UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA
URŠA KOŽELJ
UPORABA HRANE V SODOBNI UMETNOSTI IN
PRI PREDMETU LIKOVNA UMETNOST
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2018
2
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA
URŠA KOŽELJ
UPORABA HRANE V SODOBNI UMETNOSTI
IN PRI PREDMETU LIKOVNA UMETNOST
FOOD USE IN CONTEMPORARY ART AND IN FINE ART EDUCATION
MAGISTRSKO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon
Ljubljana, 2018
4
Zahvala
Mentorica Bea, hvala za usmeritve, debate, spodbude.
Matjaž, tebi hvala iz srca da si, ko je bilo potrebno, prevzemal vso delo doma in mi
omogočil čas za pisanje magisterija, hvala ti za naklonjenost, energijo, ki si mi jo
vračal, spodbude, ko sem jih najbolj potrebovala, razumevanje in potrpežljivost, ko sem
se izgubljala.
Ula in Lora, najini deklici, hvala vama za energijo, ki sta mi jo intenzivno jemali in
sproti vračali v dvojni meri. Rada vaju imam...
Oči in mami, vama hvala za varstvo razigrank.
Moja draga Leonida, hvala!
5
Povzetek
Bi podprli slikanje z barvo, pridobljeno iz hrane z mislijo, da je prednost, če so barve
naravne, neškodljive in omogočajo aktivacijo vseh čutov ali bi izrazili nestrinjanje ob
misli na lakoto, s katero se spopada vsak deveti človek? V magistrskem delu raziskujem
mnenja različnih profilov ljudi, ki se srečujejo z likovnim ustvarjanjem, glede spornosti
uporabe hrane v namen likovnega izražanja. Vključila sem pregled likovnih del
sodobnih slovenskih in tujih avtorjev, ki uporabljajo hrano kot pripomoček ali kot
likovno tehniko ter raziskala njihovo razmišljanje in namen vključevanja hrane v svoje
umetniško izražanje. Orisala sem problematiko zavržene hrane, kako se z njo spopadajo
slovenske osnovne šole in na drugi strani multisenzoričnost, ki jo nudi tovrstno
ustvarjanje.
Ključne besede: uporaba hrane v umetnosti, umetnost s hrano, uporaba hrane v sodobni
umetnosti, uporaba hrane pri pouku, umetnost zavržene hrane
6
Abstract
Would you support painting with a colour, obtained from food, with the idea that the
colours are natural, harmless and they allow the activation of all senses or would you
express disagreement because of the worldwide hunger? In the master thesis, I explore
the opinions of various profiles of people who are experiencing artistic creativity,
regarding the controversial use of food for the purpose of artistic expression. I included
an overview of the works of contemporary Slovene and foreign authors using food as a
tool or as a fine art technique and studied their thinking and the purpose of integrating
food into their artistic expression. I outlined the problem of discarded food, how the
Slovenian primary schools are tackling it and, on the other hand, the multisensory
nature offered by this kind of creation.
Key words: food use in art, food art, using food in contemporary art, using food in fine
art education, wasted food art, food art
7
Kazalo vsebine
Uvod 14
Teoretični del 15
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja 15
Odnos do hrane in projekti vzgojno-izobraževalnih ustanov 15
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja v osnovnih šolah 16
Likovne naloge z uporabo hrane pri predmetu likovna umetnost 19
Primeri likovnega ustvarjanja s hrano v osnovni šoli 21
Hrana v likovni umetnosti v zgodovini 24
Hrana kot medij v sodobni umetnosti 25
Marta Minujín 26
Dieter Roth 26
Victor Grippo 27
Anamarija Šmajdek 27
Janine Antoni 28
Zoe Leonard 29
Thomas Rentmeister 30
Jeph Gurecka 31
Dimitri Tsykalov 32
Şakir Gökçebag 33
Jennifer Rubell 34
Gosia in Tomek Rygalik 36
Henry Hargreaves 37
Markus Jeschaunig 38
Alison Anselot 39
Christopher Boffoli 39
Martin Satí 40
Amelia Fais Harnas 43
Hikaru Cho 44
Britanny Wright 45
Christopher Chiappa 46
Emilie Möri 47
Sarah Illenberger 48
Giorgio Cravero 49
8
Vanessa Mckeown 50
Sander Volkskrant (Lernert & Sander) 51
Sam Kaplan 51
Empirični del 53
Opredelitev raziskovalnega problema 53
Cilji raziskave, metoda raziskovanja in vzorec 53
Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov 54
Rezultati in interpretacija podatkov 55
Vzgojitelj, vzgojiteljica 55
Učitelj, učiteljica razrednega pouka 59
Profesor, profesorica likovne umetnosti 62
Študent, študentka likovne pedagogike 66
Starši osnovnošolskih in predšolskih otrok 68
Primerjava rezultatov 69
Zaključek 80
Priloge 82
Anketa: Učitelj/ica razrednega pouka in vzgojitelj/ica 82
Anketa: Profesor/ica likovne umetnosti 83
Anketa: Študent/ka likovne pedagogike 85
Anketa: Starši predšolskih in šolskih otrok 86
Izjava o avtorstvu 87
Literatura 88
9
Kazalo fotografij
1 Bruno Munari: Roses in the salad 17
2 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, sol in tuš, 12 cm × 12 cm, 2015 18
3 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, kurkuma, 12 cm × 12 cm, 2015 18
4 Odtisi polovic paprike, namočene v barvo. 21
5 Valjanje koruze, namočene v barvo. 21
6 Slikanje z ananasom. 22
7 Slikanje z malinami. 22
8 Odtiskovanje radiča. 22
9 Slika puščanje sledi kuhanih špagetov, namočenih v barvo. 22
10 Odtiskovanje polovic sadja. 22
11 Odtiskovanje polovic zelja. 22
12 Slikanje z začimbami: muškatni orešček, mleta paprika, cimet, itn. 23
13 Slikanje z borovnicami. 23
14 Giuseppe Arcimboldo: Poletje, olje na platnu, 67 cm × 51 cm, 1563,
Kunsthistorisches Muzej, Dunaj, Avstrija 24
15 Caravaggio: Košara s sadjem, olje na platnu, 46 cm × 64,5 cm, 1599, knjižnica
Ambrosiana Milano. 24
16 Marta Minujín: Sladki Obelisk, obelisk, sladoled, 1965 26
17 Dieter Roth: Viev Small Island, omet, ostanki hrane, papir, olje, na lesu, 37 cm ×
30 cm × 6 cm, 1968 26
18 Dieter Roth: P.O.TH.A.A.VFB, ptičja hrana in čokolada, 1968 26
19 Victor Grippo: Umetnikovo kosilo, instalacija, Camden Arts Centre, 1991 27
20 Anamarija Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 1992 27
21 Janine Antoni: Lick and Lather, avtoportret, čokolada in milo, 1993-94 28
22 Zoe Leonard: Untitled (detajl),1999-2000. The Baltimore Museum of Art 29
23 Thomas Rentmeister, brez naslova, sol, cca. 30 cm × 250 cm × 250 cm, 2000 30
24 Thomas Rentmeister, brez naslova, Nutella, 25 cm × 270 cm × 180 cm, 2000 30
25 Thomas Rentmeister: Potato chips, 70 cm × 500 cm × 250 cm, 2007 Museum für
Moderne Kunst, Frankfurt am Main, Photo: Bernd Borchardt 30
26 Jeph Gurecka: Memento Mori, lobanje iz kruha, 457 cm × 305 cm, 2005,
zbirka Futura Galerije in Castle Trebesice, Praga, Češka 31
27 Dimitri Tsykalov: Kamikaze I, serija Meat, digitalni tisk, 180 cm × 140 cm, 2007 32
28 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33
29 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33
30 Şakir Gökçebag: WM Slice, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2008 33
31 Şakir Gökçebag: WM, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33
32 Jennifer Rubell: Icons, performans, fotografija, 22.april 2010 35
33 Studio Rygalik: Baguette Tables, Vienna Design Week, 2011 36
34 Henry Hargreaves: serija Food of the Rainbow, fotografija, 2011 37
35 Markus Jeschaunig: Arc de Triomphe, instalacija, kombinirani materiali: odpadni
kruh, kovina, les, beton, , 2012, Graz 38
10
36 Alison Anselot: Plate 201 C, serija Pantone Food, 2013 39
37 Alison Anselot: Plate 478 C, serija Pantone Food, 2013 39
38 Christopher Boffoli: brez naslova, serija Big Apetites, 2013 39
39 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40
40 Martin Satí: El Banquete: Preparation by Judit, 27. avgust 2013 40
41 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40
42 Martin Satí: El Banquete: Positioning by Miguel, 27. avgust 2013 40
43 Martin Satí: El Banquete: Hunger by Escarlata, 27. avgust 2013 41
44 Martin Satí: El Banquete: Harmony by Alberto, 27. avgust 2013 41
45 Martin Satí: El Banquete: Full stomach by Mario, 27. avgust 2013 41
46 Martin Satí: El Banquete: Touching up by Alina, 27. avgust 2013 42
47 Martin Satí: El Banquete: Exhaustion by Juanlu, 27. avgust 2013 48 Martin Satí:
El Banquete: Caricature by Martin, 27. avgust 2013 42
49 Amelia Fais Harnas: Hedy Lamarr, rdeče vino na tekstil, 50 cm × 46 cm, 2014 43
50 Amelia Fais Harnas: Trump, serija Drunk Politics, rdeče vino na papir 20 cm × 25
cm, 2016 43
51 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014 44
52 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014 44
53 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015 45
54 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015 45
55 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate
Werble Gallery, New York, 2015 46
56 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate
Werble Gallery, New York: 2015 46
57 Emilie Möri: serija Explosive, 2015 47
58 Sarah Illenberger: Pina Colada, digitalni tisk, 40 cm × 60 cm, 2015 48
59 Sarah Illenberger: Salatkleid, digitalni tisk, 90 cm × 130 cm, 2015 48
60 Giorgio Cravero: serija Product, fotografija, 2016 49
61 Vanessa McKeown: Good gone bad, fotografija, 2016 50
62 Vanessa McKeown: Fruloons & vegaloons, fotografija, 2016 50
63 Lernert & Sander: Cubes, poster 52 cm × 42 cm 51
64 Sam Kaplan: Food, digitalni tisk, neznano leto 52
11
Kazalo grafov Graf 1 Vzgojiteljice: delovna doba 55
Graf 2 Vzgojiteljice: spol 55
Graf 3 Vzgojiteljice: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano? 56
Graf 4 Vzgojiteljice: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano
kot medij? 57
Graf 5 Vzgojiteljice: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri
pouku? 57
Graf 6 Učitelji RP: Delovna doba 59
Graf 7 Učitelji RP: Spol 59
Graf 8 Učitelji RP: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano? 60
Graf 9 Učitelji RP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja
pouku? 61
Graf 10 Profesorji LUM: Spol 62
Graf 11 Profesorji LUM: Delovna doba 62
Graf 12 Profesorji LUM: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano? 63
Graf 13 Profesorji LUM: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega
ustvarjanja pri pouku? 65
Graf 14 Študenti LP: Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano 66
Graf 15 Študenti LP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri
pisanju svojih učnih priprav? 67
Graf 16 Starši: Skupni mesečni dohodek v gospodinjstvu 68
Graf 17 Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji
LUM) 69
Graf 18 Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri
likovnem ustvarjanju? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in
profesorji LUM) 70
Graf 19 Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji
LUM) 71
Graf 20 Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen
likovnega ustvarjanja? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in
profesorji LUM) 73
Graf 21 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? in Ali bi odobravali 2. likovno nalogo
(Primerjava odobravanja posamezne likovne naloge več profilov: študent/ka,
vzgojiteljica, učitelj/ica RP in profesor/ica LUM) 76
12
Kazalo tabel Tabela 1 Vzgojiteljice: Kakšna je vaša izobrazba? 55
Tabela 2 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 56
Tabela 3 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 56
Tabela 4 Vzgojiteljice: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano
v namen likovnega ustvarjanja? 57
Tabela 5 Vzgojiteljice: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane
kot medija pri likovnem ustvarjanju? 58
Tabela 6 Vzgojiteljice: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 58
Tabela 7 Učitelji RP: Kakšna je vaša izobrazba? 59
Tabela 8 Učitelji RP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 60
Tabela 9 Učitelji RP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 60
Tabela 10 Učitelji RP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano
kot medij? 61
Tabela 11 Učitelji RP: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano
v namen likovnega ustvarjanja? 61
Tabela 12 Učitelji RP: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot
medija pri likovnem ustvarjanju? 62
Tabela 13 Učitelji RP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 62
Tabela 14 Profesorji LUM: Kakšna je vaša izobrazba? 63
Tabela 15 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 63
Tabela 16 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 64
Tabela 17 Profesorji LUM: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil
hrano kot medij? 64
Tabela 18 Profesorji LUM: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano
kot medij? 64
Tabela 19 Profesorji LUM: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate
hrano v namen likovnega ustvarjanja? 64
Tabela 20 Profesorji LUM: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe
hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju? 65
Tabela 21 Profesorji LUM: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 65
Tabela 22 Študenti LP: Spol? 66
Tabela 23 Študenti LP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 66
Tabela 24 Študenti LP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 66
Tabela 25 Študenti LP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil
hrano kot medij? 67
Tabela 26 Študenti LP: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot
medij? 67
13
Tabela 27 Študenti LP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. 67
Tabela 28 Starši: Izobrazba. 68
Tabela 29 Starši: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. 68
Tabela 30 Primerjava odgovorov na vprašanja: »Katero hrano odobravate za uporabo v
namen likovnega ustvarjanja s hrano?« in »Katero hrano ste že uporabljali pri pouku?«
(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji
LUM) 72
Tabela 31 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov:
šudenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM) 74
Tabela 32 Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov:
študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM) 75
Tabela 33 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
(Primerjava rezultatov glede na delovno dobo vzgojiteljic in učiteljev RP) 76
Tabela 34 Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?
(Primerjava rezultatov profesorjev likovne umetnosti glede na njihovo izobrazbo) 77
Tabela 35 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza
odgovorov profesorjev likovne umetnosti glede na delovno dobo) 77
Tabela 36 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza
odgovorov staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihovo izobrazbo) 78
Tabela 37 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza
odgovorov staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihov skupen mesečni
dohodek) 78
14
Uvod
Vključevanje hrane v likovno izražanje bi lahko zaradi multisenzoričnega likovnega
ustvarjanja označili kot prednost, saj tako krepimo čute za tip, vonj, vid in okus,
spoznavamo različne oblike, teksture in barve. Prednost je, da je naravna in organska, v
nasprotju s tistimi, ki jih lahko kupimo v trgovinah (Canvass, 2015).
Verjetno se pojavlja dilema uporabe hrane tudi na kakšen način bi jo uporabili. Če jo
uporabimo kot motiv, jo z opazovanjem naslikamo, če jo uporabimo kot pripomoček,
lahko z njo slikamo, če kot material, hrano nizamo na podlago. Swin in Freeman v
Should food be used as learning materials? (b.d.) govori o konkretni likovni nalogi, ko
so v vrtcu slikali s prsti s pudingom. Ko je sin prišel domov se je med kosilom začel
igrati s hrano in kljub maminim opozorilom ni nehal, češ da to počnejo tudi v vrtcu.
Vzgojiteljica Shannon se je zagovarjala, da vsi triletniki dajejo prste v usta in zato
namesto strupenih barv za slikanje iz varnostnih razlogov uporablja puding. Mati se s
tem ni strinjala in pojasnila da prihaja iz revne družine in je zanjo zavržena hrana žalitev
(Swim, T., Freeman, R., M.A. idr., b.d.).
Učiteljica Lisa Murphy v svoj učni načrt vključuje ustvarjanje s hrano: kolaž iz barvnih
testenin, slikanje s pudingom s pomočjo stopal, ustvarjanje tridimenzionalnih slik z
metanjem pobarvane koruze in ustvarjanje s špageti, ki so idealni za arhitekturne
zasnove in podobni primeri. Omenja, da je uporaba hrane v namen likovnega
ustvarjanja lahko razumljena napačno, za nekatere kulture kot žalitev, sopomenka za
zavrženo hrano in je lahko v kontrastu z ozaveščanjem učencev o pomembnosti
nezavržene hrane in s tem, da se s hrano ne igramo ter z dejstvom, da veliko družin živi
z minimalnimi dohodki in si težje privošči hrano (Murphy, 2006). Vendar Deborah J.
Stewart (b.d.) zagovarja ustvarjanje s hrano v predšolskem obdobju, saj predšolski
otroci še niso sposobni prevzeti polne odgovornosti okoljske problematike zavržene
hrane in je za njihov razvoj manj pomembna od dejstva, da z raziskovanjem, tipanjem,
okušanjem, vohanjem in igro s hrano dobijo nove izkušnje. Omenja tudi pomembnost
odprtih možnosti za otroke; če bomo otrokom vcepili razmišljanje, da je hrana
namenjena samo za prehranjevanje, jim bomo odvzeli svobodo izražanja, razmišljanja.
Navaja primer, da je morda v otroku potencial, da med igro s koruzo dobi idejo, ki jo
lahko razvije kot znanstvenik, ki pa jo v primeru, da bi mu igro s hrano prepovedali
nikoli nebi dobil. Navaja tudi, da absolutno ni enaka izkušnja za otroka izdelovanje
odtisov jabolk kot izdelovanje odtisov gob v obliki jabolk.
Dileme v razmislek zaposlenim, ki poučujejo likovno umetnost:
- sem kdaj uporabljal/-a hrano v namene likovnega izražanja?
- sem kdaj rekel/-la kakšnemu otroku, naj se neha igrati s hrano?
- sem kdaj prosil/-a otroka, naj poje do konca da hrana ne bo šla v smeti? (Swim,
T., Freeman, R., M.A. in Ph.D., b.d.)
15
Teoretični del
Teoretični del magistrskega dela vsebuje raziskovanje odnosa človeka do hrane,
posledično problematiko zavržene hrane in s tem povezane projekte vzgojno-
izobraževalnih ustanov. Podala sem nekaj primerov likovnih nalog, ki kot medij ali
pripomoček vključujejo hrano. Nekateri hrano vključujejo v svoja dela z namenom, da
poudarijo okoljsko problematiko pomanjkanja hrane na enem in zavrženo hrano na
drugem koncu sveta, drugi likovni umetniki hrano vključujejo zgolj kot likovno
zanimivo s stališča barv, oblik in jih nizajo v zanimiva zaporedja ter jo fotografirajo. V
magistrskem delu sledi pregled nekaj naključno izbranih.
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja
Odnos do hrane in projekti vzgojno-izobraževalnih ustanov
Barlič Magajna v monografiji z naslovom Koliko hrane zavržemo? (Raspor, 2014) v
spremnem govoru omenja pomembno dejstvo, da na svetu šestina prebivalstva doživlja
lakoto, to je več kot milijarda ljudi, medtem ko se vsako leto zavrže 1,3 milijarde ton
živil, od tega ogromni delež še uporabne in nedotaknjene hrane. Od leta 1979 naprej 16.
oktobra vsako leto praznujemo svetovni dan hrane. Raspor (2014) opozarja na dejstvo,
da se v svetu, ki je na eni strani pravno urejen, kjer se govori o morali in etiki, pojavlja
največja dilema – količina zavržene hrane, ki vsekakor ni etična in moralna v primerjavi
z lakoto na drugi strani. Problem zavržene hrane ni le zaradi etičnega vidika ampak tudi
zaradi okoljskega problema obremenjevanja tal in vodá med predelavo ter zaradi porabe
energije in energentov med proizvodnjo, distribucijo in pripravo hrane.
Proti temu se organizacije borijo z dogodki in konferencami. Pomembno je ozaveščanje
v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju o načinih zmanjšanja nastajanja
zavržene hrane. To lahko dosežemo z načrtovanjem nakupov živil, s sprotnim
preverjanjem trajanja živil, z ustreznim vzdrževanjem hladilnika in s shranjevanjem
hrane skladno z navodili na embalaži, z vzdrževanjem kontrole vsebine hladilnika, s
serviranjem manjših obrokov, ki jih po potrebi dodajamo, s ponovno uporabo ostankov
hrane v novi jedi ali s shranjevanjem preostanka hrane v zamrzovalniku. Cilj
evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika je do leta 2025 zmanjšati količino
zavržene hrane za 30%, kar bodo dosegli tudi z aktiviranjem vseh izobraževalnih
institucij. Po ocenah strokovnjakov bi lahko zmanjšali količino odpadkov za trikrat, zato
Evropska komisija skuša z akcijo Stop Food Waste spodbuditi k odgovornejšemu
ravnanju z živili. Evropska zakonodaja je osredotočena na področje recikliranja in
ponovne uporabe. K prekomerni količini odpadkov mnogo pripomorejo tudi bolnišnice,
šole in drugi javni zavodi, ki naročajo več hrane kot jo porabijo (Raspor, 2014).
V Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, približno 72 kilogramov na prebivalca, po
nekaterih podatkih še 10 kilogramov več. Na svetovni ravni ljudje zavržemo kar 1,3
milijarde ton hrane na leto (Šulin, 2016). Tema nekaterih osnovnih šol je odgovorno
ravnanje s hrano in ustrezna uporaba odpadne hrane. Odgovorno s hrano! je
mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih šol sodelujejo tudi Eko šole iz
16
Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške (Odgovorno s
hrano, 2015). Kot osnova za nadaljevanje dela so med cilji predšolske vzgoje v
kurikulumu za vrtce zapisali razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri
skrbi za zdravje (Zakon o vrtcih, 1996). Zakon o osnovni šoli (2011) vsebuje cilj
odgovornost do svojega zdravja ter do naravnega in družbenega okolja, ki je lahko
osnova za ozaveščanje glede zavržene hrane. V prvi triadi pri predmetu spoznavanje
okolja in v drugi in tretji triadi v sklopu naravoslovja, biologije, kemije, fizike,
gospodinjstva ter tehnike in tehnologije. V gimnazijskem programu bi lahko novo
miselnost in veščine posredovali v sklopu Zakona o gimnazijah (2017), kjer je zapisano,
da mora gimnazija vzbujati zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno znanje v
sklopu biologije, kemije ali družboslovnih predmetov. Zakon o poklicnem in
strokovnem izobraževanju (2017) omenja, da je izobraževanje trajnostni razvoj in
vzbujanje zavesti o odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje. Triletni poklicni
programi ne vsebujejo ciljev, ki bi sovpadali z miselnostjo o zmanjšanju zavržene hrane
(Raspor, 2014).
Hrana kot medij likovnega ustvarjanja v osnovnih šolah
2. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli omenja, da ima
učenec v šoli pravico, da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje in da ima
omogočeno, da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in
individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo. Iz tega lahko sklepamo, da v primeru,
da gre pri otroku za spoštljiv odnos do posamezne vrste hrane, za ugovor vesti v skladu
s kulturo, v kateri je bil vzgojen, hrane ne bomo mogli uporabiti v namen likovnega
ustvarjanja, vsaj ne ob prisotnosti tega učenca. Tudi pravica učenca, da se lahko
svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole je del 2. člena in je zanimiv
za omenjeno tematiko. 25. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni
šoli omenja, da mora osnovna šola poskrbeti za varnost učencev (Zakon o osnovni šoli,
1996), kar bi v primeru uporabe na primer pudinga za slikanje teksturirane slike
namesto akrilnih barv, ki v primeru zaužitja niso varne, bilo omogočeno.
Uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja je lahko izvedena pri likovnem pouku, v
kolikor vodstvo šole to konkretno ne prepoveduje ali omejuje. Prednosti uporabe hrane
v likovnem ustvarjanju so, da je organska, naravna in posledično varna (Canvass, 2015),
vendar se pojavlja dilema, ali je to etično, saj naj bi se hrano uporabljalo zgolj v namen
prehranjevanja (Swim, T., Freeman, R., M.A. in Ph.D., b.d.). Na spletnih straneh
različnih vrtcev nisem zasledila nobenih omejitev glede uporabe hrane v namen
likovnega ustvarjanja, le pravila, da se s hrano ni dovoljeno igrati. 95. člen Zakona o
osnovni šoli (2011) zapoveduje, da mora učitelj poznati zbirko podatkov o učencih,
vpisanih v osnovno šolo in njihovih starših, kar opozarja na nujnost spoštovanja navad
različnih kultur. Lisa Murphy (2006) omenja, da mora učitelj spoštovati različne kulture
družin iz katerih izhajajo učenci in navaja konkreten primer učenca Azijca, kjer mora
učitelj spoštovati azijsko kulturo in se vzdržati uporabe riža v namen likovnega
ustvarjanja, v kolikor se s tem ne strinja. Prav tako pomembno je spoštovati načela
staršev tistih učencev, ki imajo manj dohodkov in se z vključevanjem hrane v likovno
ustvarjanje ne strinjajo.
17
Nasveti Lise Murphy (2006) vsem učiteljem, ki imajo namen uporabljati hrano med
likovnim ustvarjanjem:
- Pred uporabo hrane se mora učitelj prepričati, da v razredu ni učenca, ki
izhaja iz družine, kjer naslednji obrok ni zagotovljen, sicer se mora o tem z
njimi pogovoriti.
- O uporabi hrane mora učitelj odločati sam in se znati zagovarjati v primeru
nestrinjanja.
- Pripravljen mora biti na vsaj enega starša, ki nasprotuje uporabi hrane v
likovnem izražanju. Ob tem mora razmisliti, ali bo ob vsakem nasprotovanju
zamenjal učno pripravo in si s tem ustvaril še več dela in obenem zanikal
svoje razmišljanje ali bo vztrajal.
- Preveriti mora, če ima kdo od učencev alergijo na kakšno hrano in mu
zamenjati z nečim podobnim.
- Spoštovati mora religiozna stališča posameznih učencev.
- Spoštovati mora različne kulture, ki prepovedujejo uporabo določenega
živila.
- Preveriti mora šolski kurikulum in učni načrt.
Likovno ustvarjanje s hrano omogoča medpredmetne povezave likovnega pouka z
gospodinjstvom in biologijo (Canvass, 2015). Bruno Munari je že proti koncu
prejšnjega stoletja sam predlagal hrano za tisk in poudarjal, kako ustvarjanje s hrano
povezuje dve generaciji, starše z otroki oziroma učitelje z učenci. Omenja, da med
likovnim ustvarjanjem ni odličen samo krompir, ampak tudi radič, rože, paprike, zelje,
paradižnik, solata in tako naprej (Artbook, b.d.).
1 Bruno Munari: Roses in the salad
18
Bea Tomšič Amon omenja svoje obdobje ustvarjanja s hrano v času sodelovanja z
otroki s posebnimi potrebami, predvsem s slepimi in slabovidnimi. Poudarja
pomembnost likovnega ustvarjanja s hrano pri omenjeni skupini ljudi, saj jim je odvzet
čut vida in imajo zato izostrena druga čutila.
2 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, sol in tuš, 12 cm × 12 cm, 2015
3 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, kurkuma, 12 cm × 12 cm, 2015
19
Likovne naloge z uporabo hrane pri predmetu likovna umetnost
V učnem načrtu za likovno umetnost (Kocjančič, 2011) lahko najdemo nekaj
operativnih ciljev, ki bi lahko predstavljali osnovo za načrtovanje likovnih nalog z
vključevanjem hrane. Podala bom primere z likovno nalogo z motivom in tehniko.
Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje:
1. razred:
- operativni cilj: slikajo s tekočimi in trdimi slikarskimi materiali na različne
slikarske podlage,
- likovna naloga: slikanje motiva z upoštevanjem mešanja sekundarnih barv,
- opis likovne tehnike: slikanje s perjem in konico korenja na bel risalni list,
tkanino in na lesene plošče,
- likovni materiali: korenje (perje in gomolj), bel risalni list, tkanina, lesene
plošče.
2. razred:
- operativni cilj: ob likovnih delih, likovnih izdelkih učencev ter ob zgledih iz
narave in okolja spoznavajo likovne pojme, povezane z risanjem,
- likovna naloga: risanje proste risbe ob spremljavi glasbe z upoštevanjem
različnih vrst linij,
- opis likovne tehnike: risanje z uporabo v tuš namočenih surovih špagetov,
- likovni materiali: špageti, tuš, karton.
3. razred
- operativni cilj: izkustveno mešajo barve in z njimi naslikajo sliko,
- likovna naloga: slikanje motiva z upoštevanjem izkustvenega mešanja barv,
- opis likovne tehnike: slikanje s čopiči iz barv, narejenih iz zmlete rdeče pese,
špinače, peteršilja, kurkume,
- likovni materiali: čopič, trd papir, rdeča pesa, špinača, peteršilj in kurkuma.
4. razred
- operativni cilj: razvijajo motorično spretnost in občutek pri delu z različnimi
materiali in pripomočki za izražanje v tridimenzionalnem prostoru,
- likovna naloga: izdelava kalupa in odlitka,
- opis likovne tehnike: uporaba cvetače za izdelavo kalupa,
- likovni materiali: cvetača, mavec.
5. razred
- operativni cilj: izvedejo kolaž,
- likovna naloga: izdelava kolaža z upoštevanjem asimetrije in uporabo
sorodnih barv,
- opis likovne tehnike: izdelava lepljenke z zeljnimi listi,
- likovni materiali: karton, zeljni listi, lepilo.
20
6, razred
- operativni cilj: razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju v
tridimenzionalnem prostoru in s tem negujejo individualni likovni izraz,
- likovna naloga: izdelava polne plastike,
- opis likovne tehnike: oblikovanje štruce kruha s primernim kiparskim
orodjem,
- likovni materiali: star kruh, nož, pinceta.
7, razred slik
- operativni cilj: načrtujejo arhitekturni objekt z dodajanjem ali odvzemanjem
delov,
- likovna naloga: izdelava makete z upoštevanjem dodajanja in odvzemanja,
- opis likovne tehnike: lepljenje bombonov v smiselno celoto,
- likovni materiali: različni bomboni, lepilo, zobotrebci, trda podlaga.
8. razred
- operativni cilj: spoznavajo pojme, povezane z različnimi načini izražanja na
ploskvi,
- likovna naloga: slikanje s kavo z upoštevanjem vsaj dveh prostorskih
ključev,
- opis likovne tehnike: slikanje s čopičem, pomočenim v kavo,
- likovni materiali: kava, trši karton.
9. razred
- operativni cilj: spoznavajo pojme, povezane z različnimi načini izražanja v
prostoru,
- likovna naloga: postavi kompozicijo z upoštevanjem zračne perspektive in
ustvari fotografijo,
- opis likovne tehnike: fotografiranje postavljene kompozicije različne hrane z
učinkom krajine,
- likovni materiali: sadje različnih barv; jabolka, hruške, slive, banane,
melone, lubenica, češnje, limone, limete, fotoaparat, bela ali modra podlaga
in ozadje.
21
Primeri likovnega ustvarjanja s hrano v osnovni šoli
4 Odtisi polovic paprike, namočene v barvo.
5 Valjanje koruze, namočene v barvo.
22
6 Slikanje z ananasom.
7 Slikanje z malinami.
8 Odtiskovanje radiča.
9 Slika puščanje sledi kuhanih špagetov, namočenih v barvo.
10 Odtiskovanje polovic sadja.
11 Odtiskovanje polovic zelja.
23
12 Slikanje z začimbami: muškatni orešček, mleta paprika, cimet, itn.
13 Slikanje z borovnicami.
24
Hrana v likovni umetnosti v zgodovini
Hrana se je v zgodovini likovne umetnosti pogostokrat pojavljala kot motiv. V
slikarstvu se je kot poglavitna tehnika do 16. stoletja pojavljala jajčna tempera, ki so jo
ob izumu nadomestile oljne barve. Postopek pridobivanja jajčne tempere: z dlanjo
osušen rumenjak izlijemo iz ovoja, dodamo žličko vode in premešamo, da dobimo
homogeno zmes. Po želji dodamo žličko lanenega olja in nekaj kapljic brezbarvnega
kisa, ki deluje kot konzervans. Želeno barvo dobimo s postopnim in premišljenim
dodajanjem pigmenta. Barvo je potrebno hraniti v hladilniku in je uporabna en teden.
Zaradi lastnosti tehnike je potrebno barvo nanašati v tankih slojih (Učbeniki, 2016).
14 Giuseppe Arcimboldo: Poletje, olje na platnu, 67 cm × 51 cm, 1563, Kunsthistorisches Muzej, Dunaj, Avstrija
15 Caravaggio: Košara s sadjem, olje na platnu, 46 cm × 64,5 cm, 1599, knjižnica Ambrosiana Milano.
25
Hrana kot medij v sodobni umetnosti
V sodobni umetnosti se pogosto pojavljajo projekti, performansi, kjer združujejo
kuhanje hrane in umetnost. Hrana se pojavlja tudi v vlogi mediatorja z namenom
zbliževanja obiskovalcev galerije, ki s svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem
spreminjajo videz in prvotno postavitev razstave. Pojavlja se tudi kot najpreprostejši
način zbliževanja neznancev po svetu, umetnikov z obiskovalci galerije in služi kot lažji
način za odpiranje debat glede kompleksnejših tematik. Konkreten primer je performans
Enemy kitchen, ki ga je izvedel Michael Rakowitz leta 2007, ko je kuhal s povabljenimi
in medtem odpiral debate glede političnih vprašanj na temo vojne v Iraku v povezavi z
Ameriko (Schmitt, b.d.).
Okoljska problematika, hrana kot likovno zanimiv medij zaradi teksture, barve in
oblike, življenje malih ljudi, ravnanje ljudi z živalmi, lakota po nekaterih delih sveta,
zavržena hrana, minljivost hrane, gnitje, razkrajanje in s tem povezana pomembnost
slehernega trenutka in posebni efekti fotografiranja hrane so najpogostejše tematike, ki
jih likovni umetniki vključujejo v svoje delo.
Sander Volkskrant ustvarja v duhu občudovanja hrane in jo v skladu s tem tudi
fotografira in ustvari trajno podobo, ki ni minljiva. Ukvarja se z zaporedjem, barvo in
teksturo (Demilked, 2010). V nasprotju z njim umetniki Dieter Roth, Zoe Leonard in
Jennifer Rubell v svoja likovna dela ne vključujejo hrane z namenom, da bi jo ohranili
trajno v njeni najlepši podobi, ampak jo namerno pustijo gniti, razkrajati ali izginjati, saj
s tem njihovo likovno delo spreminja svojo podobo (Breukel, 2011; Martin, 2013;
Demilked, 2010; Goldstein, 2013; Leonard, b.d. in E., T., 2015). Britanny Wright
ustvarja kombinacijo obojega, saj v fotografiji ustavi trenutek spreminjanja živila in
zabeleži celoten proces gnitja, razkrajanja ali na kakršen koli drugačen način
spreminjanja določene vrste hrane, ki jo niza v zaporedja (Sieruputowski, 2015).
Thomas Rentmeister razmišlja ravno nasprotno kot oblikovalca Gosia in Tomek
Rygalik. Slednja sta ustvarila mize iz posušenih kosov kruha v obliki baget, ki so bile iz
trgovin namenjene na smetišče in s tem želela pozvati ljudi k pogovoru glede tematike
zavržene hrane (Rygalik T. in G., b.d.). Od 8. novembra do 12. novembra 2016 se je v
galeriji Improper Walls na Dunaju odvijala štiridnevna razstava Unwasted. Zero Food
Waste Gallery je z različnimi sklopi na temo zavržene hrane obsegala globalen problem
tako na ravni celotnega sveta kot tudi na ravni posameznega gospodinjstva. Organizirali
so razstave, instalacije, pogovore in interaktivne učne vsebine (Improper Walls b.d.).
Temu nasprotuje Thomas Rentmeister z mnenjem, da naloga umetnosti ni sporočanje
problematike glede odpadne hrane in poziv ljudi k razmišljanju o tem ampak mora
umetnost govoriti sama zase. Rentmeister vso hrano, ki jo uporabi ob svojem
razstavljanju, kasneje zavrže, saj je opravila svoj namen in se mu zdi neuporabna
(Conversation with artist Thomas Rentmeister, b.d.).
26
Marta Minujín
Argentinska konceptualna umetnica Marta Minujín je
pionirka happeningov, performansov in videov.
Večkrat je za navdih ali osnovo svojega likovnega
dela uporabila zgodovinsko pomembna dela,
največkrat klasične grške skulpture, na primer kip
Venere iz sira. Minujín je prekrila Obelisk v Buenos
Airesu s sladoledom, trije kolegi pa so ga polizali
(Guggenheim, b.d.).
16 Marta Minujín: Sladki Obelisk, obelisk, sladoled, 1965
Dieter Roth
Dieter Roth je eden prvih umetnikov, ki so začeli
ustvarjati knjigo umetnika. Vanjo je zapisoval
poezijo, časopisne članke, geometrijske oblike in
podobno. Za osnovo svojih kiparskih del uporablja
plastiko ali druge cenejše materiale in jih nadgrajuje s
sirom, čokolado, klobasami, sadjem, zelenjavo,
mastjo, maslom in drugimi živili, ki jih pritiska ob
podlago. Delo avtorja Roth, Portrait of the Artist as a
Birdseed Bust, je narejeno iz čokolade in ptičje hrane.
Avtor si je želel delo postaviti na vrt. Kuratorka Sarah
Suzuki omenja, da dela avtorja Roth, ki so v lasti
zasebnih zbirateljev, nekateri neprimerno hranijo in
ob tem poudarja problematiko primernega
skladiščenja likovnih del (Goldstein, 2013).
17 Dieter Roth: Small Island,
omet, ostanki hrane, papir, olje, na lesu,
37 cm × 30 cm × 6 cm, 1968
18 Dieter Roth: P.O.TH.A.A.VFB, ptičja hrana in čokolada, 1968
27
Victor Grippo
Kemik Victor Grippo je leta 1991 razstavljal krompir, preko katerega je napeljal
elektriko in dokazal, da ima krompir potencial za prevajanje elektrike, kot tudi nekatera
ostala zelenjava in sadje. Krompir je izbral zato, ker naj bi bila hrana revežev in ga v
tem primeru poveličal v živilo, ki prinaša dobiček (Irving, 2007).
19 Victor Grippo: Umetnikovo kosilo, instalacija, Camden Arts Centre, 1991
Anamarija Šmajdek
Akademski kiparki Anamariji Šmajdek je pomemben stik z gledalcem, ki fizično poseže
v prostor razstave in postane aktiven del postavitve.
20 Anamarija Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 1992
28
Janine Antoni
Kiparka Janine Antoni se igra z igro resnosti in neresnosti, saj resen, historičen moment
portreta ustvarja z za tiste čase neprimernim materialom. Ukvarja se z minljivimi
materiali, konkretno to delo je narejeno eno iz čokolade, drugo iz mila. Idejo za to je
avtorica dobila ob vprašanju, kdaj smo najbolj sami, kdaj smo najbolj mi. Po njeno je
odgovor pod tušem in ko jemo in prišla do zamisli glede izbire materiala: čokolada in
milo. Barva v teh likovnih delih nima pomena, pomen ima uporabnost, simbolika
materialov in njihova minljivost. Prvi kip iz čokolade je prelizala, z avtoportretom iz
mila pa se je skupaj kopala, tako sta izgubila detajle (Art 21 years, 2011).
21 Janine Antoni: Lick and Lather, avtoportret, čokolada in milo, 1993-94
29
Zoe Leonard
Kiparka Zoe Leonard je ustvarila serijo del Neimenovano, kjer je razstavljala nagnito in
zašito sadje. Ukvarja se z vprašanji o minljivosti, spremembah in vznemirjenju ob misli
na to, da ob naslednjem obisku galerije njena dela ne bodo enaka kot ta trenutek. V
njenem konkretnem delu je res tako. Je pa to tudi resnica umetnosti, umetniškega
ustvarjanja in likovnih del, da kljub temu, da je likovno delo enako, ga bomo lahko
popolnoma drugače doživeli, če bi si ga ogledali v drugem času. Ne spremeni se
likovno delo, ampak se spremeni gledalec (Leonard, b.d.).
22 Zoe Leonard: Untitled (detajl),1999-2000. The Baltimore Museum of Art
30
Thomas Rentmeister
Kipar Thomas Rentmeister je bil profesor na Univerzi umetnosti v Berlinu, zdaj poučuje
na Univerzi vizualnih umetnosti v Braunschweigu. Vprašanja o hrani mu niso prioriteta,
bolj se ukvarja z efekti, ki jih ponujajo različni materiali. Kot omenja, bi lahko Nutelo
zamenjal s poliestrom, a to nebi imelo enakega učinka. Njegov namen je razstavljanje
na različnih lokacijah. Naloga hrane je s tem izpolnjena zato po razstavljanju ves
material zavrže, saj po njegovem mnenju ni več uporaben. Hrano zavrže brez slabe
vesti, saj jo primerja s količino hrane, ki se v svetu zavrže vsak dan. Je zagovornik
larpurlartizma, saj naloga umetnosti ni sporočanje ljudem glede količine zavržene
hrane, ampak mora umetnost govoriti sama zase (Conversation with artist Thomas
Rentmeister, 2016).
23 Thomas Rentmeister, brez naslova, sol, cca. 30 cm × 250 cm × 250 cm, 2000
24 Thomas Rentmeister, brez naslova, Nutella, 25 cm × 270 cm × 180 cm, 2000
25 Thomas Rentmeister: Potato chips, 70 cm × 500 cm × 250 cm, 2007 Museum für Moderne Kunst, Frankfurt am
Main, Photo: Bernd Borchardt
31
Jeph Gurecka
26 Jeph Gurecka: Memento Mori, lobanje iz kruha, 457 cm × 305 cm,
2005, zbirka Futura Galerije in Castle Trebesice, Praga, Češka
32
Dimitri Tsykalov
Ruski kipar in fotograf Dimitri Tsykalov skozi likovno umetnost raziskuje človeštvo.
Hrano uporablja simbolično, saj je mnenja, da je krhka in minljiva kot ljudje. Ustvarja
fotografije modelov s svežim mesom in s tem opozarja na okoljsko problematiko glede
človeškega ravnanja z živalmi ter prehrambno problematiko ostajanja hrane na enem in
lakote na drugem koncu sveta (Moore, 2013).
27 Dimitri Tsykalov: Kamikaze I, serija Meat, digitalni tisk, 180 cm × 140 cm, 2007
33
Şakir Gökçebag
Turški fotograf in ilustrator Şakir Gökçebag ustvarja in fotografira likovno zanimive
geometrizirane kompozicije z narezano zelenjavo na različne kose. Fotografij nikoli ne
obdela digitalno (Walker, b.d.).
28 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007
29 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007
30 Şakir Gökçebag: WM Slice, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2008 31 Şakir Gökçebag: WM, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007
34
Jennifer Rubell
Sprva je Jennifer Rubell doštudirala na področju umetnosti, nato pa še kot kuharica.
Zdaj združuje znanje obojega. Njeno razumevanje hrane je del umetnosti. Verjame v
trajnost objektov in s tem se ji postavljajo vprašanja o tem, kako funkcionira hrana v
umetnosti glede obstojnosti, trajnosti in ali trajen objekt dominira nad instalacijo s hrano
(Breukel, 2011). Ustvarja likovna dela, ki jih ljudje lahko pojejo. Hrano poveličuje, jo
olepša in doda vrednost. Vedno ji je bilo zanimivo ustvarjati dela, ki so minljiva a se
glede problematike zavržene hrane ni nikoli obremenjevala. Zanimivo ji je, da umetnost
vpliva na hrano in da hrana vpliva na umetnost, pri čemer ima v mislih vrhunske
kuharje, ki pripravljajo vizualno zanimive postavitve in kompozicije krožnikov. Jennifer
Rubell je to nadgradila in združila svoja znanja v izvajanje performansov (Martin,
2013).
35
32 Jennifer Rubell: Icons, performans, fotografija, 22.april 2010
V performansu Icons je pripravila več različnih kotičkov, kjer so morali obiskovalci
sodelovati. Prvi je bila prazna galerija, v kotu pa manjši prostor z zasajenim korenjem,
kjer so si ga obiskovalci odtrgali in umili v za to pripravljenem čebru z vodo. V
naslednjem prostoru so bila na steni ogromna platna, na njih pa montirane pipe. Iz njih
so si lahko obiskovalci natočili Gin&Tonic, vodo, limonad, itn. Na eni od treh miz so
bili kozarčki, na drugi čips in na tretji tube od slikarskih barv, napolnjene z različnimi
namazi primernimi za čips. Sledil je galerijski prostor s prigrizki. Izdelala je kalup
svojega obraza in sedem odlitkov iz sira, ki jih je namestila nad mizo polno krekerjev,
na njih pa je kapljal sir, ki se je topil. Sledil je še ogromen prostor, namenjen glavni
jedi, na koncu pa jih je pričakala še piňata.
36
Gosia in Tomek Rygalik
V studiu Rygalik sta se Gosia in Tomek Rygalik v sklopu dunajskega tedna dizajna
odločila ustvariti mize iz starih, posušenih baget, ki so bile iz trgovin namenjene na
smetišče. S tem delom človeško populacijo neposredno pozivata h pogovoru glede
tematike zavržene hrane. V poziv so bile obiskovalcem na kruhovih mizah postrežene
jedi iz kruha (Rygalik T. in G., b.d.).
33 Studio Rygalik: Baguette Tables, Vienna Design Week, 2011
37
Henry Hargreaves
Henry Hargreaves je bil, preden je postal fotograf, zaposlen v restavracijah. Bil je
fasciniran nad tem, kako lahko spoznaš človeka že iz dejstva o tem kaj in tudi kako
naroči hrano. Vse te povezave poskuša kot likovnik uporabiti v svojih fotografijah
(Hargreaves, b.d.).
34 Henry Hargreaves: serija Food of the Rainbow, fotografija, 2011
38
Markus Jeschaunig
Markus Jeschaunig želi s svojimi likovnimi projekti opozoriti na zavrženo hrano. V ta
namen je ustvaril instalacijo pred galerijo v Grazu leta 2012. Iz odpadnega kruha je
ustvaril slavolok s ciničnim priokusom, saj imajo slavoloki navadno simboliko zmage in
slave, v tem primeru pa kruh predstavlja simbol groze, ki je sinonim za dogajanje s
hrano v razvitem svetu (Laurapenney, 2015).
35 Markus Jeschaunig: Arc de Triomphe, instalacija, kombinirani materiali: odpadni kruh, kovina, les, beton, ,
2012, Graz
39
Alison Anselot
Fotografinja Alison Anselot je s fotografiranjem hrane z načrtovano postavitvijo v
likovni seriji Pantone Food ustvarila barvno zanimive likovne rešitve. Ustvarja
harmonične kompozicije hrane, ki temeljijo na sorodnih barvah, ne glede na to, ali bi
bili okusi v primeru zaužitja kompatibilni ali ne. V seriji Cooking with Colors pa
fotografira realne končne jedi, ki so užitne (Colón-Singh, 2013 in Durso, 2013).
36 Alison Anselot: Plate 201 C, serija Pantone Food, 2013
37 Alison Anselot: Plate 478 C, serija Pantone Food, 2013
Christopher Boffoli
Fotograf Christopher Boffoli je ustvaril serijo fotografij Big Apetites, kjer se ukvarja s
tematiko o življenju malih ljudi v velikem svetu, tako tistih, ki ostanejo majhni za vedno
kot tudi otrok, ki se morajo z drugačnimi proporci od odraslega znajti v svetu.
Christopher Boffoli občuduje barve in teksturo, ki ju primerno osvetljeno najraje
fotografira od blizu (Boffoli, b.d.).
38 Christopher Boffoli: brez naslova, serija Big Apetites, 2013
40
Martin Satí
Grafični oblikovalec in ilustrator Martin Satí je želel realizirati kreativen projekt, ki
povezuje študente s profesorji. El Banquete (Edwards, 2013) sestavljajo v vrste zloženi
kozarčki. V njih so vsi izmenično dodajali sadje in zelenjavo. Namen je bil, da
sodelovanje poteka sproščeno in da spominja na nedeljsko kosilo, kjer so vsi zbrani
okrog mize, likovno delo pa nastaja spontano. Pomemben del projekta je sodelovanje in
odvisnost od drugega. Likovno delo so dokumentirali z desetimi fotografijami, ki
prikazujejo napredek (Edwards, 2013 in Satí, b.d.)
39 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013
40 Martin Satí: El Banquete: Preparation by Judit, 27. avgust 2013
41 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013
42 Martin Satí: El Banquete: Positioning by Miguel, 27. avgust 2013
41
43 Martin Satí: El Banquete: Hunger by Escarlata, 27. avgust 2013
44 Martin Satí: El Banquete: Harmony by Alberto, 27. avgust 2013
45 Martin Satí: El Banquete: Full stomach by Mario, 27. avgust 2013
42
46 Martin Satí: El Banquete: Touching up by Alina, 27. avgust 2013
47 Martin Satí: El Banquete: Exhaustion by Juanlu, 27. avgust 2013
48 Martin Satí: El Banquete: Caricature by Martin, 27. avgust 2013
43
Amelia Fais Harnas
Slikarka Amelia Fais Harnas raziskuje različne medije, ki jih naključno najde v svojem
vsakdanu. Skice in risbe iz serije Dinner Party iz leta 2014 je slikala na bombažno
tkanino z vinom. Avtorica omenja močno obstojnost svojih likovnih del zaradi parafina,
ki ga vsebuje vino, kar pripomore k obstojnosti barve. Svoja dela še dodatno utrdi z
voskom in posebnim premazom, ki ščiti likovno delo pred soncem (Krylion 2018).
49 Amelia Fais Harnas: Hedy Lamarr, rdeče vino na tekstil, 50 cm × 46 cm, 2014
50 Amelia Fais Harnas: Trump, serija Drunk Politics, rdeče vino na papir 20 cm × 25 cm, 2016
44
Hikaru Cho
Namen teh likovnih del je zabavati ljudi s serijo likovnih del It's not what it seems, saj
spreminja zunanjost izbrane hrane z realistično poslikavo, notranjost pa preseneti (Cho,
b.d.).
51 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014
52 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014
45
Britanny Wright
Fotografinja Britanny Wright je v seriji FoodGradients z razvrščanjem različnih živil
ustvarjala zanimive barvne prehode. Navdih so ji abstraktni umetniki. S svojimi
likovnimi rešitvami želi sporočiti, da se moramo ljudje bolj zavedati, kaj jemo in začeti
bolje opazovati način spreminjanja hrane (Moss, 2015). Fascinira jo minljivost hrane,
zato se ukvarja s problematiko o grdem, gnilem živilu, ki ni dovolj lepo, da bi sodilo na
trgovske police in s problematiko o miselnosti ljudi o obvezni vseprisotni popolnosti.
Ljudem želi približati svoje mnenje, da tudi malo nagnita banana ni grda ali neužitna
(Banu, 2016).
53 Brittany Wright, brez naslova,
serija FoodGradients,
2015
54 Brittany Wright, brez naslova,
serija FoodGradients, 2015
46
Christopher Chiappa
Instalacija Christopherja Chiappa Fried Eggs v Kate Werble galeriji vsebuje 7000 ročno
izdelanih jajc, pečenih na oko, ki naj bi bili za umetnika nekaj svetega, pozitivnega.
Avtorjev pogled na pečeno jajce na oko, ki ima po njegovem mnenju v osnovi potencial
je, da jajce v namen prehranjevanja žrtvujemo, saj ubijemo zarodek v njem. V ta namen
je želel prikazati boleč prizor, ki bi obiskovalca spominjal na nočno moro, grozljivko
(Pogrebin, Sokol, 2015).
55 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate Werble Gallery, New York, 2015
56 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate Werble Gallery, New York: 2015
47
Emilie Möri
Fotografinja Emelie Möri je v seriji Explosive ustvarila ekspresivne fotografije z
abstraktno interpretacijo posameznih portretov med metanjem moke v modele. S serijo
Explosive želi poudariti interakcijo med človekom in hrano (Designboom, b.d.).
57 Emilie Möri: serija Explosive, 2015
48
Sarah Illenberger
Grafična oblikovalka in ilustratorka Sarah Illenberger v Berlinu ustvarja realistične
forme hrane iz klasičnih, vsakdanjih stvari, jih fotografira in nato predstavlja na javnih
prostorih ter prodaja (Illenberger, b.d.).
58 Sarah Illenberger: Pina Colada, digitalni tisk, 40 cm × 60 cm, 2015
59 Sarah Illenberger: Salatkleid, digitalni tisk, 90 cm × 130 cm, 2015
49
Giorgio Cravero
Za serijo fotografij Product je fotograf Giorgio Cravero dobil navdih iz svojega
razmišljanja o naravi in njeni povezavi s človekovo naravo. Meni, da smo ljudje za
naravo strup, saj smo po njegovem mnenju arogantni in egoistični zaradi nenehnega
zastruplja zemlje in posledično sebe, namesto da bi naravi postali zvesti in jo začeli
spoštovati (Areman, 2016).
60 Giorgio Cravero: serija Product, fotografija, 2016
50
Vanessa Mckeown
Serija Fruloons & vegaloons predstavlja nadrealistične fotografije sadja in zelenjave, ki
jim je Vanessa McKeown odvzela nekatere dele in jih nadomestila z baloni in s tem
poudarila humorno noto njenih likovnih del. Kombinira dva medija: hrano in predmete.
V seriji Good gone bad ustvarja izključno s hrano, kombinira zdravo prehrano s hitro
prehrano ter ohranja humorni efekt njenih vizualno privlačnih in provokativnih
fotografij (Maclean, 2015).
61 Vanessa McKeown: Good gone bad, fotografija, 2016
62 Vanessa McKeown: Fruloons & vegaloons, fotografija, 2016
51
Sander Volkskrant (Lernert & Sander)
Lernert in Sander večinoma sodelujeta z večjimi podjetji in jim oblikujeta reklamne
plakate. Delo Cube je nastalo v sodelovanju s podjetjem, ki je potrebovalo
dokumentarno fotografijo na temo hrana. Izdelala sta kocke velikosti 2,5 cm× 2,5 cm ×
2,5 cm iz surove, nepredelane hrane in jih zložila v smiselno zaporedje (Demilked, 2010
in Lernert & Sander, b.d.).
63 Lernert & Sander: Cubes, poster 52 cm × 42 cm
Sam Kaplan
Sam Kaplan je fotograf, ki je, kot se opisuje, obseden z redom, zato ustvarja
kompozicije, ki spominjajo na arhitekturne zasnove. Ustvarja iz piškotov, bonbonov in
majhnih tortic in s tem daje hrani novo dimenzijo – arhitekturno. Fotografiranje hrane,
postavljene po zakonitostih reda mu predstavlja izziv, saj se že po 15 minutah
kompozicija lahko zaradi razgradnje popolnoma spremeni, zato je njegovo
fotografiranje pod časovnim pritiskom (Melendez, 2014).
52
64 Sam Kaplan: Food, digitalni tisk, neznano leto
53
Empirični del
Opredelitev raziskovalnega problema
Raziskovalni problem obsega odkrivanje stališč ljudi različnih profilov glede uporabe
hrane v likovni umetnosti, predvsem z namenom, da bi se učitelji, ki poučujejo likovno
umetnost lažje odločali o vključevanju hrane kot likovnega medija, pripomočka v
načrtovanje učnih procesov in ob pregledu likovnih del predstavljenih avtorjev ter idej
učnih priprav z uporabo hrane glede na operativne cilje učnega načrta za likovno
umetnost, dobili kakšno idejo ali le več samozavesti pri vključevanju živil v likovno
ustvarjanje. Namen raziskovalne naloge je tudi, da bodo učitelji, ki se bodo odločili
uporabiti hrano v namen likovnega izražanja pri pouku, lažje prepoznali, kdaj morajo
ustvarjanje prekiniti ali ga sploh ne izvesti in v katerih primerih je zelo zaželeno. Na
spletu je objavljenih nekaj izjav različnih ljudi glede uporabe hrane, vendar še ni
raziskano, kakšne konkretne omejitve imajo strokovni delavci osnovnih šol in vrtcev
glede vključevanja hrane v namen likovnega ustvarjanja niti ni raziskano, ali socialni
status posameznika vpliva na mnenje glede strinjanja z uporabo hrane pri pouku.
Cilji raziskave, metoda raziskovanja in vzorec
Cilji raziskave:
Raziskati mnenja ljudi različnih profilov ljudi glede uporabe hrane v namen
likovnega ustvarjanja.
Ugotoviti, ali obstajajo razlike med mnenji ljudi različnih profilov glede uporabe
hrane kot medija likovnega ustvarjanja, glede na stopnjo izobrazbe.
Opredeliti, ali s strani vodstva šole ali vrtcev obstajajo omejitve, namenjene
strokovnim delavcem glede uporabe hrane kot medija med likovnim
ustvarjanjem.
Ugotoviti, kakšno mnenje imajo starši glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja.
Raziskati razširjenost uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja med
zaposlenimi v pedagoški stroki.
Na osnovi pregledane literature sem uporabila deskriptivno metodo. Za kvantitativno
raziskavo sem izbrala tehniko anketa ter za izvedbo izdelala anketni vprašalnik. Vzorec,
ki sem ga uporabila v raziskovalni nalogi je bil neslučajnostni namenski. Raziskava je
bila izvedena prek interneta in je zajela 100 učiteljev/učiteljic (v nadaljevanju učiteljev)
razrednega pouka, 100 vzgojiteljev/vzgojiteljic (v nadaljevanju vzgojiteljic), 30
profesorjev/profesoric (v nadaljevanju profesorjev) likovne umetnosti, 30
študentov/študentk (v nadaljevanju študentov) likovne pedagogike in 100 staršev
predšolskih in šolskih otrok.
54
Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov
Veljavnost sem zagotovila tako, da sem raziskovala mnenja glede spornosti uporabe
hrane v namen likovnega ustvarjanja samo tistih, ki poučujejo likovni pouk.
Objektivnost sem zagotovila z anketiranjem ob enakih pogojih ter z objektivno
interpretacijo dobljenih rezultatov. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi
empiričnega raziskovanja. Kot instrument zbiranja podatkov sem uporabila metodo
anketiranja v obliki strukturiranega vprašalnika. Raziskavo sem izvedla preko spleta.
Vire sem pregledala, podatke sistematizirala, kritično analizirala in predstavila aktualna
spoznanja glede na izbrani problem magistrskega dela. Izvedba anketiranja je potekala
od meseca januarja 2017 do meseca maja 2017. Anketiranci so bili seznanjeni z
namenom, cilji raziskave ter možnostjo odklonitve. Pri delu sem upoštevala etična
načela, saj sem omogočila prostovoljno sodelovanje v raziskovalnem procesu in
možnost odstopa med reševanjem. Pred vključitvijo posameznikov v raziskavo sem jih
seznanila z vsebino, namenom raziskave in njihovo vlogo v raziskavi ter jih ustrezno
opozorila na obseg reševanja anketnega vprašalnika. Identiteto posameznikov, ki so
sodelovali v anketi sem ustrezno zaščitila, spraševala sem samo tiste stvari, za katere
menim, da vedo odgovor. Ob zaključku analize sem vse podatke, ki so jih anketirani
podali ustrezno izbrisala. Za izvedbo sem uporabila kvantitativno tehniko zbiranja
podatkov. Oddanih je bilo 100 anketnih vprašalnikov vzgojiteljicam in vzgojiteljem,
100 anketnih vprašalnikov učiteljem in učiteljicam razrednega pouka, 30 anketnih
vprašalnikov profesorjem in profesoricam likovne umetnosti, 30 anketnih vprašalnikov
študentom likovne pedagogike in 100 anketnih vprašalnikov staršem predšolskih ali
osnovnošolskih otrok.
Realizacija vzorca:
- vzgojiteljic je bila 84%,
- učiteljev razrednega pouka 94%,
- študentov likovne pedagogike 93,33%,
- profesorjev likovne umetnosti 53,33% in
- staršev 78%.
Od 360 poslanih anket sem prejela 300 popolno izpolnjenih anket, kar predstavlja
83,33% realizacijo vzorca vseh anketnih vprašalnikov. Sestavila sem štiri različne
vprašalnike s ponavljajočimi, vsebinsko prilagojenimi vprašanji na podlagi želenih
dobljenih ugotovitev glede na profil anketiranih. Vprašalnik za vzgojiteljice in učitelje
razrednega pouka je vseboval 11 vprašanj, od tega je bilo 8 vprašanj zaprtega tipa z
enim možnim odgovorom in 3 vprašanja kombiniranega tipa. Instrument je bil
razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop vprašanj je vseboval socialno demografske podatke.
Osredotočila sem se na spol, delovno dobo in stopnjo izobrazbe anketiranih. Drugi del
je predstavljal vprašanja glede odobravanja, uporabe in pogostosti vključevanja hrane v
namen likovnega ustvarjanja, glede opredelitve glede dveh konkretnih, opisanih
likovnih nalog, glede poznavanja znanih likovnih ustvarjalcev, ki v svoje likovno
izražanje vključujejo hrano, glede izkušnje prepovedi s strani vodstva šole oziroma
vrtca in opredelitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
55
Vprašalnik za profesorje likovne umetnosti je vseboval 14 vprašanj, od tega je bilo 11
vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja zaprtega in odprtega
tipa. Zasnovan je enako kot vprašalnik za vzgojiteljice in učitelje razrednega pouka, le v
drugem sklopu je bilo dodano vprašanje Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali
hrano kot medij?. Vprašalnik za študente likovne pedagogike je vseboval 10 vprašanj,
od tega je bilo 7 vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja
zaprtega in odprtega tipa. Vseboval je vprašanje o spolu, v večini sem se osredotočala
na vprašanja glede odobravanja, uporabe in pogostosti vključevanja hrane v namen
likovnega ustvarjanja, na opredelitev glede dveh likovnih nalog, poznavanja znanih
likovnih ustvarjalcev, ki v svoje likovno ustvarjanje vključujejo hrano in lastno
opredelitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. Vprašalnik za starše je
vseboval tri vprašanja zaprtega tipa.
Rezultati in interpretacija podatkov
Vzgojitelj, vzgojiteljica
Graf 1 Vzgojiteljice: delovna doba
Graf 2 Vzgojiteljice: spol
Vsi anketirani vzgojitelji (N=84, p=100%), ki so sodelovali v anketi so ženskega spola.
Največ (f=39; p=46,4%) vzgojiteljic se je opredelilo, da ima 20 let delovne dobe ali več,
najmanj (f=18; p=21,4%) pa 11-20 let delovne dobe. 27 anketiranih vzgojiteljic
(p=32,2%) ima do 10 let delovne dobe.
Tabela 1 Vzgojiteljice: Kakšna je vaša izobrazba?
V večini so anketirane vzgojiteljice dokončale srednjo vzgojiteljsko šolo (f=37; p=44%)
ali Pedagoško fakulteto smer predšolska vzgoja (f=40; p=47,6%), 2 sta odgovorili, da
imata izobrazbo učitelja razrednega pouka (p=2,4%).
0-10 let
11-20 let
20 in več let
Moški 0%
Ženski 100%
f p(%)
srednja vzgojiteljska šola 37 44
fakulteta: predšolska vzgoja 40 47,6
učitelj razrednega pouka 2 2,4
drugo 5 6
N 84
56
Graf 3 Vzgojiteljice: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?
Največ odobravanja so profesorji likovne umetnosti izkazali pri uporabi moke (f=72;
p=85,7%), najmanj pa pri uporabi cvetače (f=6; p=7,1%). Med zadržki glede uporabe
jajc je razlog salmonela, glede uporabe kruha so vzgojiteljice skeptične zaradi možnosti,
da bi učenci po taki nalogi vsakodnevno iz kruha izvajali likovne rešitve, glede uporabe
čokolade pa jih je nekaj mnenja, da bi se jo več pojedlo kot ustvarjalo.
Tabela 2 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?
Tabela predstavlja odobravanje izvedbe 1. likovne naloge: učenci pri pouku likovne
umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi
bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces opazovanja
razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede
minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki. V večini vzgojiteljice izvedbe
likovne naloge ne odobravajo (f=27; p=58,7%).
Tabela 3 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?
Tabela predstavlja odobravanje izvedbe 2. likovne naloge: enaka kot prva, le da bi kip
takoj po izdelavi dokumentirali s fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij.
Odobravanje je večinsko (f=28; p=63,6%). Iz obeh tabel lahko sklepamo, da se je zaradi
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
f p(%)
da 19 41,3
ne 27 58,7
N 46
f p(%)
da 28 63,6
ne 16 36,4
N 44
57
spremembe odnosa do kruha spremenilo tudi mnenje anketiranih vzgojiteljic, saj se je
odobravanje povečalo za 22,3%. Deleža ne moremo določiti, saj sta se glede druge
likovne naloge opredelili dve anketirani vzgojiteljici manj (f=44) kot na prvo likovno
nalogo (f=46).
Graf 4 Vzgojiteljice: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
Večina (N=66, p=78,6%) anketiranih vzgojiteljic ne pozna nobenega primera likovnega
dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij.
Tabela 4 Vzgojiteljice: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen
likovnega ustvarjanja?
6 (p=7,1%) anketiranih vzgojiteljic nikoli ne ustvarja s hrano med likovnim
ustvarjanjem, največ (N=58, p=69%) jih ustvarja med 1-krat in 4-krat letno.
Graf 5 Vzgojiteljice: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
Največkrat se anketirane vzgojiteljice med vključevanjem hrane pri pouku za predmet
likovne umetnosti poslužujejo moke (f=70, p=83,3%), krompirja (f=58, p=69%). Sadje
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
da ne
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
Vzgojitelji
70 58
29 5 22
11 5 17 16 22
54
21 0
1020304050607080
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
f p(%)
nikoli 6 7,1
1-krat–4-krat 58 69
5-krat in več 20 23,8
N 84
58
uporablja 34,5% anketiranih vzgojiteljic (f=29). Najmanjkrat uporabijo rdečo peso
(f=11, p=13,1%), čokolado (N=5, p=6%) in cvetačo (f=5, p=6%).
Tabela 5 Vzgojiteljice: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri
likovnem ustvarjanju?
Kar 18 (p=21,4%) anketiranih vzgojiteljic ima izkušnjo s prepovedjo uporabe hrane v
namen likovnega ustvarjanja, 46 (p=54,8%) se jih je opredelilo, da jim vodstvo ni
prepovedalo uporabe hrane, medtem ko se jih 20 (p=23,8%) nikoli ni zanimalo za
tovrstno likovno izražanje. Konkretnih primerov prepovedi s strani vodstva šole ali
vrtca ni navedel nihče.
f p(%)
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup osnovnih dobrin. 49 58,3
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 26 31
Drugo. 9 10,7
N 84 Tabela 6 Vzgojiteljice: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Tabela predstavlja opredelitev vzgojiteljic k eni ali drugi misli glede uporabe hrane v
namen likovnega ustvarjanja. Iz tabele je razvidno, da se skoraj 60% (N=49, p=58,3%)
anketiranim vzgojiteljicam zdi sporno uporabljati hrano v namen likovnega ustvarjanja,
saj je hrana namenjena prehranjevanju. V nasprotju pa uporabo hrane v namen
likovnega ustvarjanja podpira 26 (p=31%) anketiranih vzgojiteljic.
f p(%)
da 18 21,4
ne 46 54,8
nikoli se nisem zanimal/-a 20 23,8
N 84
59
Učitelj, učiteljica razrednega pouka
Graf 6 Učitelji RP: Delovna doba
Graf 7 Učitelji RP: Spol
Največ učiteljev razrednega pouka, ki so odgovarjali na vprašalnik ima 20 let delovne
dobe ali več (f=42, p=44,7%), ostali imajo skoraj enakovredno 0-10 let delovne dobe
(f=31, p=33%) ali med 11 in 20 let (f=21, p=22,3%). Pri anketiranih učiteljih
razrednega pouka prevladuje ženski spol (f=90, p=95,7%), v raziskavi so sodelovali
štirje (p=4,3%) predstavniki učiteljev razrednega pouka moškega spola.
Tabela 7 Učitelji RP: Kakšna je vaša izobrazba?
Učitelji razrednega pouka so večinoma (f=73, p=77,7%) zaključili smer učitelj
razrednega pouka na Pedagoški fakulteti, 7,4% (f=7) anketiranih ima končano smer
predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti, s srednjo vzgojiteljsko izobrazbo pa je
odgovarjalo na vprašanja 2,1% anketiranih (f=2).
0-10 let
11-20 let
20 in več let
Moški
Ženski
f p(%)
srednja vzgojiteljska šola 2 2,1
fakulteta: predšolska vzgoja 7 7,4
učitelj razrednega pouka 73 77,7
profesor razrednega pouka 9 9,6
magisterij 3 3,2
N 94
60
Graf 8 Učitelji RP: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?
Največ odobravanja so izkazali pri uporabi krompirja (f=64; p=68,1%) in moke (f=60;
p=63,8%) in najmanj pri uporabi cvetače (f=3; p=3,2%) in čokolade (f=3; p=3,1%).
Tabela 8 Učitelji RP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?
Tabela predstavlja odobravanje 1. likovne naloge učiteljev razrednega pouka glede 1.
likovne naloge: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret
– kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri
čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike
obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.
V večini (f=74; p=78,7%) učitelji razrednega pouka izvedbe prve likovne naloge ne
odobravajo.
Tabela 9 Učitelji RP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?
2. likovna naloga je enaka kot prva, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Drugo likovno nalogo odobrava le
39,4% (f=37) anketiranih učiteljev razrednega pouka. Delež tistih, ki likovno nalogo
odobravajo se je povečal za p=18,1% (f=17).
0
10
20
30
40
50
60
70
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
f p(%)
da 20 21,3
ne 74 78,7
N 94
f p(%)
da 37 39,4
ne 57 60,6
N 94
61
Tabela 10 Učitelji RP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
Tabela predstavlja poznavanje likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij.
67% (N=63) anketiranih ne pozna nobenega primera, 31 (p=33%) pa jih odgovarja
pritrdilno.
Tabela 11 Učitelji RP: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen
likovnega ustvarjanja?
Tabela prikazuje pogostost uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja pri likovnih
predmetih na letni ravni s strani razrednih učiteljev. Največ (f=71, p=75,5%)
anketiranih uporablja hrano v namen likovnega ustvarjanja od 1-krat do 4-krat na leto,
medtem ko jih 5,3% (f=5) hrane ne vključuje nikoli. Manjši delež učiteljev razrednega
pouka, a ne zanemarljiv (f=18; p=19,2%) jih pri likovnem ustvarjanju uporablja hrano
5-krat na leto ali pogosteje.
Graf 9 Učitelji RP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pouku?
Največkrat se med vključevanjem hrane pri pouku učitelji razrednega pouka poslužujejo
krompirja (f=64 p=68,1%) in moke (f=60, p=63,8%), sledi uporaba jajc (f=46, p=49%),
najmanjkrat pa učitelji razrednega pouka vključujejo cvetačo (f=3, p=3,2%) in čokolado
(f=2, p=2,1%).
0
10
20
30
40
50
60
70
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
da ne
delež f p(%) f p(%)
učitelji RP 31 33 63 67
N 94
f p(%)
nikoli 5 5,3
1-krat–4-krat 71 75,5
5-krat in več 18 19,2
N 94
62
Tabela 12 Učitelji RP: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri
likovnem ustvarjanju?
19,1% (f=18) anketiranih učiteljev razrednega pouka se za ustvarjanje s hrano še ni
zanimalo. Med tistimi, ki so se zanimali za uporabo hrane, jih je 6 (p=6,4%) z izkušnjo
s prepovedjo in kar 70 (p=74,5%) z odobravanjem uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja.
f p(%)
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup osnovnih dobrin. 54 57,4
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 26 27,7
Drugo. 14 14,9
N 94 Tabela 13 Učitelji RP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Tabela predstavlja opredelitev učiteljev razrednega pouka glede uporabe hrane v namen
likovnega ustvarjanja. Skoraj 60% (f=54, p=57,4%) anketiranim učiteljem razrednega
pouka se zdi uporabljati hrano v namen likovnega ustvarjanja sporno, saj je hrana
namenjena prehranjevanju, medtem ko uporabo hrane v namen likovnega ustvarjanja
podpira 26 anketiranih učiteljev razrednega pouka (p=27,7%). Neopredeljenih je 14,9%
(f=14).
Profesor, profesorica likovne umetnosti
Graf 10 Profesorji LUM: Spol
Graf 11 Profesorji LUM: Delovna doba
moški; 2
ženski; 14
0-10 let
11-20 let
20 in več let
f p(%)
da 6 6,4
ne 70 74,4
nikoli se nisem zanimal/-a 18 19,1
N 94
63
Moški spol je med anketiranimi profesorji likovne umetnosti v manjšini (f=2,
p=12,5%), prevladuje ženski spol s 87,5% (f=14). Le 1 (p=6,3%) primer anketiranih
profesorjev likovne umetnosti ima do 10 let delovne dobe, 6 (p=37,5%), profesorjev
ima od 11 do 20 let delovne dobe, največ (f=9, p=56,3%) anketiranih ima 20 let delovne
dobe ali več.
Tabela 14 Profesorji LUM: Kakšna je vaša izobrazba?
11 (p=68,8%) anketiranih profesorjev likovne umetnosti ima zaključeno Pedagoško
fakulteto, smer likovna pedagogika, medtem ko so trije primeri (p=18,8%) končali
izobrazbo dvopredmetni učitelj in en primer (6,3%) učitelj razrednega pouka.
Graf 12 Profesorji LUM: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?
Graf predstavlja, katero hrano profesorji likovne umetnosti odobravajo uporabljati v
namen likovnega ustvarjanja. Največ odobravanja so profesorji likovne umetnosti
izkazali pri uporabi soli (f=11; p=68,7%) in moke (f=11; p=68,7%), najmanj pa pri
uporabi cvetače (f=3; p=18,7%) in drugih začimb (f=3; p=18,7%).
Tabela 15 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?
1. likovna naloga: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo
portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto,
pri čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike
0
2
4
6
8
10
12
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
f p(%)
likovni pedagog 11 68,8
učitelj razrednega pouka 1 6,3
dvopredmetni učitelj 3 18,8
drugo 1 6,3
N 16
f p(%)
da 4 25
ne 12 75
N 16
64
(mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni
umetniki. Večina (f=12; p=75%) profesorjev likovne umetnosti 1. likovne naloge ne
odobrava.
Tabela 16 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?
2. likovna naloga je enaka kot prva le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Glede odobravanja 2. likovne
naloge imajo mnenje deljeno, odobravanje se je v primerjavi s 1. likovno nalogo
povečalo za 25% oziroma za 4 anketirane posameznike.
Tabela 17 Profesorji LUM: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
11 profesorjev (p=68,8%) likovne umetnosti odgovarja, da primer likovnega dela, kjer
je umetnik uporabil hrano kot medij, poznajo.
Tabela 18 Profesorji LUM: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?
15 (93,7%) od 16 anketiranih profesorjev jih je ta način likovnega ustvarjanja potrdilo.
Tabela 19 Profesorji LUM: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen
likovnega ustvarjanja?
Tabela prikazuje, kolikokrat na letni ravni profesorji likovne umetnosti uporabljajo
hrano pri realizaciji učnih ur. Največ (f=8, p=50%) anketiranih profesorjev likovne
umetnosti hrano v namen likovnega ustvarjanja uporabi 1-krat do 4-krat na leto,
medtem ko so trije (p=18,7%) odgovorili, da je ne uporabijo nikoli, 5 anketiranih
(p=31,3%) hrano v likovno ustvarjanje vključi 5-krat ali večkrat letno.
f p(%)
da 8 50
ne 8 50
N 16
da ne
delež f p(%) f p(%)
11 68,8 5 31,3
N 16
f p(%)
da 15 93,7
ne 1 6,3
N 16
f p(%)
nikoli 3 18,7
1-krat–4-krat 8 50
5-krat in več 5 31,3
N 16
65
Graf 13 Profesorji LUM: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
Največkrat so uporabili začimbe (f=15, p=93,8%), krompir (f=11, p=68,8%) in moko
(f=10, p=62,5%), medtem ko sta cvetača (f=2, p=12,5%) in čokolada (f=1, p=6,3%)
med najmanj priljubljenimi.
Tabela 20 Profesorji LUM: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri
likovnem ustvarjanju?
1 primer (p=6,3%) se ni še nikoli zanimal za ustvarjanje s hrano. Med tistimi, ki so se že
zanimali za ustvarjanje s hrano, jih je 8 (p=50%), ki so jim uporabo prepovedali in 7
(p=43,8%), ki so jim uporabo hrane v namen likovnega ustvarjanja odobrili. Primerov
prepovedi niso navedli.
f p(%)
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup osnovnih dobrin. 10 62,5
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 4 25,0
Drugo. 2 12,5
N 16 Tabela 21 Profesorji LUM: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Tabela predstavlja opredelitev profesorjev likovne umetnosti glede uporabe hrane v
namen likovnega ustvarjanja. 10 (p=62,5%) anketiranim se zdi uporabljanje hrane v
namen likovnega ustvarjanja sporno, saj je namenjena prehrani in ni v skladu z etičnimi
načeli, medtem ko se štirim (p=25%) zdi uporabljati hrano med likovnim ustvarjanjem
pozitivno. Neopredeljena sta dva (p=12,5%) profesorja likovne umetnosti.
10 11 5 2 8 3 1 6 3 3 8 15 0
2
4
6
8
10
12
14
16
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
f p(%)
da 8 50
ne 7 43,7
nikoli se nisem zanimal/-a 1 6,3
N 16
66
Študent, študentka likovne pedagogike
Tabela 22 Študenti LP: Spol?
Ženski spol pri anketiranih študentih likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti
prevladuje (f=25, p=89,2%). Anketirani moški študenti so trije (p=10,7%).
Graf 14 Študenti LP: Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano
Največ odobravanja so izkazali pri uporabi moke (f=23; p=82,1%) in soli (f=20;
p=71,4%).
Tabela 23 Študenti LP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?
Prva likovna naloga: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo
portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto,
pri čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike
(mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni
umetniki. 1. likovno nalogo so študenti v večini (f=12; p=60%) podprli.
Tabela 24 Študenti LP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?
Druga likovna naloga je enaka kot prva le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Izvedbo te naloge študenti v večini
podpirajo (f=20; p=71,4%). Odobravanje se je s spremembo končnega izida povečalo za
11%. Delež ostaja neomenjen, ker je pri prvem vprašanju sodelovalo 20 študentov, pri
drugem pa 28.
0
5
10
15
20
25
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
f p(%)
moški 3 10,7
ženski 25 89,2
N 28
f p(%)
da 12 60
ne 8 40
N 20
f p(%)
da 20 71,4
ne 8 28,6
N 28
67
Tabela 25 Študenti LP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?
10 študentov (p=35,7%) odgovarja, da pozna primer likovnega dela, kjer je umetnik
uporabil hrano kot medij, medtem ko jih 18 (p=64,3%) likovnega dela ne pozna.
Tabela 26 Študenti LP: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?
Tabela prikazuje delež študentov, ki so med svojim likovnim ustvarjanjem že
uporabljali hrano kot medij. 22 študentov (p=78,6%) je že uporabljalo hrano v namen
lastnega likovnega izražanja, 6 (p=21,4%) jih tega še ni poskusilo.
Graf 15 Študenti LP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pisanju svojih
učnih priprav?
Največkrat uporabljeni živili pri pouku študentov likovne umetnosti sta krompir (f=14;
p=50%) in kava (f=12; p=42,9%), najmanjkrat pa sadje (f=1; p=3,6%), cvetača (f=1;
p=3,6%), rdeča pesa (f=1, p=3,6%), čokolada (f=1, p=3,6%) in sladkor (f=1, p=3,6%).
Tabela 27 Študenti LP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Mnenja študentov so si glede spornosti uporabe hrane med likovnim ustvarjanjem
deljena, 10 (35,7%) jih meni, da je uporaba sporna, 9 (32,1%) jih meni, da je uporaba
pozitivna. Kar 11 (39,3%) jih je neopredeljenih.
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
da ne
f p(%) f p(%)
10 35,7 18 64,3
N 28
da ne
f p(%) f p(%)
22 78,6 6 21,4
N 28
f p(%)
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup osnovnih dobrin. 10 35,7
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 9 32,1
Drugo. 11 39,3
N 28
68
do 1000€
od 1000€
do 1500€
1500€ do
2500€
2500€ in več
Starši osnovnošolskih in predšolskih otrok
Graf 16 Starši: Skupni mesečni dohodek v
gospodinjstvu
Glede na skupen dohodek v gospodinjstvu so
si starši relativno enakovredno deljeni, največ
(f=30, p=38,5%) jih ima med 1500€ in 2500€
mesečnih dohodkov, sledijo jim starši z med
1000€ in 1500€ (f=21, p=27%), starši z
2500€ in več (f=15, p=19,2%), najmanj pa je
staršev z do 1000€ dohodki mesečno (f=12,
p=15,4%).
f p(%)
Srednje poklicno tehniško/strokovo izobraževanje
višješolski program od 1994, višješolski strokovni program
specializacija po višješolskem,
visokošolski strokovni programi (visokošolski strokovni in univerzitetni 1.
bolonjski)
40 51,3
specializacija po visokošolskem strokovnem programu,
univerzitetni program (bolonjski: magisterij stroke (2. bol. st.)
specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti
38 48,7
N 78 Tabela 28 Starši: Izobrazba.
Tabela 29 Starši: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Mnenja so si skoraj deljena, saj se 31 anketiranim staršem zdi uporaba hrane v namen
likovnega ustvarjanja sporna (p=39,7%), 36 anketiranim staršem (p=46,2%) pa
pozitivna. 11 (p=14,1%) je neopredeljenih.
f p(%)
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup osnovnih dobrin. 31 39,7
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 36 46,2
Drugo. 11 14,1
N 78
69
Primerjava rezultatov
Graf 17 Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij? (Primerjava
odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)
Profesorji likovne umetnosti so izrazili največje poznavanje likovnega dela (f=11;
68,8%), medtem ko so najmanjše poznavanje likovnega dela izrazile vzgojiteljice z
78,6% (f=66). Med odgovori profesorjev likovne umetnosti na vprašanje katero je
likovno delo, ki ga omenjajo pa ni najti konkretnih odgovorov, le nizanje idej za
ustvarjanje s hrano pri pouku likovne umetnosti. V tem primeru lahko sklepamo, da je
šlo za nerazumevanje vprašanja Ali poznate primer likovnega dela, kjer je umetnik
uporabil hrano kot medij? ali za preusmerjanje pozornosti iz nepoznavanja na
poznavanje. Zaključimo lahko, da največji poznavalci umetnikov, ki ustvarjajo z živili
niso profesorji likovne umetnosti, kot kaže prvotna statistika. Med vzgojiteljicami se je
našlo nekaj primerov, ki so odgovorile tihožitje. Učitelji razrednega pouka so vsi
odgovorili odtisi iz krompirja, slike iz testenin, tiskanje z jabolki in podobno, kar niso
dela znanih likovnikov ampak le tehnike oziroma pripomočki. Lahko sklepamo, da se v
odgovorih pojavlja nepoznavanje besedne zveze hrana kot medij.
Med vsemi odgovori na vprašanje, če poznajo primer umetnika, so konkretno
odgovorili:
1. študent: »Avtorja se žal ne spomnim, bilo pa je neko land art delo in velik del
kompozicije so bila jabolka.«,
2. študent: »Davin Risk (se mi zdi), nenavadni predmeti sestavljeni iz hrane.«,
3. študent: »Marina Abramovič, Ritem 0.«,
4. študent: »Neka umetnica uporabi hrano kot njeno oblačilo, s katerimi skrije
intimne dele...«, »profesorica Beatriz je napravila ogromno slik z
začimbami... zanimiva dela tudi zelo raznolika, uporabila je mešane tehnike
asemblaža, kolaža itd«,
5. študent: »V moderni galeriji, na steni so bile razne tortice, avtorja se ne
spomnim.«,
6. vzgojiteljica: »land art.«
7. vzgojiteljica: »slikanje s kavo – splet.«
Glede na odgovore (Ali poznate primer likovnega dela, kjer umetnik uporabil hrano kot
medij?) na podvprašanje Če ga, kaj se spomnite o tem delu?, predstavljam novo tabelo
poznavanja likovnih avtorjev, ki so v svoje ustvarjanje vključili hrano kot medij:
0
20
40
60
80
100
Študent/ka LP Vzgojiteljica Učitelj/ica RP Profesor/ica LUM
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
DA
NE
70
Od vseh štirih različnih profilov anketiranih, je vsaj opisno predstavilo likovno delo z
vključeno hrano kot motivom le 3,2% anketiranih (f=7), 96,8% anketiranih likovnega
dela ne pozna. Lahko sklepamo, da poleg nepoznavanja tudi besedo medij zamenjujejo
z besedo motiv. Iz tabele je razvidno, da so v največjem številu znali likovno delo
opisati študenti likovne pedagogike, saj jih je 5 (0,2%) znalo predstaviti avtorja ali
likovno delo. To predstavlja 21,7% anketiranih študentov likovne pedagogike. Takoj za
njimi so z dvema odgovoroma vzgojiteljice (0,009% vseh anketiranih oziroma 0,2%
vzgojiteljic).
Graf 18 Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem
ustvarjanju? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)
Med anketiranimi vzgojiteljicami je več kot polovica (f=46; 54,8%) takih, ki jih vodstvo
ustanove, kjer so zaposleni, ni omejevalo glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. Med anketiranimi učitelji razrednega pouka je takih velika večina (f=70;
74,5%). Med profesorji likovne umetnosti je tistih, ki nimajo izkušnje s prepovedjo
uporabe hrane manj (f=7; p=43,8%). Izkušnjo s prepovedjo uporabe živil med likovnim
ustvarjanjem pri pouku je podalo 18 vzgojiteljic (21,4%), 6 učiteljev razrednega pouka
(6,4%) in 8 profesorjev likovne umetnosti (50,0%), kar predstavlja 16,5% (f=32) vseh
treh anketiranih skupin ljudi. Na tej točki ni zanemarljivo dejstvo, da se kar 20,1%
(f=39) vseh skupin anketiranih za ustvarjanje s hrano še ni zanimalo.
0
20
40
60
80
100
Študenti likovnepedagogike
Vzgojiteljice Učitelji razrednegapouka
Profesorji likovneumetnosti
Del
ež o
dgo
voro
v (f
)
Ali poznate primer likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano
kot medij?
da
ne
0
10
20
30
40
50
60
70
80
imam izkušnjo sprepovedjo
nimam izkušnje sprepovedjo
nikoli se nisemzanimal/a za
ustvarjanje s hrano
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
vzgojitelj
učitelj RP
profesor LUM
71
Graf predstavlja učitelje razrednega pouka, profesorje likovne umetnosti in
vzgojiteljice, ki so se kdaj zanimale za likovno ustvarjanje s hrano in imajo izkušnjo s
prepovedjo ali omejitvijo takega načina dela s strani vodstva šole oziroma vrtca. Vseh
takih primerov je 155, kar predstavlja 79,9% vseh odgovorov na vprašanje Ali imate
izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem
ustvarjanju?. Od vseh vzgojiteljic, ki so kdaj pokazale zanimanje za likovno ustvarjanje
s hrano, jih ima izkušnjo z omejitvijo ali prepovedjo 28,1% (f=18), od vseh učiteljev
razrednega pouka, jih je omejitev uporabe hrane doživelo le 7,9% (f=6), med profesorji
likovne umetnosti jih ima več kot polovica (f=8; p=53,3%) izkušnjo s prepovedjo ali
omejevanjem uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.
Graf 19 Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku? (Primerjava
odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji LUM)
Študentom je bilo zastavljeno vprašanje Katero hrano ste že uporabljali v namen
likovnega ustvarjanja pri pisanju učnih priprav,? a sem ga priključila tem odgovorom.
Med študenti likovne pedagogike sta pri pouku največkrat vključena krompir (f=14;
p=50%) in kava (f=12; 42,9%), najmanjkrat pa rdeča pesa (f=1; p=3,6%) in čokolada
(f=1; p= 3,6%). Med vzgojiteljicami je moka najpogostejše živilo, ki so ga vključile v
likovno ustvarjanje (f=70; p= 83,3%), sledita ji krompir (f=58; p= 69%) in sol (f=54;
p=64,3%), najmanjkrat pa so vključili cvetačo (f=5; p= 6%) in čokolado (f=5; p=6%).
Učitelji razrednega pouka kot najpogosteje vključeno živilo v likovno ustvarjanje
označujejo krompir (f=64; p=68,1%) in moko (f=60; p=63,8%), medtem ko so najmanj
priljubljene rdeča pesa (f=8; p=8,5%), cvetača (f=3; p= 3,2%) in čokolada (f=2;
p=2,1%). Profesorji likovne umetnosti najraje ustvarjajo z začimbami (f=15;
p=93,75%), krompirjem (f=11; p=68,75%) in moko (f=10; p=62,5%), najmanjkrat pa
cvetačo (f=2; p=12,5%) in čokolado (f=1; p=6,25%).
0
20
40
60
imam izkušnjo s prepovedjo ali omejevanjem uporabehrane
Del
ež o
dgo
voro
v (f
) Vzgojitelj
Učitelj/ica razrednega pouka2
Profesor LUM
00,10,20,30,40,50,60,70,80,9
1
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
Študenti LP
Vzgojitelji
Učitelji RP
Profesorji LUM
72
Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesorji LUM
odg. 1 odg. 2 odg. 1 odg. 2 odg. 1 odg. 2 odg. 1 odg. 2
moka 23 7 72 70 60 60 11 10
krompir 17 14 45 58 64 64 7 11
cvetača 15 1 6 5 3 3 3 2
jajce 17 5 28 22 58 46 9 8
rdeča pesa 13 1 33 11 8 8 4 3
čokolada 8 1 19 5 2 2 4 1
kava 19 12 26 17 18 18 8 6
čaj 17 7 25 16 12 12 7 3
sladkor 18 1 37 22 12 12 5 3
sol 20 5 55 54 52 52 11 8
druge začimbe 0 2 30 21 21 21 3 15
Tabela 30 Primerjava odgovorov na vprašanja: »Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega
ustvarjanja s hrano?« in »Katero hrano ste že uporabljali pri pouku?« (Primerjava odgovorov več
profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)
Tabela predstavlja primerjavo odgovorov na vprašanje 1, ki predstavlja odgovor
odobravam uporabo živila v namen likovnega ustvarjanja z odgovorom 2, ki predstavlja
odgovor živilo sem že uporabljal/-a v namen likovnega ustvarjanja pri pouku. S tem
sem potrdila resničnost podatkov. Števila prikazujejo delež posameznih skupin ljudi, ki
so odgovarjali izključno pritrdilno.
Pri večini je odobravanje uporabe živil označena večkrat kot izvedena uporaba pri
pouku, le en primer pri vzgojiteljicah in dva primera pri profesorjih likovne umetnosti
se ne skladata. 45 (p=53,6%) anketiranih vzgojiteljic odgovarja, da odobravajo uporabo
krompirja v namen likovnega ustvarjanja, medtem ko jih 58 (p=69%) odgovarja, da so
krompir že vključevale v izvedbo pouka. Iz tega lahko sklepamo, da 13 (p=15,5%)
anketiranih vzgojiteljic ni odgovorilo realno ali pa so krompir uporabili kljub svojim
stališčem proti uporabi krompirja v namen likovnega ustvarjanja. Zopet je kontradikcija
vidna pri uporabi krompirja pri skupini profesorjev likovne umetnosti, saj naj bi jih le 7
(p=43,7%) odobravalo uporabljati krompir v namen likovnega ustvarjanja, medtem ko
jih je 11 (p=68,8%) odgovorilo, da so ga že vključili v likovno ustvarjanje pri pouku.
Vzgojitelj/ica Profesor/ica LUM
Odobravam 53,6 43,8
Sem že vključil/-a v učnopripravo
69 68,7
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
Ali odobravate uporabo krompirja in ali ste ga že uporabili pri
pouku?
73
Pri profesorjih likovne umetnosti in študentih likovne pedagogike lahko sklepamo, da je
prišlo do pomote ali kontradiktornega razmišljanja, saj uporabo začimb odobravajo trije
profesorji likovne umetnosti (p=18,7%), medtem ko je začimbe med poukom uporabilo
že 15 (p=93,7%) profesorjev likovne umetnosti. Uporabo začimb ne odobrava nihče od
študentov, v svoje učne priprave pa sta začimbe vključila 2 študenta (p=12,5%).
Graf 20 Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega
ustvarjanja? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)
Glede uporabe hrane so si vzgojiteljice, učitelji razrednega pouka in profesorji likovne
umetnosti enotni, saj vsi uporabljajo hrano v namen likovnega ustvarjanja med 1-krat in
4-krat letno. Najmanj jih je označilo, da hrane ne uporabljajo nikoli. 18,7% profesorjev
likovne umetnosti se je opredelilo, da hrane v namen likovnega ustvarjanja ne
uporabljajo nikoli, medtem ko je takih med učitelji razrednega pouka le 5,3%.
15
2 0
5
10
15
20
Profesor/ica LUM Študent likovne pedagogike
Ali odobravate uporabo začimb in ali ste jih že uporabili pri pouku?
Odobravam
Sem že vključil/-a v učnopripravo
nikoli 1-krat–4-krat 5-krat in več
Vzgojiteljice 7,1 69 23,8
Učitelji RP 5,3 75,5 19,1
Profesorji LUM 18,7 50,1 31,2
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
74
Tabela 31 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov: šudenti LP,
vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)
1. likovna naloga: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo
portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto,
pri čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike
(mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni
umetniki.
Vprašanje ni bilo realizirano v celoti, od 222 popolno izpolnjenih anket jih je na to
vprašanje odgovorilo le 176 (p=79,3%). Za raziskavo sem povzela le uporabne
odgovore. Od 28 anketiranih študentov, jih je na to vprašanje odgovorilo 20 (p=71,4%),
Od 84 vzgojiteljic, jih je na vprašanje odgovorilo 46 (p=54,8%). Učitelji razrednega
pouka in profesorji likovne umetnosti so na vprašanje odgovorili v celoti (p=100%).
Graf prikazuje, da manj kot polovica anketiranih (f=55; p=31,3%) odobrava uporabo
kruha za izdelavo kipa človeka v naravni velikosti z namenom, da bi bil razstavljen eno
leto v namen opazovanja razgradnje. 121 (p=68,7%) jih omenjene likovne naloge ne
odobrava. Največ, analizirano po posameznih skupinah ljudi, je odgovorilo pritrdilno
študentov likovne pedagogike (f=12; p=60%), najmanj pa učiteljev razrednega pouka
(f=20; p=21,3%). Neodobravanje za izvedbo omenjene likovne naloge je v skoraj
enakih odstotkih izrazila skupina učiteljev razrednega pouka (f=74; p=78,7%) in
profesorjev likovne umetnosti (f=12; p=75%).
31%
69%
Odobravanje 1. likovne naloge
DA
NE
1. likovna
naloga Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesorji LUM
f p(%) f p(%) f p(%) f p(%)
da 12 60 19 41,3 20 21,3 4 25
ne 8 40 27 58,7 74 78,7 12 75
N 20 46 94 16
75
Tabela 32 Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov: študenti LP,
vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)
2. likovna naloga je enaka kot prva, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Vprašanje ni bilo realizirano v
celoti. Od 222 popolno izpolnjenih anket jih je na to vprašanje odgovorilo 182 (p=82%).
Za raziskavo sem povzela le uporabne odgovore. Od 84 anketiranih vzgojiteljic, jih je
na to vprašanje odgovorilo 44 (p=52,4%). Študenti, učitelji razrednega pouka in
profesorji likovne umetnosti so na vprašanje odgovorili v celoti (p=100%).
Graf prikazuje, da so si mnenja glede odobravanja omenjene likovne naloge deljena, saj
jih malo več kot polovica anketiranih (f=93; p=51,1%) likovno nalogo odobrava, malo
manj kot polovica ne (f=89; p=48,9%). Največ, analizirano po posameznih skupinah
ljudi, je odgovorilo pritrdilno študentov likovne pedagogike (f=20; p=71,4%), sledijo
jim vzgojiteljice s 63,6% (f=28). Neodobravanje so v največ odstotkih izrazili učitelji
razrednega pouka (f=57; p=60,6%). Profesorji likovne umetnosti imajo deljeno mnenje,
saj jih je 8 izrazilo odobravanje (p=50%), 8 pa neodobravanje (p=50%).
Pri prvi nalogi je bilo odobravanje izraženo v 31,3% (f=55), pri drugi v 51,1% (f=93). Iz
tega lahko sklepamo, da je anketiranim pomembno, da se hrana ne uniči in ni zavržena,
ampak se jo po likovnem ustvarjanju uporabi v druge namene, v konkretnem primeru za
prehrano domačih živali na lokalni kmetiji. Povzamemo lahko, da so najmanjše
odobravanje pri obeh likovnih nalogah izkazali učitelji razrednega pouka, saj so pri
prvem vprašanju nasprotovali z 78,7% (p=74), pri drugem pa z 60,6% (f=57). Največ
odobravanja so izrazili študenti likovne pedagogike, pri prvem vprašanju s 60% (f=12)
in pri drugem z 71,4% (f=20).
51% 49%
Odobravanje 2. likovne naloge
da
ne
2. likovna
naloga Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesorji LUM
f p(%) f p(%) f p(%) f p(%)
da 20 71,4 28 63,6 37 39,4 8 50
ne 8 28,6 16 36,4 57 60,6 8 50
N 28 44 94 16
76
Graf 21 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? in Ali bi odobravali 2. likovno nalogo (Primerjava
odobravanja posamezne likovne naloge več profilov: študenti, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji
LUM)
V 1. likovni nalogi se kruh, ki je bil uporabljen za izdelavo kipa na razstavi še eno leto
opazuje zaradi razgradnje, gnitja, spremembe velikosti, barve, oblike, v 2. likovni nalogi
pa se kip iz kruha po fotografiranju razstavi in podari uporabi za prehrano domačih
živali z lokalne kmetije. Po predvidevanjih, je odobravanje 2. likovne naloge večje kot
1. V povprečju se je odobravanje povečalo za 19,2%. Pri študentih likovne pedagogike
se je povečalo za 11,4%, pri vzgojiteljicah za 22,3%, pri učiteljih razrednega pouka za
18,1% in pri profesorjih likovne umetnosti za 25%.
Ker smo ugotovili, da primer likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij v
namen likovnega ustvarjanja med učitelji razrednega pouka, vzgojiteljice, študenti
likovne pedagogike in profesorji likovne umetnosti pozna le 4,1% (f=9), zaključkov
glede korelacije poznavanja likovnih primerov in stopnjo izobrazbe anketiranih ne
moramo podati.
Tabela 33 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Primerjava rezultatov
glede na delovno dobo vzgojiteljic in učiteljev RP)
60
41,3
21,3 25
71,4
63,6
39,4
50
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesor LUM
1. likovna naloga
2. likovna naloga
Zdi se mi sporno, saj je
namenjena
prehranjevanju, nekatere
družine pa nimajo denarja
niti za nakup osnovnih
dobrin.
Zdi se mi pozitivno
uporabljati hrano, saj
tudi v primeru zaužitja
ne pride do resnejših
težav, medtem ko
kupljene barve niso tako
prijazne okolju. Drugo.
Delovna
doba Vzg. (f) RP (f) Vzg. (f) RP (f)
Vzg.
(f)
RP
(f) Vzg. RP
0-10 12 16 13 14 2 1 27 31
11-20 11 13 4 3 3 5 18 21
20+ 26 25 9 9 4 8 39 42
N 49 54 26 26 9 14 84 94
178
77
Tabela prikazuje opredelitev vzgojiteljic in učiteljev razrednega pouka na tematiko
uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja glede na leta delovne dobe. Vzgojiteljice
in učitelji razrednega pouka z 0-10 let delovne so se opredelili s sporno s 14,3% in 17%
in s pozitivno s 15,5% in 14,9%. Vzgojiteljice in učitelji razrednega pouka z 10-20 let
delovne so se opredelili s sporno s 13,1% in 13,8% in s pozitivno s 4,8% in 3,2%.
Vzgojiteljice in učitelji razrednega pouka z 20 let delovne dobe in več, so se opredelili s
sporno s 30,9% in 26,6% in s pozitivno z 10,7% in 9,6%.
Tabela 34 Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij? (Primerjava rezultatov
profesorjev likovne umetnosti glede na njihovo izobrazbo)
Iz tabele je razvidno, da izobrazba profesorjev likovne umetnosti nima povezave z
njihovim likovnim ustvarjanjem s hrano kot medijem, saj jih je s hrano ustvarjalo že
90,9% (f=10) profesorjev likovne umetnosti z izobrazbo likovnega pedagoga in 100%
profesorjev likovne umetnosti z izobrazbo učitelja razrednega pouka, dvopredmetnega
učitelja ali drugo izobrazbo.
Tabela 35 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov
profesorjev likovne umetnosti glede na delovno dobo)
Iz tabele je možno razbrati, da povezava ni vidna, saj so v 81,3% (f=13) vsi profesorji
likovne umetnosti ne glede na dolžino delovne dobe mnenja, da je uporaba sporna, zato
se to mnenje pojavlja tudi posamezno glede na leta delovne dobe: profesorji LUM z 0-
10 let delovne dobe se s 100% (f=1) opredeljujejo s sporno, profesorji LUM z 10-20 let
delovne dobe, se s 83,3% (f=5) opredeljujejo s sporno in profesorji LUM z 20 let in več
delovne dobe se s 77,8% (f=7) opredeljujejo s sporno.
da ne N
delež f p(%) f p(%)
likovna pedagogika 10 90,9 1 9,1 11
učitelj RP, dvopredmetni učitelj in drugo 5 100 0 0 5
N 15 93,8 1 6,2 16
Zdi se mi sporno, saj je
namenjena prehranjevanju,
nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup
osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno uporabljati
hrano, saj tudi v primeru zaužitja
ne pride do resnejših težav,
medtem ko kupljene barve niso
tako prijazne okolju.
Del. doba f p(%) f p(%) N
0-10 let 1 100 0 0 1
11-20 let 5 83,3 1 16,7 6
20+ 7 77,8 2 22,2 9
N 16
78
Tabela 36 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov
staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihovo izobrazbo)
Izobrazbo sem razdelila na dva sklopa. 1*: srednje poklicno tehniško/strokovno
izobraževanje, višješolski program od 1994, višješolski strokovni program,
specializacija po višješolskem, visokošolski strokovni programi, visokošolski strokovni
in univerzitetni 1. bolonjski. 2*: specializacija po visokošolskem strokovnem programu,
univerzitetni program, bolonjski: magisterij stroke (2. bol. st.), specializacija po
univerzitetnem programu, magisterij znanosti.
Iz tabele je razvidno, da so si odgovori med seboj podobni. Kot pozitivno se opredeljuje
42,5% (f=17) staršev z izobrazbo 1* in 55,3% (f=21) staršev z izobrazbo 2*. Starši z
izobrazbo 1* se v večjem odstotku strinjajo s trditvijo, da je uporaba hrane v namen
likovnega ustvarjanja sporna (f=19; p=47,5%), starši z izobrazbo 2* pa se v večjem
odstotku strinjajo s trditvijo, da je uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja
pozitivna (f=21; p=55,3%). Raziskovalna teza, da je izobrazba staršev povezana z
njihovim mnenjem glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja, ne drži.
Tabela 37 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov
staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihov skupen mesečni dohodek)
Dohodke sem razdelila v štiri sklope. Starši, ki imajo do 1000€ dohodkov mesečno, se v
večini (f=8; p=66,6%) strinjajo, da je uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja
sporna. Starši, ki imajo med 1000 in 1500€ dohodkov mesečno, imajo skoraj deljena
Zdi se mi sporno, saj je
namenjena prehranjevanju,
nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup
osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno
uporabljati hrano, saj tudi v
primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko
kupljene barve niso tako
prijazne okolju.
Drugo.
izobrazba
starša f p(%) f p(%) f p(%) N
*1 19 47,5 17 42,5 4 10 40
*2 12 31,6 21 55,3 5 13,1 38
N 78
stališče
Zdi se mi sporno, saj je
namenjena prehranjevanju,
nekatere družine pa nimajo
denarja niti za nakup
osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno
uporabljati hrano, saj tudi v
primeru zaužitja ne pride do
resnejših težav, medtem ko
kupljene barve niso tako
prijazne okolju.
Drugo.
Skupen
mesečni
dohodek
(€)
f p(%) f p(%) f p(%) N
Do 1000 8 66,6 2 16,7 2 16,7 12
1000-1500 9 42,8 10 47,7 2 9,5 21
1500-2500 13 43,3 16 53,3 1 3,3 30
2500+ 2 13,3 10 66,7 3 20 15
78
79
mnenja, saj se 9 staršem (p=42,8%) zdi uporaba sporna, 10 staršem (p=47,7%) pa
pozitivna. Prav tako večjih razlik med starši z dohodki med 1500€ in 2500€ mesečno ni.
Malo več kot polovica staršev (f=16; p=53,3%) jih je mnenja, da je uporaba hrane
pozitivna, malo manj kot polovica (f=13; p=43,3%) pa, da je uporaba hrane sporna.
Močna razlika med mnenji se pojavlja v skupini staršev, ki imajo mesečnih dohodkov
2500€ ali več. Kar 66,7% (f=10) staršev je mnenja, da je uporaba hrane pozitivna in le
13,3% (f=2) jih je mnenja, da je uporaba hrane sporna.
Če iz tabele analiziramo starše z do 1000€ dohodkov mesečno in starše z 2500€
dohodki in več mesečno, lahko vidimo nasprotje. Medtem, ko se staršem z do 1000€
dohodkov v 66,6% (f=8) zdi uporaba hrane sporna, se staršem z 2500€ mesečnimi
dohodki in več v 66,7% (f=10) zdi uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja
pozitivna.
do 1000€
do 1000€ 2500€ in več
2500€ in več
0
20
40
60
80
"zdi se mi sporno" "zdi se mi pozitivno
Del
ež o
dgo
voro
v (%
)
Opredelitev staršev glede uporabe hrane glede na mesečni dohodek
(detajl)
80
Zaključek
V magistrskem delu Uporaba hrane v sodobni umetnosti in pri predmetu likovna
umetnost sem želela raziskati problem odkrivanja stališč ljudi različnih profilov glede
uporabe hrane v likovni umetnosti, da bi se učitelji, ki poučujejo likovni pouk lažje
odločali o vključevanju hrane kot likovnega medija v načrtovanje učnih procesov in
morda ob pregledu likovnih del predstavljenih avtorjev in idej učnih priprav z uporabo
hrane glede na operativne cilje učnega načrta za likovno umetnost, dobili kakšno idejo
ali samozavest pri vključevanju živil v likovno ustvarjanje.
V sodobni likovni umetnosti se je zelo razširilo likovno ustvarjanje s hrano. Nekateri
ustvarjajo ravno z namenom širjenja problematike zavržene hrane, drugi ustvarjajo s
hrano, ker nudi kvalitetne likovne rešitve in ob tem pazijo, da se hrana ki ostane uporabi
in ne zavrže, medtem ko nekateri likovniki ne razmišljajo o uporabi hrane po
razstavljanju, ampak jo enostavno zavržejo, saj je po njihovem mnenju opravila svoj
namen. Glede na rezultate ankete poznavanje sodobnih likovnikov ni razširjeno, saj je le
3,2% anketiranih (f=7) pojasnilo, katerega likovnega dela z vključeno uporabo hrane
med likovnim ustvarjanjem se spomnijo in ga znajo opisati.
Slovenske šole v svojih hišnih redih ali drugih zapovedih ne omenjajo uporabe hrane v
namen likovnega ustvarjanja, se pa, Eko šole odločajo za projekte, ki želijo učencem
približati korekten, odgovoren odnos do hrane, zavedanje o dejstvih glede zavržene
hrane in pomembnost lokalne pridelave. Ironično in izjemno kontradiktorno je, da
medtem ko se osnovne šole in vrtci, predvsem tisti, ki so vključeni v projekt Eko vrtec
in Eko šola, trudijo ozaveščati o zavrženi hrani, se hrana, ki ostane od zajtrka, kosila in
malice meče v smeti, namesto da bi še užitno hrano ponudili staršem in zaposlenim,
preostanek pa odvažali na lokalne kmetije za prehrano živali.
Z empirične raziskave je razvidno, da je od vseh vzgojiteljic, ki so kdaj pokazale
zanimanje za likovno ustvarjanje s hrano, doživelo omejitev ali prepoved 28,1%, od
vseh učiteljev razrednega pouka, jih je omejitev uporabe hrane doživelo le 7,9%, med
profesorji likovne umetnosti pa jih je več kot polovica doživela prepoved ali zahtevo po
omejevanju uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja ( 53,3%).
Glede uporabe hrane so si vzgojiteljice, učitelji razrednega pouka in profesorji likovne
umetnosti enotni, saj vsi uporabljajo hrano v namen likovnega ustvarjanja med 1-krat in
4-krat letno. Najmanj jih je označilo, da hrane ne uporabljajo nikoli. Profesorji likovne
umetnosti so se z 18,7% opredelili, da hrane v namen likovnega ustvarjanja ne
uporabljajo nikoli, medtem ko je takih med učitelji razrednega pouka le 5,3%.
20,1% vseh skupin anketiranih se za ustvarjanje s hrano še ni zanimalo. Anketiranci, ki
so se glede odobravanja in izkušnje z uporabo posamezne hrane v namen likovnega
raziskovanja odzvali pozitivno, najbolj podpirajo uporabo moke, krompirja, soli in
začimb. Študenti likovne pedagogike v večini podpirajo uporabo krompirja in kave,
anketirane vzgojiteljice podpirajo moko, učitelji razrednega pouka so največkrat
vključili in podpirajo krompir, profesorjem likovne umetnosti pa se zdijo najbolj
primerne začimbe.
81
Anketirani, ki so se negativno opredelili glede uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja so argumentirali, da se že brez tovrstnih nalog zavrže preveč hrane. Med
njimi je nekaj takih, ki določena živila podpirajo, ni pa primera, ki bi podpiral kruh, saj
je, kot so pojasnili, osnovno živilo. Zanimivo je tudi dejstvo o povezavi mesečnega
dohodka staršev in njihovega mnenja glede spornosti uporabe hrane v namen likovnega
ustvarjanja. Medtem, ko se 66% staršem z do 1000€ mesečnih dohodkov zdi uporaba
hrane sporna, se staršem z 2500€ dohodki in več v 66,7% zdi uporaba hrane v namen
likovnega ustvarjanja pozitivna.
121 (68,7%) vseh anketiranih 1. likovne naloge z uporabo kruha za izdelavo kipa
človeka v naravni velikosti z namenom, da bi bil razstavljen eno leto v namen
opazovanja razgradnje. jih omenjene likovne naloge ne odobrava. Največ
neodobravanja so izkazali učitelji razrednega pouka. 2. likovno nalogo, kjer se kruh po
preteku razstave uporabi v prehranjevalne namene domačih živali lokalnih kmetij, več
kot polovica anketiranih odobrava. Neodobravanje pa so v največ odstotkih izrazili
učitelji razrednega pouka. V povprečju se je po predvidevanjih odobravanje 2. likovne
naloge povečalo za 19,2%.
V kontrastu z rezultati, ki kažejo velik odstotek nasprotovanja uporabi hrane v namen
likovnega ustvarjanja se mi zdi zanimiva misel, da lepoto, simetrijo, zanimivo obliko
brokolija učenec dojame šele ko jo prereže in izdela odtis. Bi torej učence prikrajšali za
tovrstne izkušnje zavoljo etičnih vprašanj? Dejstvo je, da za en razred ne potrebujemo
20 brokolijev, ampak lahko samo 2 in si ga učenci posojajo. S tem se naučijo še
sodelovanja, nesebičnosti, timskega dela, med prenašanjem hrane se vzpostavi nova
energija, ko učenci opazujejo proces nastajanja likovnih del svojih sošolcev.
Zanimiv je delež vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev proti uporabi hrane, kljub temu
pa se v osnovnih šolah pri likovnih predmetih velikokrat pojavlja v obliki slik iz
makaronov, riža, fižola. Je kaj drugače, ker hrana ni kuhana? Zakaj uporaba starega
kruha ni etična, lepljenje makaronov pa po njihovem mnenju je? Zakaj je likovna
naloga izdelava slike iz testenin tolikokrat izvedena, slikanje s kuhanimi špageti kot
pripomočkom pa je sporno?
82
Priloge
Anketa: Učitelj/ica razrednega pouka in
vzgojitelj/ica
1. Spol?
M
Ž
2. Delovna doba?
0-10 let
10-20 let
20 let in več
3. Izobrazba?
srednja vzgojiteljska
fakulteta: predšolska vzgoja
učitelj razrednega pouka
profesor razrednega pouka
magisterij
4. Ali bi odobravali 1. likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret
– kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces
opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s
katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.
da
ne
5. Ali bi odobravali 2. likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij?
da
ne
6. Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano? Argumenti so zaželeni.
moka
krompir
sadje
cvetača
jajce
rdeča pesa
čokolada
kava
čaj
sladkor
sol
začimbe
7. Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij? Če ja, kaj se spomnite o tem
delu?
da:
______________________________________________________________________________________
____________________________________________________________
ne
8. Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega ustvarjanja?
nikoli
83
1-krat–4-krat
5-krat in več
9. Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
moka
krompir
sadje
cvetača
jajce
rdeča pesa
čokolada
kava
čaj
sladkor
sol
začimbe
10. Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju?
da:
______________________________________________________________________________________
____________________________________________________________
ne
nisem se še zanimal/a za tovrstno ustvarjanje
11. Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja:
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo denarja, niti za
nakup osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do resnejših težav,
medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju.
Drugo:_________________________________________________________________________
___________________________________________________________________
Anketa: Profesor/ica likovne umetnosti
1. Spol?
M
Ž
2. Delovna doba?
0-10 let
10-20 let
20 let in več
3. Izobrazba?
likovni pedagog
učitelj razrednega pouka
dvopredmetni učitelj
drugo: _______________________________
4. Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano? Argumenti so zaželeni.
moka
krompir
sadje
cvetača
jajce
rdeča pesa
čokolada
kava
čaj
sladkor
84
sol
začimbe
5. Ali bi odobravali 1. likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret
– kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces
opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s
katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.
da
ne
6. Ali bi odobravali 2. likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij?
da
ne
7. Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij? Če ja, kaj se spomnite o tem
delu?
da:
______________________________________________________________________________________
______________________________________________________________
ne
8. Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?
da
ne
9. Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega ustvarjanja?
nikoli
1-krat–4-krat
5- krat in več
10. Ali bi odobravali naslednjo likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah
izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za
proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti,
s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.
da
ne
11. Ali bi odobravali likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij?
da
ne
12. Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?
moka
krompir
sadje
cvetača
jajce
rdeča pesa
čokolada
kava
čaj
sladkor
sol
začimbe
13. Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju?
da
______________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________
ne
85
nisem se še zanimal/a za tovrstno ustvarjanje
14. Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja:
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo denarja, niti za
nakup osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do resnejših težav,
medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju.
Drugo:
______________________________________________________________________________________
________________________________________________________
Anketa: Študent/ka likovne pedagogike
1. Spol?
M
Ž
2. Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano? Argumenti so zaželeni.
moka
krompir
sadje
cvetača
jajce
rdeča pesa
čokolada
kava
čaj
sladkor
sol
začimbe
3. Ali bi odobravali naslednjo likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah
izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za
proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti,
s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.
da
ne
4. Ali bi odobravali likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij?
da
ne
5. Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij? Če ja, kaj se spomnite o tem
delu?
da:
______________________________________________________________________________________
______________________________________________________________
ne
6. Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?
da
ne
7. Ali bi odobravali 1. likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret
– kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces
opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s
katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.
da
86
ne
8. Ali bi odobravali 2. likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s
fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij?
da
ne
9. Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pisanju učnih priprav?
moka
krompir
sadje
cvetača
jajce
rdeča pesa
čokolada
kava
čaj
sladkor
sol
začimbe
10. Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja:
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo denarja, niti za
nakup osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do resnejših težav,
medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju.
Drugo:_________________________________________________________________________
___________________________________________________________________
Anketa: Starši predšolskih in šolskih otrok
1. Koliko imate v svojem gospodinjstvu fiksnih mesečnih dohodkov?
do 1000€
od 1000€ do 1500€
od 1500€ do 2500€
2500€ in več
2. Izobrazba?
srednje poklicno tehniško/strokovno izobraževanje
višješolski program od 1994
višješolski strokovni program
specializacija po višješolskem
specializacija po visokošolskem strokovnem programu
univerzitetni program (bolonjski: magisterij stroke (2. bol. st.)
specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti
3. Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja:
Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo denarja, niti za
nakup osnovnih dobrin.
Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do resnejših težav,
medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju.
Drugo:_________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
87
Izjava o avtorstvu
Spodaj podpisana Urša Koželj izjavljam, da je magistrska naloga Uporaba hrane v
sodobni umetnosti in pri predmetu likovna umetnost moje avtorsko delo.
S svojim podpisom zagotavljam, da je predloženo magistrsko delo izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela, da sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih
avtorjev in avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu ustrezno navedena in citirana,
da sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v
seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela, da se zavedam, da je
plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj
dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oziroma ideje
predstavljene kot lastne – je kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih
pravicah, Uradni list RS št. 21/95, 68/2008), morebitna kršitev pa pomeni tudi hujšo
disciplinsko kršitev po določbah Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov
Univerze v Ljubljani, da se zavedam škodljivih posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo
lahko predstavlja za predloženo nalogo/delo in za moj status na Pedagoški fakulteti, da
so elektronska oblika magistrskega dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov., angl.) ter
ključne besede (slov., angl.) identični s tiskano obliko diplomske naloge/dela ter
soglašam z objavo elektronske oblike diplomske naloge/dela v zbirki Dela PeF UL in
da dovolim javno objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija na spletnih
straneh PeF UL in v publikacijah PeF UL.
Grosuplje, 24.9.2018 Urša Koželj
88
Literatura
Areman, S. (2016, March 8). Hasselblad Masters 2016 Winner Giorgio Cravero and
photography journey [web log post]. Pridobljeno s
http://www.productionparadise.com/blog/2016/02/09/hassleblad-masters-2016-
winner-giorgio-cravero-and-his-photography-journey/
Art 21 years (2011). Pridobljeno s http://www.art21.org/texts/janine-antoni/interview-
janine-antoni-lick-and-lather
Artbook (b.d.) Pridobljeno s http://www.artbook.com/8887942986.html
Banu, I. (2016, March 3). Lifestyle: Brittany Wright on the newest food cause she is
championing. [Web log]. Pridobljeno s
https://www.aol.com/article/2016/03/03/brittany-wright-on-the-newest-food-
cause-she-is-championing/21322216/?guccounter=1
Boffoli, C. (b.d.) Big appetites. Pridobljeno s http://www.bigappetites.net/series
Breukel, C. (2011). HYPERALLERGIC. Jenifer Rubell Talks Art, Food and Social
Occasion. Pridobljeno s http://hyperallergic.com/41355/jennifer-rubell-talks-art-
food-socialoccasion/
Canvass. (2015). Pridobljeno s http://www.canvass.com.sg/food-art/
Cho, H.(b.d.). Hikaru Cho. Pridobljeno s http://www.hikarucho.com/
Colón-Singh, R. (2013, March 27). Out of the blue, pantone themed recipes by Alison
Anselot. [web log post]. Pridobljeno https://www.finedininglovers.com/blog/out-
of-the blue/pantone-themed-recipes-alison-anselot
Conversation with artist Thomas Rentmeister. (2016). Pridobljeno s
http://contemporaryfoodlab.com/hungry-people/2013/12/interview-with-thomas-
rentmeister/
Demilked. (2010). Pridobljeno s http://www.demilked.com/98-raw-food-cubes-lernert-
sander-volkskrant/
Designboom. (b.d.). Flour power: Emilie Möri composes explosive portraits with food.
Pridobljeno s http://www.designboom.com/art/emilie-mori-explosive-flour-
portraits-09-03-2015/
Durso, C. (2013, February 1). Foodiggity. Pantone Food by Alison Anselot. Pridobljeno
s http://www.foodiggity.com/pantone-food-by-alison-anselot/
Edwards, H. (2013). Ignant. El Banquete. Pridobljeno s
https://www.ignant.com/2013/08/27/el-banquete/
89
Goldstein, A. (2013). Artspace. MoMA Curator Sarah Suzuki on How Dieter Roth
Invented the Artist's Book.. Pridobljeno s
http://www.artspace.com/magazine/interviews_features/expert_eye/moma_curat
or_sarah_suzuki_dieter_roth_interview-51366
Guggenheim (b.d.). Marta Minujín. Pridobljeno s
https://www.guggenheim.org/artwork/artist/marta-minujin
Hargreaves, H. (b.d.). Henry Hargreaves News. Pridobljeno s
http://news.henryhargreaves.com/post/70274456821/carrot-eye-chart-by-henry-
hargreaves-and-nicole
Illenberger, S. (b.d.). Sarah Illenberger, Pridobljeno s
https://www.sarahillenberger.com/about/
Improper Walls (b.d.). Pridobljeno s https://improperwalls.com/
Irving, C. (2007). Frieze. Victor Grippo. Pridobljeno s https://frieze.com/article/victor-
grippo
Kocjančič, N. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola: Likovna vzgoja. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlj
eni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf
Krylion (2018). Pridobljeno s http://www.krylon.com/products/uv-archival-varnish
Laurapenney (2015, November 4). More Food Waste Art [Web log post]. Pridobljeno s
https://guelphfoodwaste.com/2015/11/04/more-food-waste-art/
Leonard, Z. (2014, November 21). BMA Voices: The impossibility of standing in the
same river twice. [Web log post]. Pridobljeno s http://blog.artbma.org/tag/zoe-
leonard/
Lernert & Sander (b.d.) Studio Lernert & Sander. Pridobljeno s
http://lernertandsander.com/cheese/
Maclean, M. (2015). Format magazine. Vanessa McKeown Plays With Food in 'Good
Gone Bad'. Pridobljeno s
https://www.format.com/magazine/galleries/photography/vanessamckeown
Martin, V. (2013). Miami New Times. Jenifer Rubell Talks Eggs, Food as Art, and Art
Basel Madness. Pridobljeno s
http://www.miaminewtimes.com/restaurants/jennifer-rubell-talks-eggs-food-as-
art-and-art-basel-madness-6592792
Melendez, F. (2014, February 6). American Ohoto. Commercial Photography: Sam
90
Moss, C. (2015, May 26). Bussiness Insider: One photographer amassed thousands of
Instagram followers after repeatedly organizing her food in a very particular
way. [Web log]. Pridobljeno s https://www.businessinsider.in/One-
photographer-amassed-thousands-of-Instagram-followers-after-repeatedly-
organizing-her-food-in-a-very-particular-way/articleshow/47428931.cms
Kaplan's Mesmerizing Patterns. Pridobljeno s http://www.americanphotomag.com/sam-
kaplans-mesmerizing-patterns
Moore, R. (2013). IDOL. Dimitri Tsykalov. Pridobljeno s
http://www.idolmag.co.uk/arts/dimitri-tsykalov/
Murphy, L (2006). Musings and Mayhems. Using Food in the Classroom. Pridobljeno s
http://msooey.tumblr.com/post/18191787480/using-food-in-the-classroom
Odgovorno s hrano (2015). Pridobljeno s http://www.os-brinje.si/odgovorno-s-hrano/
Odgovorno s hrano (2016). Pridobljeno s https://www.ekosola.si/uploads/2010-
08/Referati%20-%20Odgovorno%20s%20hrano.pdf
Pogrebin, R. in Sokol, B. (2015). The New York Times. Christopher Chiappa’s Latest
Obsession: The Amazing Egg. Pridobljeno s
https://www.nytimes.com/2015/11/13/arts/design/christopher-chiappas-latest-
obsession-the-amazing-egg.html
Raspor, P. (2014). Koliko hrane zavržemo? V Konferenca hrana in prehrana za zdravje.
Izola: Založba Univerze na Primorskem. Pridobljeno s
http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6963-01-5.pdf
Rygalik T. in G. (b.d.). Studio Rygalik. Pridobljeno s
http://www.studiorygalik.com/projects/baguette-tables/
Satí, M. (b.d.) Martin Satí. Pridobljeno s http://www.martinsati.com/
Schmitt, C. (b.d.). Food as an Emerging Diplomatic Tool in Contemporary Public Art
Pridobljeno s
http://www.culturaldiplomacy.org/academy/content/pdf/participant-papers/2012-
03-cdp/Food-as-an-Emerging-Diplomatic-Tool-in-Contemporary-Public-Art---
Carly-Schmitt.pdf
Stewart, D. (b.d.) Discussion on food use in the early childhood classroom. Pridobljeno
s https://teachpreschool.org/discussion-on-food-use-in-the-early-childhood-
classroom/
Swim, T., Freeman, R., M.A. in Ph.D. (b.d.). Earlychildhood NEWS. Parents and
91
Teachers Working Togeaher: Should Food Be Used as Learning Materials?
Pridobljeno s
http://www.earlychildhoodnews.com/earlychildhood/article_view.aspx?ArticleI
D=613
Šulin, P. (2016, August 19). Spoštljiv odnos do hrane je izzvenel. [Web log post].
Pridobljeno s https://www.sds.si/blog/spostljiv-odnos-do-hrane-je-izzvenel-
12395
Učbeniki (2016). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/lum/3175/index4.html
Walker, J. (b.d.). Sakir Gokcebag Fruit Photography. Pridobljeno s
http://www.frankie.com.au/blogs/photography/sakir-gokcebag-fruit-photography
Zakon o gimnazijah ZGim-C (2017) Uradni list RS, št. 68/2017 (1.12.2017). Pridobljeno
s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173193
Zakon o osnovni šoli (1996). Uradni list RS, št. 81/06 (29.2.1996). Pridobljeno s
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2017). Uradni list RS, št. 68/2017
(22.11.2017). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-
rs/vsebina/2017-01-3194?sop=2017-01-3194
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli /ZOsn-H/ (2011). Uradni list
RS, št. 87/2011 (2.11.2011). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-
uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20113727
Zakon o vrtcih /ZVrt (1996). Uradni list RS, št. 12/96 (29. 2. 1996). Pridobljeno s
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-
4349?sop=2005-01-4349
92
Viri fotografij
1 http://www.artbook.com/8887942986.html
2 osebna komunikacija
3 osebna komunikacija
4 https://theimaginationtree.com/printing-with-peppers/
5 http://www.craftoart.com/
6 http://copy-kids.com/painting-with-produce/
7 http://copy-kids.com/
8 https://www.momjunction.com/
9 https://theimaginationtree.com/
10 http://greenowlart.blogspot.com/
11 http://copy-kids.com/
12 http://www.learnwithplayathome.com/
13 http://www.kixcereal.com/
14 https://sl.wikipedia.org/
15 https://sl.wikipedia.org/
16 https://www.artsy.net
17 https://www.mutualart.com/
18 https://www.mutualart.com/
19 http://www.flickriver.com/
20 http://www.internet-portfolio.org/
21 https://art21.org/read/janine-antoni-lick-and-lather/
22 http://blog.artbma.org/
23 https://www.thomasrentmeister.de/
24 https://www.thomasrentmeister.de/
25 https://www.aurelscheibler.com/
26 http://www.jephgurecka.com/
27 http://dimitritsykalov.com/
28 http://www.fubiz.net/
29 http://www.fubiz.net/
30 http://www.fubiz.net/
31 http://www.fubiz.net/
93
32 http://www.wsj.com/
33 http://www.studiorygalik.com/
34 https://www.featureshoot.com/
35 https://inhabitat.com/
36 http://www.foodiggity.com/
37 http://www.finedininglovers.com/
38 http://www.tinylittlesketches.com/
39 http://www.martinsati.com/
40 http://www.martinsati.com/
41 http://www.martinsati.com/
42 http://www.martinsati.com/
43 http://www.martinsati.com/
44 http://www.martinsati.com/
45 http://www.martinsati.com/
46 http://www.martinsati.com/
47 http://www.martinsati.com/
48 http://www.martinsati.com/
49 www.lambruscovalley.it/
50 http://www.trulyamelia.com/
51 https://www.thisiscolossal.com/
52 https://www.thisiscolossal.com/
53 http://www.123inspiration.com/
54 http://www.123inspiration.com/
55 http://www.designboom.com/
56 http://www.designboom.com/
57 http://cargocollective.com/
58 https://sarahillenberger.tictail.com/
59 https://sarahillenberger.tictail.com/
60 http://www.designboom.com/
61 http://www.designboom.com/
62 http://www.designboom.com/
63 http://lernertandsander.com/
64 https://www.samkaplan.com/