnim pogonom
okoli leta :GG. ionir uvajanja motorizacije kmetijstva je bil pesnik inenir *a+ /'th
@4? :G?E, ki ga imenujejo tudi oe kmetijske tehnike. )ako je e leta @@A ustanovil
D0; Deutsche 0and%irtscha&tsgesellscha&t. rvi motorni plug moi 2@ !* 2G,A kJE je
izdelal . #tock leta :G9, ki je ob svojem delu oranju potreboval samo enega loveka.
)raktor plug je bil namenjen samo za oranje 1ernik, 2GG6E.
rve serijsko izdelane kolesne traktorje v ve kot sto tiso izdelkih so izdelali v tovarni
Ford leta :9 v 7D(. $menska mo motorja je bila 2G !* pri vrtilni &rekvenci motorja
GGG min, tiritaktni -ttov motor s tirimi valji, masa traktorja 4?G kg, prenosnik
vrtilnih gibanj je imel tri prestavne stopnje naprej s konnim polastim pogonom napogonska kolesa. -snovna konstrukcijska zamisel standardnega traktorja je e danes
enaka, kot jo je imel traktor Fordson 1ernik, 2GG6E.
0eta :2 je tovarna 0anz izdelala traktor 1ulldog s 2 !* z dvotaktnim dizel
delovanjem z arilno glavo, kot gorivo je uporabljal surovo na&to. 1il je brez menjalnika
prestavnih stopenj, vzvratno gibanje traktorja so dosegli z zamenjavo smeri vrtenja
motorne gredi. 7 razvojnim delom je ista tovarna leta :2? zaela serijsko izdelovatitraktorje 0anz ;roKbulldog z 2@ !* in jih je do leta :4 izdelala 924G traktorjev.
#ledila je osnovna izvedba leta :2: z imensko mojo 4G !*, pri vrtilni &rekvenci AGG
min, z enovaljnim dvotaktnim motorjem z arilno glavo, s prenosnikom vrtilnih gibanj s
tremi prestavnimi stopnjami, z najvejo hitrostjo A,? kmIh in maso traktorja 2?AG kg ter
vzvratno prestavno stopnjo. )raktor so do leta :62 izdelali ve kot GG.GGG. 0eta :4? je
tovarna Deutz izdelala traktor z mojo !*, s tremi prestavnimi stopnjami v menjalniku,
z najvejo hitrostjo @ kmIh in zrano hlajenim motorjem. )raktor je imel prikljuno gred invozna kolesa opremljena s pnevmatikami. $zdelovali so ga tudi po drugi svetovni vojni.
!onstrukcijske dopolnitve za poveanje uporabnosti in storilnosti traktorjev so nezadrno
rasle. V dveh desetletjih so na traktor namestili dodatne naprave strojne sklope, ki so do
danes ohranili prvobitni namen namestitve 1ernik, 2GG6E, pri emer njihov terminski
razvoj prikazuje slika .
@
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
12/54
#lika " azvoj strojnih sklopov traktorja
Vir" 1ernik, 2GG6
2.2 VRSTE TRAKTORJEV
)raktorje v osnovi delimo na dva osnovna sklopa to so enoosni traktorji in dvoosni
traktorji. Dvoosni traktorji tevilno prevladujejo. 7aradi svoje tevilnosti predstavljajo
tudi z varnostnega stalia veliko vejo nevarnost, e zlasti pri delu s traktorskimi
prikljuki v neugodnih delovnih pogojih ;lui, 2GGE" /noosni traktorji so traktorji, ki imajo samo eno pogonsko os, ozek kolotek, hitrost
gibanja obiajno ne presega A kmIh, nimajo vgrajenih svetlobnih teles in so
manjih moi. V to skupino sodijo motokultivatorji, motorne &reze, kosilnice in
drugi podobni stroji,ki imajo samo eno pogonsko os. )i traktorji so v uporabi
predvsem kot pogonski in delovni stroji na vrtovih, v vinogradih, rastlinjakih
oziroma povsod tam kjer imamo opraviti z manjimi delovnimi povrinami. Vendar
je znailnost te skupine traktorjev ta, da imajo vse prikljune stroje kot dvoosnitraktorji s to razliko, da so za njih posebno prirejeni in manjih kapacitet. -b
nestrokovni uporabi so ti traktorji prav tako nevarni kot nepravilna uporaba
prikljunih strojev pri dvoosnih traktorjih. azdelitev teh traktorjev omejujemo
glede na" mo motorja, datum izdelave in vgrajen motor z notranjim izgorevanjem.
Dvoosni traktorji so traktorji, ki imajo dve pogonski osi, obiajno so s pogonom na
zadnja kolesa vendar to v zadnjem obdobju tehnolokega in tehninega razvoja ne
dri ve, kajti dananji traktorji, ki prihajajo na trie, so v veini primerov
:
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
13/54
opremljeni s tirikolesnim pogonom in le redki imajo pogon samo na eno os
praviloma na zadnjoE.
5as v nadaljevanju zanimajo predvsem dvoosni traktorji, zato se enoosnim ne bomo
posebej posveali.
-snovna razdelitev dvoosnih traktorjev loi kolesne dvoosne traktorje in traktorje
goseniarje. 5a kolesih kolesnih traktorjev so gumijaste pnevmatike, pri goseniarjih pa so
nameene gosenice, ki so lahko gumijaste ali kovinske. ri nekaterih novejih izvedbah je
mona tudi kombinacija, kar pomeni da je mogoe kolesnik prirediti v goseniarja in
obratno goseniarja v kolesni traktor. V splonem delimo dvoosne traktorje glede nakonstrukcijske znailnosti, tevilo pogonskih osi, doseeno maksimalno potovalno hitrost,
speci&inost uporabe, uporabo kabine ali varnostnega loka.
!olesne traktorje v splonem delimo v" standardne, zglobne ali pregibne, ogrodne,
sistemske, univerzalne in specialne kolesne traktorje 1ernik, 2GG6E"
#tandardni traktorji so najbolj razirjeni in uporabni. ;lavno mesto za
prikljuevanje prikljukov imajo v zadnjem delu, pri novejih izvedbah pa tudi nasprednjem delu. # sistemom tritokovnega pripenjanja je mogo priklop veine
noenih, polnoenih ali vleenih prikljunih strojev. 5ekatere tipi traktorjev imajo
pogon samo na zadnja kolesa, nekateri pa imajo pogonska vsa tiri kolesa. V obeh
primerih so zadnja kolesa veja in prednja, na katerih je tudi krmilni sistem,
manja. Druga znailnost je razporeditev tee, ki spredaj zajema 6G H in zadaj ?G
H od celotne tee traktorja, nekateri stareji modeli traktorjev imajo spredaj 4G H
in v zadnjem delu 9G H tee. 7globni ali zgibni traktorji imajo precejnjo podobnost s standardnimi traktorji.
azlikujejo se v nainu krmiljenja, saj je pri zglobnih omogoeno v pregibanju
njegovega osrednjega dela. ri nekaterih izvedbah je to natanno v sredini traktorja
pri drugih pa je to mesto zamaknjeno nekoliko naprej ali nazaj, odvisno od namena
uporabe. )i traktorji imajo zaradi pregiba zelo ugoden krog obraanja. 5ekateri
proizvajalci so razvili tudi takne tipe zglobnikov, da se ob premikanju krmilnih
koles zamika za doloen kot tudi prednja preme s imer je doseen e ugodneji
G
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
14/54
obraalni krog. $majo pa tudi svoje pomanjkljivosti. !lasini zglobniki z mestom
pregiba tono na sredini trupa so namre iz varnostnega vidika slabi. roblem je
zlasti njihova bona stabilnost, izvedba varnostnih kabin, tesnjenje in e nekateri
drugi varnostni elementi. )e oitne pomanjkljivosti so tovrstne traktorje potisnile iz
masovne proizvodnje. e vedno pa jih sreamo v vinogradnitvu in kmetijstvu.
-grodni traktorji so traktorji, ki se bistveno razlikujejo od standardnih traktorjev, in
sicer tako po izgledu kot tudi nainu prikljuevanja prikljunih strojev. !abina je
obiajno v zadnjem delu stroja, motor pa je nameen pod ali za kabino. 5jihova
dobra lastnost je dobra preglednost. -grodnikom se prikljuke pripenja v njihovem
zadnjem delu, na prednjem delu, stransko oz. bono ter med prednjo in zadnjo
premo traktorja. !er so ogrodniki izredno prilagodljivi je mogoe na njih priklopiti
tevilne naprave zaradi esar imajo visoko uporabnost tako v kmetijstvu kot tudi pri
izvajanju del pri razlinih gospodarskih drubah, e zlasti tistih, ki se ukvarjajo z
vzdrevanjem cest in druge komunalne in&rastrukture. niverzalni traktorji so namenjeni za kmetijska dela vendar pa se jih s pridom
uporablja tudi v komunalne in druge namene. 5jihova odlika je visoka potovalna
hitrost zato so zelo primerni tudi za cestni transport. 7nailnost teh traktorjev je ta, da
je motor elastino vpet v podvozje, prednja in zadnja prema sta vzmeteni in imajo
razpored tee AG " AG. 5jihova potovalna hitrost je lahko @G kmIh in ve.
V skupino specialnih traktorjev sodijo" sadjarskovinogradniki traktorji, traktorji
za strmine, visoko kolesni traktorji in dvorini traktorji.
#like nekaterih vrst traktorjev prikazujemo v nadaljevanju slika 2E"
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
15/54
#lika 2" 5ekatere vrste traktorjev standardni, zglobni, vinogradniki, gorskiE
2
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
16/54
Vir" ;lui, 2GG
2.3 SESTAVNI DELI TRAKTORJEV
!metijsko mehanizacijo oznauje mona in robustna konstrukcija, velike dimenzije in
tea, kar je povezano z zahtevami po visoki uinkovitosti ter s tekimi delovnimi
razmerami. -d kmetijske mehanizacije, traktorjev in delovnih strojev se zahteva velika
delovna uinkovitost, neprekinjeno delo pri maksimalni obremenitvi in pri razlinih
klimatskih pogojih, ob prisotnosti vode, blata in prahu (rnek, 2GAE.
Danes uporabljani traktorji so veinoma samonosne konstrukcije, kar pomeni da so posamezne
enote, kot so motor, menjalnik, di&erencial in hidravlika zvijaeni skupaj in kljub lastnim
posebnostim opravljajo naloge kot celota.
4
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
17/54
)emeljni del, ki traktor poganja je motor z notranjim izgorevanjem. ri dvoosnih traktorjih
je dizel motor, pri enoosnih traktorjih pa sta na triu poleg dizel motorja tudi dvotaktni in
tiritaktni bencinski motor. Dizelski motorji za pogonsko gorivo uporabljajo plinsko olje,
nekateri novi motorji, izdelani po natanno doloenem standardu, pa uporabljajo bioloko
pridobljena goriva. Dizel motorji delujejo v okviru tiritaktnega procesa, ki se deli na takt
sesanja, takt stiskanja, takt dela in takt izpuha. *otorji so po konstrukciji bistveno
moneje zgradbe, saj delujejo pod vijimi tlaki kot bencinski motorji. )i motorji so po
izdelavi zahtevneji s tem pa tudi draji. *otorji so opremljeni s posebnimi rpalkami, ki
gorivo potiskajo pod visokim tlakom v valje motorja in to v tono doloenem asu v tono
doloen valj motorja in tono doloeno koliino. 5aprava imenovana 1oscheva rpalka je
zelo natanna in tudi zelo zahtevna za vzdrevanje. =rpalke starejih izvedb motorjev sobile serijske ali rotacijske pri novejih motorjih pa je njihova zgradba drugana, saj
delujejo tudi pod do G krat vijim tlakom. !rmiljenje rpalk poteka elektronsko. Veina
sodobnih motorjev izrablja tudi izpune pline,in sicer tako, da imajo v sistemu izpuha
vgrajeno turbino, ki pod pritiskom polni motor z zrakom. )aki motorji delujejo bolj
elastino in imajo bolji izkoristek, vendar pa so nekoliko obutljiveji na nepravilnosti pri
delu. #odobni motorji imajo poleg prisilnega polnjenja zraka tudi posebni hladilnik
vsesanega zraka, ki omogoa e bolji izkoristek goriva. 8lajenje je tekoinsko ali zranoodvisno od proizvajalca. *azanje je urejeno preko oljne kopeli ali karterja v kateri je
rpalka, ki mae vse gibajoe dele. 1encinski motorji uporabljajo za pogonsko gorivo
bencin in v nekaterih primerih tudi petrolej. Dananji motorji uporabljajo :A oktanski
bencin, motorji stareje izdelave pa tudi :@ oktanskega. Vrsta uporabljenega goriva za
posamezen stroj je odvisna od priporoil proizvajalca stroja. V :A oktanskem bencinu je
neprimerno manj svinca, zato je njegova uporaba okolju prijazneja. Delujejo na podobnem
principu kot tiritaktni dizel motorji. azlikujejo se v tem, da v valje motorja prihaja emeanica goriva in zraka. 1encinski motorji imajo za nemoteno delovanje posebno napravo,
imenovano uplinja, ki mea gorivo in zrak katerega potem motor vsesa v valj. oleg uplinjaa
pa so sestavni deli bencinskih motorjev e vigalne sveke, ki vgo zmes goriva. 5oveje
izvedbe bencinskih motorjev imajo direktni vbrizg goriva in nekatere druge spremembe, ki jih
obiajno motorji vgrajeni v enoosne traktorje nimajo. *azanje je urejeno preko oljne kopeli ali
karterja v katerem je olje ustrezne kvalitete s rpalko, ki mae vse gibajoe dele motorja.
Dvotaktni bencinski motorji so vgrajeni predvsem v enoosne traktorje in v manje kmetijske
stroje kot so" motorne rone kosilnice, motorne kropilnice in druge naprave, ki morajo imeti
6
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
18/54
visoke obrate in so ceneji. *otor ima enostavno konstrukcijo in je brez ventilov. 5jihovo
nalogo opravlja bat s svojo obliko in odprtinami v valju ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E.
)raktorje je potrebno dosledno vzdrevati po navodilih proizvajalca. 7lasti je pomembno
servisiranje ter pravilno obremenjevanje motorja in prikljuevanje primernih prikljunih
strojev. V praksi se je e do nedavnega pojavljalo, da so posamezni lastniki traktorjev za
delovanje motorja uporabljali gorivo, ki je namenjeno uporabi za ogrevanje. oleg tega, da je
to prepovedano in kaznivo, pa lahko predstavlja za doloen motor tudi nepopravljivo kodo,
zlasti e gre za nove motorje z visokotlanim vbrizgom.
#klopka je naslednji pomemben del traktorja. -b tem, da slui za menjavanje hitrostnih
prestavnih razmerij, slui tudi za zaustavljanje pogonske gredi, ki poganjajo prikljunestroje. 0astnosti posameznih vrst sklopk so pogojene z njihovim namenom uporabe. Veina
traktorjev ima vgrajene suhe torne sklopke, nekateri pa tudi velamelne oljne sklopke.
5oveji tipi traktorjev imajo tudi hidravline turbinske sklopke, katerih prednost je v tem,
da varujejo kompletno transmisijo pred pokodbami, omogoajo varno speljevanje in v
nekaterih primerih prepreujejo tudi drsenje pogonskih koles. #klopka na traktorjih je
obiajno sestavljena iz dveh enot, in sicer enote s katero upravljamo menjalnik in enote s
katero upravljamo prikljuno gred. 5ekateri stareji traktorji imajo samo eno enoto. V tem
primeru se ob vkljuitvi sklopke prekine povezava med motorjem in menjalnikom in hkrati
tudi med motorjem in prikljuno gredjo ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E.
*enjalnik" 7 menjalnikom spreminjamo hitrost in vleno mo traktorja, kar je e posebej
pomembno pri razlinih vrstah del in pri noenju ali vleenju prikljunih strojev. 0oimo
ve vrst menjalnikov" mehanine in brezstopenjske menjalnike ter menjalnike ki delujejo
pod obremenitvijo. *enjalniki sodobnih traktorjev, ki delujejo neslino, imajo sistem dela
sinhroniziran. V #loveniji glede na starostno strukturo traktorjev v njih prevladujejo
menjalniki z vzdolnim pomikom zobnikov ;lui, 2GGE.
A
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
19/54
Di&erencial je del zadnje preme. ;lavna naloga di&erenciala je usklajevanje vrtenja
pogonskih koles. -hije zadnje preme je v enem delu spojeno z menjalnikom v drugem delu
pa z polgredmi. #toasti zobnik je na koncu glavne gredi in prenaa navor na veliki
kroniasti zobnik ter spreminja smer vrtenja za :GL. Veliki kronikasti zobnik je pritrjen na
ohije di&erenciala in se z njim vred vrti. Di&erencial, ponekod imenovano kot izravnalno
gonilo, izravnava neskladje poti, ki jo opravi zunanje pogonsko kolo nasproti notranjemu. 5a
di&erencialu je tudi di&erencialna zapora, ki ima pri traktorjih pomembno vlogo. )raktorji
namre pogosto opravljajo delo v slabih pogojih zaradi esar se pogonska kolesa lahko vrtijo
tudi v prazno. 7 vklopitvijo zapore di&erenciala prineta obe kolesi enakomerno delovati ne
glede na podlago. #tareji traktorji so opremljeni z zaporo za rono vklopitev, noveji pa imajo
obiajno avtomatsko zaporo, ki se avtomatsko vklaplja in izklaplja ko je to potrebno 1ernik,2GG6E.
rikljuna gred slui prikljuevanju pogonskih gredi traktorskih prikljukov. #odobni
traktorji imajo prikljuno gred v prednjem in zadnjem delu traktorja. /ksploatacijske
znailnosti prikljune gredi se odraajo v vrtilni hitrosti, ki je v zadnjem delu traktorja
standardizirana s A6G obr.Iminuti in v prednjem delu GGG obr.Iminuto. #odobneji traktorji
imajo poleg prej omenjenih opcij tudi monost prikljuitve na prikljuno gred, ki ima samo
9AG obr.Iminuto. rikljuna gred ima utorno ali evolventno olebljenje. 5ekateri traktorji
lahko prikljuno gred poveejo z menjalnikom hitrosti in s tem regulirajo hitrost vrtenja.
omembneje varnostne zahteve prikljune gredi so ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E"
izhodni ep prikljune gredi mora biti zavarovan tudi ko ni prikljuena kardanska
gred,
monost prikljuevanja prikljune gredi iz kabine traktorja, pri starejih traktorjih
te monosti ni,
veina strojev je konstruiranih za A6G obr.Iminuto zato ni dovoljeno prikljuevanje
na gredi z ve obrati, saj ima to lahko za posledico velike pokodbe in lome stroja
kot tudi pokodbe ljudi ob stroju.
?
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
20/54
)raktorska hidravlika in enota za tritokovno pripenjanje omogoajo dviganje in spuanje
noenih prikljukov. 8idravlika ima poleg osnovne naloge, kot je dvigovanje bremena in
noenje priklopnih strojev tudi druge naloge, to je uravnavanje gibanja prikljunih strojev
glede na delovni odpor, uravnavanje dinaminih obteitev, omogoanje taknega razvoda
olja, ki omogoa priklapljanje hidrodinaminih pogonov. 7gradba hidravline naprave je
enostavna, na traktorju zavzemajo majhen prostor in je sorazmerno poceni. 0oimo dva
tipa hidravlinih naprav" enosmerna hidravlika deluje le v eni smeriE in dvosmerna
hidravlika deluje v obe smeriE. ri priklopu prikljunega stroja na traktorsko hidravliko
nemalokrat prihaja do teav, jeze in celo nesre. e posebej je to problem pri traktorjih, ki
nimajo reenega upravljanja hidravlike zunaj traktorske kabine. V tem primeru je
krmiljenje hidravlike reeno z mehanskimi sklopi in ga je mogoe izvajati le v traktorskikabini. #odobneji traktorji so opremljeni z elektronskim krmiljenjem hidravlike kar ima
tako v eksploatacijskem kot tudi v varnostnem pogledu velik pomen. 5oeni traktorski
prikljuki pri transportu namre razbremenjujejo prednjo premo, elektronsko krmiljenje
hidravlike pa prikljuni stroj spua ali celo dviguje e je to potrebno, tako da ne pride do
prevelike razbremenitve prednjih vodilnih koles traktorja. )ritokovno prikljuevanje je
lahko urejeno v zadnjem ali pa tudi v prednjem delu traktorja. #predaj je obiajno poleg
tritokovnega prikljunega drogovja nameena tudi prikljuna gred, ki zagotovi popolnoeksploatacijsko izrabo traktorja. )ritokovno vzvodovje je standardizirano. omembneji
noeni prikljuki so plugi, brane, obraalniki, zgrabljalniki, trosilniki umetnega gnojila,
nakladalniki gnoja ipd ;lui, 2GG in 1ernik, 2GG6E.
)raktorski priklop omogoa pripenjanje polnoenih ali vleenih traktorskih prikljukov. ri
starejih traktorjih je priklop obiajen z vleno glavo na katerega priklopimo rudo prikljuka s
sornikom, katerega pred izpadanjem zavarujemo z varovalno sponko ali drugo primerno
zaito. )a priklop je slabo mobilen oz. spreminjanje njegovega poloaje je teje in omejeno
zahteva rono spreminjanje viine priklopa ob traktorjuE. #odobneji traktorji imajo priklop s
pominimi vodili. # spuanjem in dvigovanjem priklopne glave v traktorju je priklapljanje
zelo enostavno in hitro ;lui, 2GGE.
9
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
21/54
(vtomatska dvina kljuka je namenjena pripenjanju enoosnih prikolic. ripenjanje je mogoe s
pomojo traktorske hidravlike. rikljuek ima pomembne prednosti pred obiajnim priklopom
za traktorske priklopnike, saj omogoa pripenjanje in odpenjanje prikljuka s sedea voznikaM
pripeti prikljuek povea obremenitev zadnjih koles traktorja, kar ima za posledico lajo in
varnejo vleko enoosnega priklopnika 1ernik, 2GG6E.
!abina ali varnostni lok zagotavljata vejo varnost upravljavcu stroja med opravljanjem
delovne naloge. omembno je seveda tudi njeno zagotavljanje voznikovega dobrega
poutja. 5a traktorjih so vgrajene raznolike varnostne kabine, ki pa lahko zaradi
improvizacije pri vgrajevanju izgubijo svoje osnovno poslanstvo. Varnostni lok po drugi
strani svoje prvotne &unkcije, to je zagotovitve varnosti ob prevraanju ne uspe opraviti;lui, 2GGE.
)raktorji kot tudi traktorski priklopniki morajo biti ustrezno opremljeni z svetlobnimi
telesi. Vse naprave, ki imajo nalogo osvetlitve podroja dela in transporta morajo ustrezati
osnovnim varnostnim standardom. 5a vozila morajo biti nameena po predpisih in
pravilnikih, ki jih doloajo za to sprejeti zakoni. #vetlobne naprave morajo delovati
brezhibno, kar pomeni, da ne smejo biti prikrite, zamazane ali zakrite. Vsa svetlobna
telesa, ki so nameena v parih, morajo ustrezati enaki razdalji od sredine toke vozila,
nameena morajo biti na isti viini nad cesto in biti barvno usklajena ;lui, 2GGE.
2.4 ZAHTEVE LEDE TRAKTORSKIH OLJ
)raktorje praviloma poganjajo dizelski motorji, mo se prenaa preko menjalnika,
reduktorja in di&erenciala, pogosto pa so v sklopu transmisije tudi mokre zavore,hidravlina sklopka ali hidravlini menjalnik. Delovne &unkcije se opravljajo s pomojo
sistema hidravlike. )eki obratovalni pogoji, prisotnost prahu, vlage, blata in velikokrat
tudi ne najbolji pogoji vzdrevanja zahtevajo izredno visoke zahteve, ki jih morajo
mazalna olja v traktorjih dosegati. ri tem je konstrukcija veine traktorjev taka, se z enim
oljem mae tako reduktor, menjalnik, di&erencial in hidravlini sistem. Vedno ve
traktorjev pa ima v pogonskem sklopu tudi mokre zavore, kar postavlja e dodatne zahteve,
glede kakovosti maziv, ki se uporabljajo za mazanje traktorjev 1ernik, 2GG6E.
@
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
22/54
!onstrukcijsko se razlini traktorji seveda razlikujejo, nekateri imajo loeno mazanje
transmisije in hidravlike, nekateri zopet ne, v vsakem primeru pa imajo predpisana
najrazlineja olja. !er se ponavadi za vsak traktor uporabljajo razlina
hidravlinoItransmisijska olja, pa v skladu z navodili proizvajalca, lahko menjavanje
delovnih prikljukov med posameznimi znamkami in tipi traktorjev privede do problemov
zaradi meanja olj, e posebno, e ima traktor tudi mokre zavore. rav izredno velika
raznolikost mazalnih sredstev za menjalnike, reduktorje, di&erenciale in hidravliko v praksi
velikokrat povzroi okvare na pogonskih strojih in s tem gospodarsko kodo zaradi
bistveno skrajane ivljenjske dobe posameznih delov traktorja ali delovnega stroja. 7ato
so univerzalna olja, ki se lahko uporabljajo tako v motorju, transmisiji, hidravliki in mokrihzavorah zaradi enostavnosti uporabe pri veini uporabnikov v kmetijstvu, zelo zaelena
(rnek, 2GAE.
7godnja kategorija univerzalnih olj, univerzalno traktorsko olje )-> )ractor -il
>niversalE je bila marketinko zelo uspena. >porabljalo se je tako v motorju kot v
prenosnikih in hidravlinih sistemih traktorjev. Vendar je z uvedbo mokrih zavor na
traktorjih uporaba )-> olj postala nesprejemljiva zaradi pretiranega ropota zavor, cviljenjaoz. kripanja. !ontinuirano raziskovanje je privedlo do paketa aditivov za super
univerzalno traktorsko olje #>)- oz. #)-> #uper )ractor -il >niversalE, kjer je bil
poudarek na odpravi neugodnih stranskih pojavov pri kombinaciji motornih aditivov in
modi&ikatorjev trenja. rvo tako olje je bilo predstavljeno leta :9 z oznako #)->.
#asoma pa je oznaka #)-> postala splono razirjen pojem za olja, ki se lahko
uporabljajo v vseh glavnih sistemih traktorjev. rav zaradi teav s )-> olji so se
vzporedno s #>)- olji pojavila tudi univerzalna traktorska transmisijska olja >))- B>niversal )ractor )ransmission -ilE, ki sicer niso bila namenjena mazanju motorja so pa
zelo dobro reevala probleme povezane z mokrimi zavorami (rnek, 2GAE.
:
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
23/54
7 uporabo univerzalnih olj lahko uporabniki naredijo velik korak k racionalizaciji
mazalnih olj v kmetijstvu. )o pomeni kakovostno mazanje sklopov traktorja s samo enim
oljem, enostavno in cenejo oskrbo, odpravo morebitnih zamenjav maziv pri vzdrevanju s
imer se podalja tudi ivljenjska doba traktorjev in delovnih strojev in ne nazadnje tudi
izboljanje ekolokega nadzora nad rabljenim oljem. #eveda morajo biti takna olja
kakovostna. 5ajveji vpliv na kakovost traktorskih olj imajo proizvajalci traktorjev in
kmetijske mehanizacije. V zadnjih leti so se z zdruevanjem oblikovale 4 velike
korporacije 3ohn Deere, (;C-, C58E, ki predstavljajo ve kot AGH vse svetovne
proizvodnje. )i nenehno diktirajo razvoj in kakovost olj skupaj s svojim razvojem, ter
postavljajo lastne speci&ikacije, katerim mora doloeno olje ustrezati, da se lahko uporablja
v njihovih traktorjih strojihE. V teh speci&ikacijah so podane preskusne metode inzahtevani rezultati, katerim mora olje ustrezati, da si pridobi zaeleno speci&ikacijo. -lje
mora seveda zadostiti zahtevam, ki jih olju postavljajo motor, menjalnik, reduktor,
di&erencial in mokre zavore na eni strani in na drugi strani hidravlika. *azanje zobnikih
prenosov zahteva dobre protiobrabne lastnosti, mokre zavore zahtevajo posebno
karakteristiko trenja, ki omogoa njihovo uinkovito delovanje, brez hrupa, cviljenja in
vibracij. )raktorji so tudi podvreni vsem vrstam klimatskih razmer. #uho vreme povzroi
kontaminacijo olja s prahom, mokro vreme pa, da hidravlika deluje z dosti vejovsebnostjo vode, kot katero koli industrijsko postrojenje, kar postavlja e dodatne zahteve
glede kakovosti olja (rnek, 2GAE.
!ljub vsemu je univerzalno olje v vsakem primeru nek kompromis med elenimi
lastnostmi. Ve razlinih sklopov se mae z enim oljem, ve razlinih zahtev se postavlja
enemu olju, bolj je to olje en kompromis, povpreje med vsemi temi zahtevami. ri tem e
najbolj izstopajo zahteve, ki jih olju postavlja motor. )e se e najslabe vklapljajo vkoncept hidravlinotransmisijskih olj. 7ato se v zadnjih letih #>)- olja vse bolj
opuajo. V prvi vrst zato, ker tudi z najnovejo tehnologijo aditiviranja ne dosegajo
najnovejih speci&ikacij za motorna olja. )ako je njihov trni dele e pod 2H, v prvo
polnjenje traktorjev pa to olje tudi po veini ne gre ve. )ako se vse bolj uporabljajo >))-
olja skupaj s kakovostnimi motornimi olji (rnek, 2GAE.
2G
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
24/54
oseben problem predstavljajo olja na podroju ekologije. Danes so vpraanja strupenosti,
bioloke razgradljivosti in bioloke akumulacije vse pomembneja tudi v kmetijstvu.
*ineralna maziva so teko razgradljiva in toksina, onesnaevanje tal in vodnih virov z
razlinimi mazivi pa lahko povzroi resne ekoloke probleme. 5ajbolj sporna podroja
uporabe so hidravlina in reduktorska olja za kmetijsko, gradbeno, gozdarsko in rudniko
mehanizacijo, kjer e najmanji izpust lahko povzroi nepopravljive posledice. -d
priblino 22.GGG ton letno prodanih maziv v #loveniji, se jih kot rabljeno olje zbere le
okoli G H. 7aradi tega gre razvoj v smeri bioloko razgradljivih olj. rimerne hitro
razgradljive, nestrupene bazne tekoine za zamenjavo mineralnih traktorskih olj so naravni
estri" repino olje in sonnino oljeM sintetini nenasieni estri" )* oleati ter sintetini
nasieni estri. astlinska olja imajo v primerjavi z mineralnimi olji, ki so strupena in tekorazgradljiva, vrsto prednosti, predvsem v bioloki razgradljivosti, nestrupenosti in
obnovljivosti surovine. Vendar niso vsa rastlinska olja primerna za maziva. 7a dobro
delovanje morajo maziva izpolnjevati doloene zahteve, kot so dobra mazalnost, dobra
korozijska zaita, zdruljivost z ostalimi materiali, dobre nizko temperaturne lastnosti ter
zadovoljiva oksidacijska in hidrolitina stabilnost. 7aradi kakovostnih in tudi ekonomskih
razlogov se za maziva najve uporablja repino olje in sonnino olje z visoko vsebnostjo
oleinske kisline. 5ajveji problem naravnih bioloko razgradljivih olj je v neprimerljivioksidacijski stabilnosti glede na mineralna olja. #intetini estri pa se s svojimi lastnostmi
e zelo pribliajo mineralnim oljem in predstavljajo velik kakovostni korak v razvoju
bioloko razgradljivih olj. *ed najpomembnejimi so nenasieni estri, ki so po sestavi
podobni naravnim estrom vendar imajo bolje lastnosti ter nasieni estri, ki tudi e v
mnogoem prekaajo mineralna olja (rnek, 2GAE.
2
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
25/54
3 POMEN VZDREVANJA KMETIJSKIH STROJEV
22
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
26/54
Vsi tehnini sistemi so izdelani tako, da so uporabni le za doloen as, torej za ocenjeno
ivljenjsko dobo. Da bi bil nek tehnini sistem uporaben im dlje, ga je med njegovim
delovanjem potrebno tudi primerno vzdrevati. )o je e posebej pomembno pri tistih
sistemih, pri katerih je velika monost okvar, ki prepreujejo pravilno delovanje, vendar se
ob primernem vzdrevanju lahko odpravijo. )ipini primeri taknih sistemov so vozila, pa
naj si gre za cestni potniki promet, za transportna sredstva, pa tudi mehanizacijo. ri njih
vzdrevanje predstavlja nujno potrebno in izredno pomembno &azo v celotnem ciklu
ivljenjske dobe. )a cikel se zane z razvojem in kona z odpisom oz. odstranitvijo iz
uporabe. 0ahko reemo, da se je zavest o potrebi vzdrevanja pojavila e na zaetku
razvoja in uporabe strojev in naprav. 5a splono samo zavest o potrebi vzdrevanja ne
zadoa. *nogokrat se vzdrevanje obravnava loeno, ve ali manj neodvisno od drugihsegmentov uporabe tehninega sistema. )o e posebej velja za razvojno &azo, ko se
ponavadi premalo razmilja o tem, da se bodo razviti in izdelani sistemi morali tudi
vzdrevati. *nogokrat prevladuje miljenje, da vzdrevanje nima nikakrne zveze z
razvojem, da projektantu sploh ni treba razmiljati o vzdrevanju, torej da je vzdrevanje
izkljuna skrb uporabnikov sistema. )o pa je popolnoma zgreena miselnost 8arl, !egl,
2GG@E.
5oveja &ilozo&ija pa vedno bolj poudarja ugotovitev, da so vsi segmenti nekega
tehninega sistema med seboj povezani ter da te vezi doloajo konno kakovost in
uporabnost tega sistema. 5a osnovi teh spoznanj se je razvila teorija zanesljivosti in njen
segment, teorija vzdrevanja, ki jo mnogokrat imenujemo tudi teorija obnavljanja, teorija
izmenjave in podobno. Vse te teorije so v zadnjem asu dobile mono podporo z novo
vedo, imenovano logistika, ki se preteno ubada s skupnimi problemi sistemske podpore
tehninih sistemov. avno logistika je jasno pokazala na pomen in mesto vzdrevanja vivljenjskem ciklu tehninih sistemov, zaradi esar je t.i. logistini pristop k vzdrevanju
eden od najprimernejih nainov analiz problemov vzdrevanja.
24
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
27/54
od pojmom vzdrevanja razumemo opravljanje vseh del, ki zagotavljajo zanesljivo
delovanje nekega delovnega sredstva oziroma njegovo zmonost, da bo v stanju izvrevati
zahtevane &unkcije, in to pod danimi pogoji in v danem trenutku pod pogojem, da so za to
zagotovljeni potrebni zunanji pogoji. Vzdrevanje je kombinacija vseh tehninih,
administrativnih in menaderskih postopkov med uporabnim obdobjem delovnega
sredstva, ki ima namen ohraniti stanje, v katerem lahko sredstvo izvruje zahtevano
&unkcijo. redmet vzdrevanja v kmetijstvu je kmetijska mehanizacija. )o so vsi tisti
materialni viri in pripomoki, ki jih ni mogoe de&inirati kot output, so pa nujno potrebni
kot aktivni &aktorji ali kot katalizatorji pri spreminjanju inputa v output. V samem procesu
kmetijska mehanizacija ne spreminja svoje oblike in ohranja vse svoje lastnosti, se pa
obrablja. 7aradi &izine obrabe in &izinega staranja tako izgublja svoje lastnosti in ez asizgubi zmonost sodelovanja v poslovnem procesu. # primerno strategijo vzdrevanja
lahko bistveno podaljamo to zmonost. Vendar pa se dogaja tudi, da ob pojavljanju novih
tehnologij ali bolj produktivnih delovnih sredstev obstojee delovno sredstvo ni ve
konkurenno z vidika koliin, kakovosti ter predvsem cene. )akrat se vzdrevanje ne
izplaa ve in potrebno ga je zamenjati Drstvenek, 2GG?E.
>porabnost tehninega sistema je odvisna predvsem od naina projektiranja in izdelave terod naina uporabe in vzdrevanja. !orektivno kurativnoE vzdrevanje temelji na
odpravljanju okvar in pokodb na delovnih sredstvih ele po njihovem nastanku. )o
metodo dostikrat imenujemo tudi" poglej in odpravi. reventivno vzdrevanje pa temelji na
izvajanju niza aktivnosti, kot so 8arl, !egl, 2GG@E"
ciklini pregledi delovnih sredstev,
cikline meritve parametrov delovnih sredstev,
izdelava plana,
odprava okvareN
26
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
28/54
)e dejavnosti se izvajajo, e preden nastane okvara ali zastoj. )ako lahko poenostavljeno
reemo, da preventivno vzdrevanje temelji na izreku" bolje prepreiti kot zdraviti.
Vzdrevanje pri vozilih je skupek meril za varovanje in ponovno vzpostavitev zahtevanega
stanja, pa tudi ugotovitev in presoja dejanskega stanja tehninega sistema. Vzdrevanje
zajema obnovo, pregled in servisiranje celotnega sredstva inIali posameznih delov tega
sredstva. -bnova so ukrepi za ponovno vzpostavitev zahtevanega stanja. -bnova zajema
vsa dela v zvezi z zagotavljanjem varnosti v skladu s predpisi in pripravljenosti za
delovanje. regled so merila za ugotovitev in oceno dejanskega stanja. regled zajema
predvsem preizkus delov, npr. traktorja, na vzdrljivost, obrabo in pokodbe, pa tudi
nadzor in &unkcionalno delovanje vozil in posameznih delov traktorja. #ervisiranja so v
smislu varnostnih pravil merila za potrditev zahtevanega stanja. #ervisiranje zajema vsadela za ohranitev varnosti v skladu s predpisi in pripravljenosti za delovanje. #premembe,
dopolnitve in demontae zajemajo v smislu varnostnih pravil vsa dela, preko katerih je bilo
prvotno stanje traktorja ali posameznih delov traktorja spremenjeno ali dopolnjeno 8arl,
!egl, 2GG@E.
3.1 RAZVOJ PRINCIPOV VZDREVANJA SKOZI AS
2A
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
29/54
Vzdrevanje je bilo v preteklosti zapostavljena dejavnost zaradi omejenosti vzdrevalnega
podroja na nujna popravila, ki so bila potrebna zaradi e nastalih okvar in napak.
opravila je najpogosteje opravljala oseba, ki je stroj uporabljala in ga zato tudi najbolje
poznala. )edaj so bila delovna sredstva e relativno preprosta, produktivnost nizka,
kontinuirani proizvodni procesi redki in predimenzioniranost posameznih sestavnih delov
skorajda pravilo. 5a zaetku razvoja industrijske civilizacije je bilo vzdrevanje kaotino.
)emeljilo ni na kakrnih koli ekonomskih ali tehninih predpostavkah, saj je bila tudi sama
proizvodnja skrajno neracionalna. Vse vzdrevalne akcije so se opravljale po nastanku
napake, popravila pa je opravljal kar delavec, ki je s strojem upravljal in ga zato najbolje
poznal. 7 mehanizacijo in avtomatizacijo so v uporabo prili vse bolj specializirani stroji.
Vedno pomembneji postajata produktivnost in ekonominost delovnih sredstev. )udi vkmetijstvu ni ve merodajna samo tehnino tehnoloka stran proizvodnje ampak celoten
tehnino ekonomski kompleks gospodarjenja. # tem je na veljavi pridobilo tudi
vzdrevanje kot dejavnost, ki skrbi, da imajo delovna sredstva im vijo razpololjivost in
s tem monost pridelave veje koliine izdelkov in poveanje dohodka kmetijskega
gospodarstva. # pojavom vse ojih povezav med storilnostjo in gospodarnostjo
proizvodnih procesov zane prihajati vzdrevanje v ospredje kot ena najvanejih
dejavnosti, ki neposredno vpliva na omenjene dejavnike. Vzdrevanje, zraven odpravljanjanapak, zane delovati tudi v preventivnem smislu, toda brez primernih kriterijev o tem kdaj
naj bo neki sestavni del sistema zamenjan. 7ato je prihajalo do neekonomine porabe
materiala, ki pa hkrati ni prineslo vije zanesljivosti. ojavila se je potreba po sistemu, ki bi
bil na osnovi izdelane metodologije sposoben zajeti v obzir vse v problem vpletene
&aktorje. )ako se je pojavila tehnologija vzdrevanja Oglede na stanje Condition 1ased
*aintenanceEP, kjer posegi ne temeljijo na asu delovanja opazovanega sistema, temve na
stanju in zanesljivosti celotnega tehninega sistema. )akno vzdrevalno politiko poznamotudi pod imenom Opolitika vzdrevanja tretje generacijeP. V odvisnosti od asa nastanka
in zaradi tega seveda speci&ine tehnine in tehnoloke razvitostiE loimo razline
koncepte vzdrevanja Drstvenek, 2GG?E"
kurativno vzdrevanje,
preventivno vzdrevanje,
korektivno vzdrevanje,
terotehnoloki pristop k vzdrevanju,
2?
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
30/54
logistini pristop k vzdrevanju,
vzdrevanje glede na stanje,
nartno vzdrevanje,
CV celostno produktivno vzdrevanje )*E,
v zanesljivost usmerjeno vzdrevanje,
v poslovanje usmerjeno vzdrevanje,
ekspertni pristop k vzdrevanju in
samovzdrevanje.
3.2 KURATIVNO VZDREVANJE
)a vrsta vzdrevanja je bila v uporabi vse do petdesetih let in je torej najstareja. !ljub
temu, da opravljamo preventivna vzdrevalna dela in obnovitvene posege na delovnih
sredstvih, se nastopu okvar ne moremo popolnoma izogniti. !urativno vzdrevanje je s
stalia organizacije enostavno in najceneje. e danes je ta nain najpogosteji. )o
pomeni, da vzdrujemo takrat, ko se nekaj pokvari. !urativnih vzdrevalnih del ne
moremo terminsko planirati vnaprej, ker ne poznamo tonega asa nastopa okvare ali
pokodbe na delovnem sredstvu, zato pravimo, da so to neplanirana vzdrevalna dela.
Delovna sredstva, ki jih pravilno vzdrujemo in pravilno uporabljamo, so danes zelo
zanesljiva in se le redko kvarijo. =e pa se kaj pokvari, moramo kar najhitreje poskrbeti za
popravilo. ri popravilu moramo pridobiti tudi kak rezervni del. V dananjih asih je to
dokaj enostavno. #tandardni deli so dobavljivi v nekaj urah, bolj speci&ini deli pa v nekaj
dneh. avno zaradi navedenega je ta vrsta vzdrevanja v dananjem asu zelo popularna.
-benem pa daje optimalne rezultate, saj ni velikih strokov. -b tem je potrebno samo
spremljati katerih delov delovnega sredstva, ki so pomembni, ni mogoe dobiti takoj na
trgu. )e dele je najbolje imeti doma na zalogi ali pa jih naroiti e prej. !urativno
vzdrevanje praviloma obsega tiri stopnje Drstvenek, 2GG?E"
odkritje okvare ali napake,
ugotovitev mesta okvar, vzroka okvare,
29
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
31/54
popravilo okvare oziroma napake,
preveriti, da je napaka odpravljena.
rednosti kurativnega vzdrevanja so Drstvenek, 2GG?E"
popolna izkorienost uporabnosti,
ni potrebno poznati zakonitosti pokodovanja sestavnih delov sistema.
#labosti kurativnega vzdrevanja so Drstvenek, 2GG?E"
sestavni deli in sistemi naglo izpadajo iz dela, pri emer erminov izpada ne moremo
predvideti, vsi izpadi se morajo odpraviti operativno, zato obstaja velika verjetnost
dolgotrajnega vzdrevanja, potreben je tudi as za naroilo ali izdelavo rezervnih
delov,
nezmonost planiranja ciklinosti aktivnosti vzdrevanja,
zlomi lahko povzroijo de&ormacije tudi na drugih delih stroja, celo pokodbe
delavcev,
skrajuje se ivljenjska doba delovnih sredstev, produktivnost dela je slaba tako v vzdrevalnih slubah kot tudi v proizvodnji,
slabo je izkorianje naprav in delovne sile, potrebno je nadurno delo itd.,
posledice posega ele po okvari zmanjujejo uinkovitost celotne delovne
organizacije.
3.3 PREVENTIVNO VZDREVANJE
2@
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
32/54
reventivno vzdrevanje se je zaelo uveljavljati v zaetku petdesetih let prejnjega
stoletja in se je iz 7D( razirilo po vsem svetu ter postalo podlaga vsem kasnejim,
modernejim in tehnoloko razvitim vzdrevalnim dejavnostim. reventivno vzdrevanje
je posebna oblika nartovanega vzdrevanja. ravilno organizirano preventivno
vzdrevanje pomaga dosei minimalno tevilo okvar na delovnem sredstvu in s tem
zmanja stroke zaradi nepriakovanih popravil in izpada proizvodnje. reventivno
vzdrevanje temelji na planu preventivnega vzdrevanja. lan preventivnega vzdrevanja
temelji na vzdrevalnem nartu za posamezno delovno sredstvo, ki ga praviloma danes
naredi e izdelovalec stroja ali naprave. )o je dokument, ki o vsakem delovnem sredstvu
daje celovito in&ormacijo, kako ga moramo vzdrevati 8arl, !egl, 2GG@E.
-snovna naloga preventivnega vzdrevanja je, da s pomojo nartovanih vzdrevalnih del
s im nijimi stroki zmanjamo nevarnost nastopa nepriakovane okvare ali zastoja.
reventivno vzdrevanje je podroje, na katerem lahko doseemo najveji prihranek v
smislu zmanjanja proizvodnih strokov, pri emer imamo na voljo celo vrsto metod
nadziranja kritinih delov delovnega sredstva 8arl, !egl, 2GG@E.
;lavne vrste preventivnega vzdrevanja Drstvenek, 2GG?E" #ervisiranje, ki vkljuuje naloge, ki jih izvrujemo na delovnem sredstvu
periodino in so planirana. -pravljena dela zagotavljajo, da bo delovno sredstvo
ostalo v prihodnjem obdobju v dobrem operativnem stanju. ;re za manje ureditve,
nastavitve in pritrditve, ienje povrin in &iltrov, mazanje in polnjenje raznih
naprav.
reventivni pregledi obsegajo nadzor nad delovanjem komponent oziroma
sestavnih delov delovnega sredstva, da bi ugotovili morebitne neustreznosti, kilahko pripeljejo do neizbenega nastopa okvare. )o so pregledi delovanja
delovnega sredstva na osnovi monitoringa. *onitoring pomeni stalno spremljanje
in nenehni nadzor nad delovanjem delovnega sredstva z razlinimi naini, kot so
razni naini merjenj.
2:
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
33/54
Vzdrevanje glede na stanje obsega ocenjevanje &izinega stanja doloene
komponente ali sestavnega dela delovnega sredstva, za katerega vemo, da je
podvren obrabi, iztroenju ali ostalim oblikam poslabanja stanja. -cenjevanje
stanja in odloitve glede izvrevanja vzdrevalnih del vrimo po vnaprej doloenem
asovnem razporedu. 5a osnovi izvrene ocene stanja se odloimo, ali bo sestavni
del e v uporabi do naslednjega pregleda stanja ali pa ga bomo zamenjali oziroma
popravili. =e se ob oceni stanja ugotovi, da je treba neki del zamenjati, je to
vzdrevanje glede na stanje, za razliko od asovno e vnaprej doloene zamenjave
tega dela ne glede na njegovo stanje obrabljenosti oziroma iztroenosti.
reventivna zamenjava delov je asovno vnaprej doloena zamenjava doloenega
elementa na delovnem sredstvu. *enjavo opravimo, ker bi zaradi nepriakovane
okvare lahko bilo ogroeno loveko ivljenje oziroma zdravstveno stanje
delavcev.
V tesni povezavi s preventivnim vzdrevanjem je !"#$!%&'(" ')*#+$',(-$, ki se je
pojavilo konec petdesetih let prejnjega stoletja, ko se je pojavila potreba po spreminjanju
in dograjevanju delovnih sredstev z namenom olajanja izvajanja preventivnega
vzdrevanja. redelave opreme s konstrukcijskimi slabostmi z namenom zvianjazanesljivosti in vzdrevalnosti so poimenovali korektivno vzdrevanje.
4G
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
34/54
V)*#+$',(-$ /$*$ (, 0%,(-$ se je razvilo okoli leta :9G kot del preventivnega
vzdrevanja. -snova razvoja je razmah elektronike in prenosnih elementov, ki omogoajo
merjenja ki so lahko periodina ali stalnaE vrste razlinih parametrov pomembnih za
ocenjevanje stanja opreme in so temelj odloanja o potrebnem obsegu popravila oziroma
zamenjave. -d osnovnega preventivnega vzdrevanja se razlikuje v tem, da so za
preventivne preglede znailni asovno vnaprej predpisani posegi, ki jih je treba izvritiM pri
vzdrevanju glede na stanje pa na osnovi analize stanja izvrimo samo tiste posege, ki so
glede na rezultate meritev potrebni. Cilj metode je torej im dalja uporaba sestavnega dela
nekega delovnega sredstva ob nezmanjani varnosti ali zanesljivosti delovanja. ri tem je
potrebno dobro poznati meje izrabljenosti sestavnih delov. 7biranja taknih merilnih
veliin, njihova obdelava in natanna uporaba rezultatov ter napovedi stanja opreme bodov prihodnosti predmet razvoja natannih algoritmov in izpopolnjenih tehnik in tehnologij,
kar bo omogoilo e natannejo, kvalitetnejo ter hitrejo in bolj uinkovito vzdrevanje
Drstvenek, 2GG?E.
Danes se v praksi e vedno pogosto pojavlja (,#%(" ')*#+$',(-$, ki je kombinacija
korektivnega in preventivnega vzdrevanja. 7raven korektivnega dela, ki ga odlikuje
popolna izkorienost rezervnega dela in nepotrebnost poznavanja zakonitosti odpovedi sev tem vzdrevanju izvajajo tudi drugi pristopi, kot so nartovana popravila, preventivni
pregledi, nartovani posegi ipd., kar je odvisno od zahtev in speci&inosti posameznega
tehninega sistema in proizvodnega procesa Drstvenek, 2GG?E.
3.4 SODOBNI PRISTOPI K VZDREVANJU
4
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
35/54
Celostno produktivno vzdrevanje se je razvilo v zaetku sedemdesetih let prejnjega
stoletja na 3aponskem. -snovno vodilo je, da so stroji vedno usposobljeni za izvajanje
primarne proizvodnje, kar pomeni da med obratovanjem ni stanja odpovedi. V svetu je
poznano pod imenom )otal roductive *aintenance. V ta sistem so vkljuena razmiljanja
o vzdrevanju strojev in opreme e pri konstruiranju novih proizvodov, kjer naj bo
doseena konstrukcija takna, da bodo potrebe po vzdrevanju im manje. ri sami
uporabi pa naj bodo prisotne stalne izboljave opreme zaradi kontinuiranega poveevanja
uinkovitosti sistema, kar zahteva tudi popolno udeleenost vseh zaposlenih, na elu z
upravljavcem stroja, preko vseh organizacijskih nivojev, do vkljuno najvijega vodstva
podjetja. o de&iniciji je tovrstno vzdrevanje torej nenehno iskanje izboljav uinkovitosti
proizvodne opreme s konkretno vsakdanjo vkljuitvijo vseh akterjev, ki ima za ciljneprekinjeno izboljevanje globalne storilnosti celotne proizvodne opreme ne glede na
raven njene uinkovitosti Drstvenek, 2GG?E.
42
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
36/54
!lasine metode preventivnega vzdrevanja so zastarele v zaetku estdesetih let. )akrat
so v svetu zaeli z uvajanjem F*/( metode pri analizi varnosti letal. ozneje so jo
uporabljali pri tudiju varnosti v letalski industriji, proizvodnji satelitov in proizvodnji
elektrine energije z jedrsko tehnologijo. ;lavne &aze pri izvajanju metode F*/( so
opredelitev sistema, njegovih &unkcij in elementovM identi&ikacija nainov odpovedi
elementov sistema in njihovih vzrokovM tudij uinkov razlinih nainov odpovedi in
priporoila. V osemdesetih letih se je metoda zaela uporabljati tudi v drugih industrijskih
panogah, predvsem v kemini in avtomobilski industriji. 7 njeno uporabo so na podlagi
dolgoletnih raziskav in zgodovine vzdrevalnih posegov ugotovili, da se verjetnost napak
ne poveuje glede na ivljenjsko dobo delovnih sredstev in njihovih sestavnih delov.
$zdelali so est tako imenovanih ivljenjskih vzorcev zanesljivosti delovanja delovnihsredstev in ugotovili, da @:H razpololjivih delovnih sredstev ni treba preventivno
vzdrevati, medtem ko je za preostalih H to potrebno. )o je induktivna metoda, ki se
uporablja za analiziranje asov do odpovedi sestavnih delov in njenih monih posledic.
-kvare klasi&iciramo v rizine skupine in za vsako od njih izdelamo navodila za delo, s
pomojo katerih minimiziramo njihovo odpravljanje. 7a delovna sredstva pod strogimi
predpisi varnosti pri delu in za ozka grla predpisujemo preventivno vzdrevanje, za vsa
druga delovna sredstva pa sprejmemo tveganje, da bomo reevali okvare kurativno, potono predpisanih navodilih za delo Drstvenek, 2GG?E.
*etoda 3ust in time je princip dela, ki zavezuje k pravoasnemu ukrepanju, da pravoasno
vzdrujemo. )o se je v svetu pokazalo kot eno izmed uinkovitih orodij za zmanjanje
zalog v proizvodnji, pri vzdrevanju pa pomeni orodje za znianje strokov, saj se zavestno
odpovemo doloenim in&ormacijam na raun znianja strokov, vendar vzdrevanje ob tem
ne zanemarimo. *oramo ga natanno planirati in organizirati, da vedno ob pravemtrenutku odpravimo nastali zastoj. )o pomeni da moramo potem, ko imamo e osnovne
plane in scenarije vzdrevanja za posamezne stroje, predvideti e asovno, kdaj bo nek del
odpovedal, da ga takrat imamo na zalogi in da imamo na razpolago vzdrevalce, ki bodo ta
del zamenjali ob pravem trenutku ;rilj, 2GGAE.
3.5 VZDREVANJE SODOBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE TRAKTORJEV
44
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
37/54
Da se vzpostavi sistem vzdrevanja, je potrebno veliko znanja in pravilne razporeditve
vzdrevalnega procesa. otrebno je uskladiti servisne storitve, generalna popravila in
obnove. #ervisi traktorjev se opravljajo po doloenem tevilu delovnih ur. )a razpored
predpie proizvajalec in tono opredeli, katere elemente, tekoine in maziva je potrebno
zamenjati, oistiti ali nastaviti. V najveji meri se servisni intervali pri vseh tovrstnih
vozilih opredelijo na 2AG, AGG, GGG, 2GGG in 4GGG delovnih ur, seveda odvisno od
proizvajalca. ri tem moramo upotevati vse servisne intervale, ki jih je potrebno opraviti
po doloenem tevilu delovnih ur ali prevoenih kilometrih. Vsa preventivna opravila je
potrebno opraviti na podlagi vnaprej doloenega urnika, ki ga postavi proizvajalec. )a
urnik je vedno priloen k navodilom za uporabo in vzdrevanje za novo nabavljenasredstva. >rnik vzdrevanja, ki nam ga proizvajalec poda zraven novo nabavljenega stroja
je nekakna obveza, ki se je moramo drati, e elimo, da bo stroj deloval im dalj asa, ob
tem pa nam povzroal im manj odpovedi. redpisane so tudi vrste tekoin, olj in
elementov, ki jih smemo uporabljati, da se lahko uveljavi garancija. -biajno traja
garancijsko obdobje eno ali dve leti od prevzema delovnega sredstva. !er imajo
proizvajalci preraunane vse sestavne elemente in njihove vrednosti, se moramo drati tega
narta. rav tako je pomembno, da poskuamo v najveji meri uporabljati tista olja intekoine, ki jih predpie proizvajalec. =e uporabljamo drugana od predpisanih moramo
pri tem paziti, da imajo enake lastnosti, z minimalnimi odstopanji. #voje naloge v sistemih
z olji in tekoinami imajo tudi &iltri, ki sluijo za odstranitev netopljivih trdih tujkov delci
in neistoe zaradi obrabe in montaeE. 7elo pomembni pri delovnih sredstvih v
kmetijstvu, kjer je prisotnega ogromno prahu so tudi zrani &iltri. reko teh priteka zrak v
notranjost motorja. 5ekateri sodobneji traktorji imajo vgrajena dva zrana &iltra B enega
zunanjega in enega notranjega. ri vseh delovnih sredstvih v kmetijstvu, katera imajomotorje z notranjim zgorevanjem je izredno pomembna redna zamenjava zranih &iltrov,
saj so ta delovna sredstva namenjena delu v najrazlinejih vremenskih razmerah. -b
zakasnjenih zamenjavah lahko pride do notranjih pokodb motorja osi, 2GG6 in raml,
2GGAE.
46
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
38/54
ri traktorjih pogoste teave povzroajo visokotlane hidravline cevi. !er so hidravline
cevi del tokokroga celotnega hidravlinega sistema, pride ob pokodbi ene od cevi do
iztekanja hidravline tekoine. 7a nadaljnje delo je potrebna nujna zamenjava. okodbe
hidravline cevi nam lahko povzroijo kar nekaj dodatnih strokov.
3.6 ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA
7 uvedbo kontrolne knjige bi lahko veliko pripomogli k boljemu in pravoasnemu
vzdrevanju, kar posledino pomeni tudi ceneje vzdrevanje. !ontrolno knjigo izpolnjuje
vsak delavec, ki upravlja s sredstvom. $zpolnjuje jo vsak dan oz. ob vsaki uporabi.
!ontrolna knjiga mora vsebovati osi, 2GG6E"
podatke o osebah, ki jim je zaupana uporaba delovnega sredstva,
podatke o osebi, ki je odgovorna za vzdrevanje delovnega sredstva traktorjaE,
dolnosti voznika,
podatke o delovnem sredstvu,
oprema delovnega sredstva in
obrazce za izpolnjevanje glede dnevnih, tedenskih obveznosti.
Voznik traktorja ali drugega delovnega sredstva lahko prine z vonjo po predpisanem
poitku, brez vpliva alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi
v organizmu, ki bi lahko povzroila nezanesljivo ravnanje v prometu ali pri delu na njivi.Voznik je odgovoren, da stalno kontrolira sledee osi, 2GG6E"
kdaj potee rok za opravljanje tehninega pregleda vozila,
kdaj je potrebno izvajati redni servis s strani pooblaenega serviserja pri
doloenem tevilu opravljenih delovnih ur,
voznik mora biti prisoten pri izvajanju tehninega pregleda, preventivnih pregledov
in pri rednih servisih,
4A
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
39/54
mora vizualno in z evidenco spremljati delovno sredstvo mesena poraba goriva,
zamenjava olja, preverjanje hladilne tekoine, menjava pnevmatik, itd.E.
- vseh ugotovitvah oz. potrebnih pregledih mora voznik obvestiti pristojnega delovodjo.
=e voznik pred ali med vonjo ugotovi pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju, ki ne
vplivajo na varnost vonje, jih mora vpisati v kontrolno knjigo ter nanje opozoriti
odgovornega. Voznik mora ob ugotovljeni pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivala na varnost
prenehati z vonjo, o pomanjkljivosti takoj obvestiti odgovornega delavca, se z njim
pogovoriti o monosti odprave okvare ter organizirati nadaljevanje vonje.
Dnevni preventivni pregledi se izvajajo za vsa vozila oziroma delovna sredstva. 7a
izvajanje dnevnih pregledov moramo imeti kontrolno knjigo o vsebini pregleda. Dnevni
pregled opravi voznik, kar potrdi s podpisom v kontrolno knjigo o dnevnih pregledih.
Vsebina dnevnega pregleda, ki ga izvaja voznik zajema zlasti osi, 2GG6E"
pregled olja, hladilno sredstvo, pregled akumulatorja,
preizkus delovanja zavor, opozorilnih zvonih signalov, pregleda se stanje
pnevmatik
pregled in preizkus delovanja vseh instrumentov, komand, signalnih naprav, gretja,
hlajenja, pregled in preizkus svetlobnih teles,
pregled naprav za spajanje vlenega in priklopnega vozila,
pregled dodatne opreme.
)edenski pregledi se opravljajo po konanem delovnem tednu. reglede izvaja ustrezno
strokovno usposobljene osebe v podjetju. -sebe, ki izvajajo tedenske preglede so osi,
2GG6E"
vodja parka disponent,
vzdrevalec vozil,
voznik.
)edenski pregled zajema osi, 2GG6E"
popolno ienje vozila, odstranitev ostankov goriva in maziva,
4?
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
40/54
preizkus pogonskega motorja, preizkusi se delovanje vseh zavor, hidravlina
instalacija in oprema, pregled in preizkus delovanja vseh instrumentov, opozorilnih
naprav, vseh svetlobnih teles,
pregleda se podvozje, instalacija, stanje prikljunih elementov, koles, stanje
pnevmatik, naprave za spajanje vlenega vozila in priklopnika,
pregled dodatne opreme,
pregledi ostalih naprav, elementov in opreme, ki lahko vplivajo na varnost pri
vonji, nakladanju in razkladanju vozila.
;lede na ugotovitve pregleda se odpravijo vse napake, okvare in pomanjkljivosti.
opravilo izvedejo strokovni delavci prevoznika oz. pooblaeni serviserji. >gotovitve
pregleda je potrebno beleiti v kontrolni knjigi.
3. OSPODARNA VONJA IN ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA
# podaljevanjem servisnih intervalov pri sodobnih kmetijskih strojih se je v precejni merizmanjala potreba po vzdrevanju vozil, toda temu ni isto tako. edno vzdrevanje
namre pomeni tudi stalni nadzor nad delovanjem sredstva, ki ga ne opravlja le pooblaen
serviser, temve vsak lastnik sam. V precejni meri je servisni interval odvisen od delovnih
razmer in od vsebnosti vepla uporabljenega goriva. 5e izgoreti delci sajeE se namre
delno izpirajo tudi z oljem v motorju in tako poslabujejo mazalne sposobnosti.
49
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
41/54
5ajugodnejo porabo goriva je mogoe dosei samo delovnim sredstvom, ki je v
brezhibnem stanju npr. ist zrani &ilter, uinkovito hlajenjeE. 7aradi hitrega razvoja
dizelske tehnologije igrajo &iltri za gorivo vedno vejo in zelo pomembno vlogo pri
&iltriranju dizelskega derivata, preden pritee v brizgalno napravo. =e gorivo ni dovolj
&iltrirano, pride v napravi do erozije drobcev in korozije, kar povzroi unievanje naprave.
rosta voda povzroa e v zelo majhnih koliinah in v najkrajem asu pokodbe zaradi
nezadovoljivega mazanja na vbrizgalni rpalki za gorivo. redvsem na podrojih z visoko
vlanostjo zraka in veliko temperaturno razliko prodre voda v sistem oz. obtok goriva.
5ezadovoljiva istoa goriva pomeni poveano obrabo dizelske vbrizgalne rpalke, kar
povzroi ogromno izgubo, rpalka zane puati zaradi razpok in privede do nenatannega
in netonega vbrizga. Dobro delovanje zranih &iltrov zagotavlja optimalno zmogljivost inzaito motorja. apir iz mikrovlaken skrbi za uinkovito ienje, njegova velika &iltrirna
povrina z enakomerno porazdeljenimi porami ulovi skorajda vse delce umazanije. V
izredno pranem okolju lahko navadnemu zranemu &iltru vstavimo dodaten varnostni
vloek, ki izloi tudi najmanje delce prahu. )a dodatni vloek zagotavlja ienje
vsesanega zraka tudi v ekstremnih pogojih. 7 njim se izognemo dragim okvaram, kot je
prekomerna obraba motorja in njene posledice. Dobro delovanje zranega &iltra vsekakor
pozitivno vpliva tudi na porabo goriva in na kvaliteto njegovega izgorevanja #itar, 2GGE.otrebno je kontrolirati in skrbeti tudi, da je zrani tlak v pnevmatikah v predpisanih
mejah. )lak, ki je za bar prenizek povea porabo goriva za kar AH. osledica nijega
tlaka je izrazito povean upor kotaljenja. # tem se povea obraba in zmanja ivljenjska
doba pnevmatike. )udi uporaba nepravilne dimenzije pnevmatike lahko vpliva na porabo
goriva #itar, 2GGE.
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
42/54
=e se predvideva, da bo potrebno prestaviti v nijo prestavo, je to potrebno storiti tik pred
to potrebo, da imamo vedno na voljo zadostno tevilo vrtljajev motorja in oviro
premagamo brez dodatnega prestavljanja. ri vsaki menjavi prestave pride do prekinitve
vlene sile, kar privede do izgube asa in hitrosti ter posledino tudi vejo porabo goriva.
ovea se tudi obraba sklopke in sinhronizacijske naprave. ri prestavljanju v vijo
prestavo naj se ne preskakuje prestav. *otor naj deluje v najugodnejem obmoju tevila
vrtljajev #itar, 2GGE.
-b zagonu motorja se plin ne dodaja. /lektronski sistem motorja med postopkom zagona
uravnava koliino za vbrizg, pri tem pa upoteva temperaturo motorja. # takim nainom se
preprei nepotrebna koliina goriva za vbrizg, ki povzroa nepotrebne emisije kodljivihsnovi. )emperatura motorja v prostem teku pod nizko obremenitvijo naraste le poasi. 7ato
se naj motor ne ogreva v mirovanju, ampak naj se ogreva med vonjo pod srednjo
obremenitvijo. )ako se motor, menjalnik in pogonska prema ogrejejo kar najbolj
gospodarno. ri tem se ne izgublja niti asa, saj se motor ogreva med vonjo ne pa med
mirovanjem. riporoljivo pa je, da se pri daljem mirovanju motor izkljui, saj motor tudi
v prostem teku porablja priblino 2 litra goriva na uro. -bmoje gospodarnega delovanja
turbo dizelskega motorja je pri priblino od AG do 9GH nazivnega tevila vrtljajev in pripriblino @G H polne obremenitve. 7aradi tega je zaeleno pri visokih obremenitvah drati
tevilo vrtljajev motorja v optimalnem obmoju merilnika tevila vrtljajev, ki je ponavadi
oznaeno kot zeleno. V situacijah, v katerih se zahteva velika mo se vozi s polno mojo in
imensko hitrostjo. ri gospodarni vonji je tevilo vrtljajev izjemno pomemben podatek.
Voznik naj prestavi v prestavo, v kateri motor deluje v najugodnejem obmoju tevila
vrtljajev #itar, 2GGE.
4:
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
43/54
4 TRAKTORJI FENDT
Fendt svojim kupcem zagotavlja vodilne produkte s podroja kmetijske mehanizacije in
preko svojega delovanja uresniuje cilj" Oomagati kmetovalcem do im vejega monega
uspehaQP V nemkem mestu *arktoberdor& je vsa proizvodnja podrejena strogim
kriterijem visoke kakovosti produktov, procesov in razvoja. 7aposleni so visoko
kvali&icirani delavci, pa najsi gre za razvojnike ali delavce v proizvodnji, ve kot ?G H jih
izhaja iz kmetijstva. !er Fendt verjame le v visoko kakovost in brezhibnost strojev, ki jih
proizvajajo, so v letu 2G2 tovarno razirili in jo prilagodili proizvodnji visoke kakovosti.
reden traktor ali stroj zapusti proizvodno linijo, mora prestati ve testiranj neposredno v
montai, kjer so hidravlika, zavore in podvozje izpostavljeni ekstremnim pogojem
http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE.
6G
http://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asp -
7/23/2019 traktor vzdrevanje
44/54
Dolgoletni razvoj z bogato zgodovino je Fendt pripeljal na mesto vodilnih svetovnih
podjetij na podroju razvoja mehanizacije. Fendtove traktorje in kombajne tako odlikujejo
tevilne tehnoloke inovacije, ki so razvite z namenom olajanja vsakodnevnega dela ter
im veje varnosti stroja. azvita je bila OF/5D) /FF$C$/5) )/C85-0-;R B
&ilozo&ija V/= z *(53QP
$novacije imajo pomen le, e zagotavljajo uinkovitost v praksi. 7a tem stoji koncept Fendt
/&&icient )echnolog' in pomeni z manj vloenimi sredstvi dosei ve, pa najsi gre za as,
gorivo in vloke. >inkovitost je gonilna sila Fendta in dolgoronega uspeha
http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE"
Ve za uporabnike" # Fendtom dobite vejo uinkovitost, raznolikost, ve udobja in
ve varnosti.
Ve z inovacijami" $novacije so osnova za doseganje najveje uinkovitosti strojev
Fendt.
Ve za okolje" manj porabe goriva, :A H manj 5-+, :A H manj odpadnih delcev,
manj C-2.
V ve kot @Gletni zgodovini podjetja je Fendt poskrbel za revolucionaren tehnoloki
razvoj in postavil pomembne temelje v razvoju tehnologije za kmetijstvo, nekateri razvojni
mejniki pa so naslednji http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE"
:4G" # predstavitvijo Dieselrossa slika 4E, prvega evropskega malega traktorja s ?
!* z noenim plugom in od vonje neodvisno kosilnico, je Fendt vstopil v
obdobje rasti.
:49" Dieselross F@ ? !*E je opremljen z od vozne hitrosti neodvisno in pod
obremenitvijo vklopljivo kardansko gredjo.
:6:" *eseno je proizvedenih 2G traktorjev Dieselross F @ @ !*E.
:A4" rvi je predstavljen prevozni voz Fendt z 2 !* in tirimi priklopnimi
tokami. 0eta :A: sistem prejme najvijo nagrado nemkega intituta ;erman
(gricultural #ociet'.
:A@" Favorit slika 6E postavi tehnoloke in oblikovne trende, s 6G !* in
prestavno roico.
6
http://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asphttp://www.fendt.com/int/tractors.asp -
7/23/2019 traktor vzdrevanje
45/54
:?@" Farmer 4 # 6@ !*E s tehnologija, ki postavi trend v panogiM )urbomatik
spreminjanje smeri vonje samo s pritiskom stopalko sklopkeE.
:9A" #pecialni traktorji za vinogradnitvo, sadjarstvo in hmeljarstvo 62, AG in ?A
!*E.
:9?" 5ovi standardi za traktorje vijih moiM serija Favorit 0# z udobno kabino in
?cilindrskim motorjem @A do AG !*E.
:9:" 5ajnapredneji za tisti as" traktorji z visokimi momi B Favorit ?22 0#
slika AE 2 !*E in ?2? 0# 2A2 !*E.
:@G" 5ov trend traktorjev B serija Farmer 4GGM 6G kmIh, 6kolesni zavorni sistem,
)urbomatic in udobna kabina z gumijastimi leaji.
:@6" redstavljen je traktor s prostim pogledom, 4@G ;)(.
:@9" Visoka tehnologija s kompaktnimi dimenzijami odlikuje serijo 2GG, od 6G do
9A !*, za vinogradnitvo, sadjarstvo in hmeljarstvo.
::4" rvi videnoM serija Fendt @GG je prva serija v obmoju visokih konjskih
moi s turbo sklopko, hidropnevmatskim vzmetenjem kabine in prednje preme ter
najvijo hitrostjo AG kmIh.
::6" #erija Favorit AGG C :AB6G !*E je izboljana z najvijo hitrostjo AG kmIh,vzmetenjem in turbo sklopko v srednjem razredu moi.
::A" #vetovna premiera na (gritechniki" :2? Vario slika ?E, prvi traktor vije
moi z brezstopenjskim menjalnikom Vario.
::9" (;C- prevzame tovarno Fendt v svojo skupino.
::@" 5ova serija 9GG Vario. 5ov Variotronic poanje svetovne nagrade.
redstavljen je tudi prvi kombajn Fendt.
:::" # sloganom OVario 2GGGP Fendt predstavi popolno linijo traktorjev Vario z modeli, od @? do 29G !*.
2GG2" aziri se linija Fendt kombajnov in balirk.
2GGA" Fendt predstavi :4? Vario slika 9E s 4?G !* in ?G kmIh ter 42 Vario.
Dieselross praznuje 9A let.
2GG?" 0ansiranih je A novih serij Vario, skupaj z 2 modeli in momi od :A do 4?G
!*.
62
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
46/54
2GG9" Fendt predstavi raziskovalni projekt )$#$S, &uturistino vozilo. $zdana sta
traktor s pogonom na olje repinega semena in nov sprednji nakladalnik.
2GG@" V Jadenbrunnu na Fendt Field Da' je predstavljenih novih modelov
kombajnov. otacijski kombajn s 6A: !* je opremljen z najvejim rotorjem v
industriji.
2GG:" Fendt predstavi serijo specialnih traktorjev 2GG VIFI. 5ovi seriji 2GG in @GG
Vario ter hibridni kombajn Fendt so predstavljeni na (gritechniki.
2GG" redstavljeni so prvi modeli koncepta Fendt /&&icient )echnolog'M novi sta
tudi seriji @GG in :GG Vario z do 4:G !*. rvi je predstavljen tudi itni kombajn
Fendt.
2G" 5ovi 9GG Vario z novo kabino Visiolus. !ombajni Fendt !atana ?A so prvi
v pogonu pri strankah.
2G2" relomno leto v zgodovini podjetja Fendt. 0ansirana je nova serija 4GG Vario
s #Ctehnologijo slika @E, Fendt Field Da' v Jadenbrunnu obie [email protected] ljudi,
v *arktoberdor&u je odprta najbolj moderna tovarna na svetu, lansiranje serije AGG
Vario.
64
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
47/54
#lika 4 @" )raktorji Fendt skozi zgodovino
66
-
7/23/2019 traktor vzdrevanje
48/54
Vir" http"II%%%.&endt.comIintItractors.asp,A.6.2GAE
ri nas in v svetu se najve uporabljajo traktorji Fendt serij 4GG, AGG, 9GG in @GG. nekoliko
manj se uporablja specialna serija 2GG, kjer gre za specialne traktorje za vinogradnitvo,
sadjarstvo in hmeljarstvo.
#erija 4GG je bila vrsto let pojem zanesljivosti, ekonominosti in ohranjanja vrednosti v
asu. *odel 4G: je bil v 5emiji leto za letom najbolj prodajani traktor. 1esedne zveze
nizka tea, kompaktne mere, okretnost in preglednost so dobile s serijo 4GG novo podobo.
Fendt ponuja kompakten traktor, ki ga odlikujeta najsodobneji pogon in najpreprosteje
upravljanje. #erija 4GG Vario zagotavlja maksimalno produktivnost v obmoju moi od :Ado 4A !* in tako nagovarja predvsem majhne ter srednje velike kmetije. 0astnosti so
http"II%%%.&endt.comIintItractors.aspE"
nizka lastna masa 62:G kg po zaslugi kompaktne lahke konstrukcije,
odlino razmerje masa" mo 4A kgI!*E,
obvladljive mere za delo na skrajno omejenem prostoru in odlina preglednost,
velika okretnost, dolina vozila le 6,A m,
preprosto upravljanje,
sodoben prenos moi, sicer praviloma uporabljen le pri najmonejih traktorjih,
zagotavlja nizke stroke obratovanja,
kar najveja produktivnost in dobikonosnost v sploni kalkulaciji strokov.
AGG Vario zdruuje najbolje ideale v povsem novi seriji. *ere legendarne serije AGG
Favorit, zdruene z nagrajenim oblikovanjem. Do ?A !* maksimalne moi, kombinirano
z varno #Ctehnologijo, prinaa veliko uinkovitost v novem obmoju moi. $n ideali za
velike traktorje, kot sta enkratna kabina Visiolus in Variotronic, so sedaj dostopni tudi v
novi seriji AGG Vario. AGG Vario nudiudobje in tehnologije kot pri