Vikend z vini Moldavije
Pred odhodom v Moldavijo sem pogosto dejal, da bo obisk te dežele ter še posebej velike kleti
Cricova Vine Combinat zadnje poglavje mojih vinskih potovanj. Ne zaradi odmaknjenosti,
predvsem zaradi nenavadnosti in velikosti te kleti. Obisk me je zanimal tudi zaradi pomankanja
kakršnih koli vizualnih informacij, saj do prihoda v Kišinjev, podobno kot ob mojem obisku
Albanije v letu 1988, nisem videl še nobenih fotografij. To so bile moje misli na letu skozi
širine evropskih prostranstev proti Kišinjevu.
Kišinjev, moldavsko Chişinău, ustanovljen leta 1436 glavno mesto, z okoli šesto tisoč
prebivalci, je upravno središče Moldavije. Leži v stepnem območju na robu jugovzhodnega
področja osrednje Moldavske planote. Moldavija je bila po rusko-moldavskih vojnah leta 1812
kot področje Besarabije priključena carski Rusiji, med obema svetovnima vojnama področje
Romunije, po njej je postala Sovjetska republika Moldova, po razpadu ZSSR pa je samostojna
republika s štirimi in pol milijoni prebivalcev.
Imenitna sestava tal tega območja je najbližja tisim v Bordeauxu, zato ni presenetljivo, da so že
stari Grki v petem stoletju pred našim štetjem pridelovali na tem področju priznana vina.
Nadaljevali so Rimljani in drugi narodi. Vina s tega območja so bila vedno imenitna. Kasneje v
zgodovini je Moldova postala vinska klet ruskih carjev in sovjetskih republik.
Moldavija je v času socializma s svojimi vini skupaj z Gruzijo pokrivala ves veliki trg
socialističnih republik Vzhodnega sveta. Danes vina Moldavije izvažajo na Švedsko, Japonsko,
ZDA, Veliko Britanijo, Češko, Poljsko, Grčijo, Nemčijo, Dansko, Finsko, Kitajsko, zaradi
moldavskega pribljiževanja EU in ruske blokade pa nič več v Rusijo.
https://www.youtube.com/watch?v=DNBiQMoO7lA
Circova Vine Combinat
Leta 1950 se je v sovjetski strukturi vinarstva prelomilo, začeli so vlagati v tehnologijo in
opremo kleti. Ob veliki proizvodnji socialističnega vina je zrasla tudi potreba po kvaliteti. Vina
je bilo potrebno zoreti in starati, za velikanski sovjetski trg pa so bile potrebne kleti, velike
kleti. Ob tem je v Moldovi skupina državnih enologov, z P.Ungureanujem in N.Sobolevom na
čelu, prišla 1947 do zelo izvirne ideje – predelave bivšega podzemnega kamnoloma lapornih
skrilavcev, kjer so od 16.-19. stoletja lomili kamen za zidavo Kišinjeva in drugih mest, v
vinsko klet. Tako je leta 1952 v podzemnih tunelih zrasla prvo podzemno mesto veleklet -
Circova Vine Combinat ali Circova Winery, svet podzemnih cest, križišč, dvoran in tehnologije
v skupni dolžini 120 km; od tega jih je 80 km v sedanji uporabi.
Klet Circova je nemogoča perfekcija vsega prisotnega na enem mestu. Nahaja se dvajset minut
vožnje skozi polja v dolino reke, okoli petindvajset kilometrov od Kišinjeva. Sprejemnica pred
kletjo daje nenavaden občutek neke zahodnjaške drugačnosti. Z malo prijetno urejeno
restavracijo pred vstopom, bolj spominja na nekakšen mini vhod v Postojnsko jamo. Tudi
nadaljevanje je podobno. Vožnja s turističnim vlakom dopolni občutek vožnje v podzemnem
svetu kraških jam. In vendar je struktura sten popolnoma drugačna. Na stropu so vidni rezi žag
za kamen, stene so gladke in tla urejeno betonirana. Poti so pravzaprav podzemni tuneli s
prerezom kvadratne oblike, dobrih 35 – 100 m pod površino, s konstantno temperaturo 12-14
°C in vlažnostjo 95% skozi vse leto. Pot je podobna vožnji po mestu. Ustavimo se na prvem
semaforiziranem križišču Chardonnay in Cabernet sauvignon Street, potem nadaljujemo mimo
številnih stranskih rokavov, v katerih so tehnologija in fermentacijski tanki ter zavijemo v
Dionisos Street, kjer izstopimo in se sprehodimo skozi neskončno alejo sodov. V Circovi
uporabljajo 40-80 hl sode iz madžarskega hrasta. Pridelujejo 60 % rdečih, 20 % belih, 20 %
penečih vin. Pot nadaljujemo skozi morje kakih petih milijonov steklenic penine na
degoržiranju in zavijemo v arhiv, kjer domuje milijon petsto tisoč steklenic. Tudi tistih iz vsega
sveta. Najboljših slovenskih še ni v tej zbirki, so pa privatne donacije velikim osebnostim, kot
so Putin, Angela Merkl in številni drugi politiki. Med arhiviranimi vinskimi zvezdami je
gotovo največja trofeja edina še obstoječa steklenica Jeruzalemskega (o.p.izraelskega, da ne bi
bilo pomote) rdečega, letnik 1902, za katerega je ameriški zbiralec baje ponujal 100.000
dolarjev. Ponos je bil prevelik, zato je trofejna steklenica še vedno v kleti.
Etnična in kapitanska degustacijska dvorana
Skozi arhiv smo zavili v veliko in obsežno podzemlje imenitnih sprejemnih dvoran, ki so
presenetljivo vrhunsko urejene na najvišjem svetovnem nivoju! V teh prostorih – od toaletnih
prostorov do najbolj nepomembne niše – je vse izdelano iz najboljših materialov, marmorja,
kovin, stenskih oblog, stropnih štukatur, do talnih oblog, kar redko vidimo celo v najbolj znanih
palačah po svetu. To razkošje, presidenčna dvorana z mizo za 100 gostov, Casa Mare –
kapitanska dvorana z opremo ladij, Gagarinova dvorana – ki jo je baje zapustil šele po treh
nočeh leta 1967, ko je na tem mestu videl več zvezd kot v vesolju, do imenitne etnične sobane,
malega prijetno domačnega prostora s kaminom, do aristokratsko obarvane sprejemnice za
najpomembnejše goste. In tu so mi – na moje presenečenje – rekli, naj sedem, in začela se je
degustacija.
V luksuzni sprejemni dvorani so nas sprejeli enologi s šestimi penečimi vini ! Neverjetno, prvo
med njimi je bilo popolno v svoji zrelosti in harmoniji. Mirno jo lahko zamenjamo z najboljšim
šampanjcem. Tako penino dobiš navadno ob koncu linije penin zato se nobena izmed
naslednjih ni mogla primerjati z njo, s svojim velikim vtisom je postavila na stran tudi vsa
druga vina. Bela vina Circove temeljijo na lokalnih sortah kot sta feteasca alba in feteasca
regal, ter na uveljavljenih sortah kot so chardonnay, sauvignon, riesling, aligote, rkaciteli... med
rdečimi so ponovno v ospredju domače negru regal, rara negru
Codru – (moldavski gozd) 2009, 13.6 % alkohola, je zahtevna zvrst 75 % cabernet sauvignona,
35 % merlota v francoskem hrastu. Temno rubinasto rdeče, na vonju zrelo gozdno jagodičje, na
okusu harmonično, polno, fina kombinacija rdečega jagodičja in zrelih taninov s podporo
hrastovih not, nevsiljivega vanilina. Reduktivno, ves čas se dviga, potrebuje svoj čas. Circova
Vino Nobil 2006, 13,8 % zvrst cabernet sauvignona, merlota, saperavija, spada v vrh palete,
zrelo, polno, harmonično z dolgim bogatim zaključkom. Ta vina gotovo ne zaostajajo za
perfektnim ambientom, zato me ne presenečajo izjemno pozitivne reakcije vseh vrst
obiskovalcev, od politikov do znanih osebnosti vinskega sveta.
Za vse tiste, ki bi se od doma radi malo povozili skozi vinski svet Circove, pa še link:
https://www.youtube.com/watch?v=AFwpCgLk-24
Milesti Mici
Po vzoru kleti Circova je v podobnem kompleksu podzemnega kamnoloma na področju Milesti
Mici leta 1969 zrasla še večja klet z istim imenom – v prevodu Mali Milešti ?! Gre samo za 200
km podzemnih poti, od katerih uporabljajo le 55 km za pridelavo vina. Globina kleti je od 30
do 85 m. Opremljena je s sodi iz ruskega hrasta kapacitete 60-200 hl. Avgusta 2005 je bila klet
Milesti Mici registrirana v Guinessovi knjigi rekordov kot največja vinska klet na svetu.
Proizvaja 70% rdečih, 20% belih in 10% desertnih vin. V Moldaviji so od vinskih sort
prisotne sorte beli, sivi in modri pinot - pinot franc, traminec, razni muškati, rizling, feteasca
alba, regal in negra, codru, negru de purcari, trandafirul moldovei, auriu, and cahor-ciumai.
cabernet sauvignon, merlot in aligote.
V slavo belemu in rdečemu vinu
Obisk v Milesti Mici je prav gotovo največja atrakcija za vsakega vinoljuba. Biti in videti – v
največji kleti na svetu je nekaj takega kot se odpraviti z vlakcem na dno Postojnske jame in tam
uživati v vinski degustaciji. Pred kletjo sta dva vinometa, ki povzdigujeta slavo belemu in
rdečemu vinu. Dva stilska klona, ki se razlikujeta samo v barvi tistega kar je v kozarcih.
Milesti Mici in njen vinski arhiv
Avtobusna postaja
Milesti Mici se po stilu izvedbe od kleti Circova povsem razlikuje predvsem po izvedbi
notranje opreme. Če je Circova namenjena vrhunskim užitkom njenih aristokratskih žurerjev (
Angela M., Vladimir P., John C....), potem je Mici predvsem s svojim etničnim stilom opreme
usmerjena predvsem širokim množicam. Prijetna in stilno dodelana sprejemnica je gotovo njen
najbolši del.
Električni vlak vas odpelje mimo neskončnih alej sodov v globine. Velik arhiv zapirajo
skrivnostna vrata, ki so zavajala bratske ruske obiske, velika degustacijska soba je precej
socialistična. V njej sta nas je pričakala violinist in harmonikar in nam popestrila vinske užitke.
Ob vsem skupaj smo bili presenečeni ob tem, da smo degustirali korektna vina, ki so jih v vrčih
prinesli iz sodov.
https://www.youtube.com/watch?v=dyXAdAyGzKw
Milesti in njena vina
Ob obeh velekleteh, ki sta v državni lasti pa je potrebno obiskati še je še nekaj novo urejenih
kleti v privatni lasti. Razlika je ogromna in kar neverjetno je kaj lahko ustvari kapital in znjim
pogled v svet ! Med temi kletmi izstopajo Chateau Purcari, Chateau Vartely in Casa de vinuri
Gitana.
Chateau Purcari
Chateau Purcari
Chateau Purcari je zan po tem, da v Moldovi proizvaja najboljša vina. Vinarija se nahaja na
jugu Moldavije, 120 km od glavnega mesta Kišinjevu, blizu Nistrua na področju Purcari, le 30
km stran od Črnega morja. Ustanovljena je bila leta 1827. Do vinarije vodijo ceste, pravzaprav
prave aleje starih orehov. Moldavija je drugi največji svetovni izvoznik orehov v svetu. Danes
je Chateau Purcari privatizirana predvsem z ameriškim kapitalom. Imeniten dvorec v
neobesarabijskem stilu. Vse je v njem urejeno do zadnje malenkosti. Velika jedilnica, način
strežbe, predvsem pa sedem apartmajev vse v brezhibni čistoči in sodobnem stilu. Izbira hrane
je kombinacija sodobnih zahodnoevropskih trendov v posrečeni kombinaciji etničnih
značilnosti. Vina so enostavno čudovita - velika, sodobna in presenetljiva. Klet ima tudi
imeniten arhiv z zasebnimi zbirkami letnika Purcari vin in drugih redkosti iz celega sveta.
Najbolj znana vina so veliki letniki Rosu de Purcari in Negru de Purcari.
Večer velikih užitkov
Na tem področju je sestava tal, terroir, izredno ugodna za sorte, kot so cabernet sauvignon,
modri pinot, saperavi, chardonnay in rara neagra – moldavska sorta rdečega grozdja, ki se
pogosto uporablja samostojno ali raznih zvrsteh. Od leta 2012 v vinariji Purcari proizvajajo tudi
predikate ledena vina iz sort muškat in traminec.. Za razliko od velekleti, kjer uporabljajo
predvsem stare ruske sode ta vinarija uporablja zelo sodobno zahodno tehnologijo ter
prvovrstne francoske hrastove sode.
Rosu de Purcari, rezerva 2008 (50% cabernet sauvignona, merlota 40% na 10% malbeca!), je
elegantno vino, rubinasto rdeče barve z granatnimi odtenki, z malolaktično fermentacijo, s
tremi leti staranja v francoskih hrastovih sodih, z okusi črnega ribeza in zrelih črnih češenj, s
pookusom borovnice in odtenka suhih sliv. Neagra de Purcari 2008 (70% cabernet sauvignona,
20% saperavija v 10% redkih Negre) v tehnologiji, v barvnih zaznavah podoben prejšnjemu, na
okusu pa je kombinacija zrelih sliv in fig, z dodatkom finih suhih začimb, žafrana, in dolgim
pookusom borovnic. Prijetno, harmonično, veliko vino. Njihovo paleto nekako dopolnjujejo še
sauvignon, chardonnay, sivi in modri pinot.
Spodnji del nebes
Chateau Vartely
Chateau Vartely se nahaja v bližini Orheiul Vechi, naravnega arheološkega kompleksa, ki je
oddaljen 45 km od Kišinjeva. Glavni enolog Arcadie Fonsea je študiral v Nemčiji, od koder je
tudi njihova sodobna tehnologija. Chateau Vartely je v privatni lasti nekdanjega moldavskega
podpredsednika ruskega Lukoila. Veliko večji in manj intimen kompleks vinarije, osrednje
zgradbe z degustacijsko sprejemnico in sprejemnico obe v temnem lesu v muzealnem stilu.
Arhiv posebuje obsežno mednarodno zbirko starih in novejših svetovnih vin.
Chateau Vartely se nahaja na vrhu vzpetine in v njegovem kompleksu so še štiri ogromne
brunarice, vsaka v stilu pokrajine iz katere prihaja. V njih so sobe za goste. Neverjetno slabi
posnetki, v pravem sovjetskem stilu, ki lahko odvrnejo marsikaterega obiskovalca tega
prijetnega in toplega razkošja so na razpolago na internetu. V času našega obiska so izvajali
nekatera vzdrževalna dela, tako da se imamo za naš obisk zahvaliti kolegom iz akademije
znanosti in njihovem blagoslovu.
Degustacijski del arhiva
Zelo zanimiva je njihova feteasca alba, Chateau Vartely 2012 je belo vino, romunska
avtohtona sorta s svežo kislino, ki ima okus po divjih vrtnicah, limeti in zelenih jabolkah.
Cabernet sauvignon Villa d'vie 2010 je vino rubinasto rdeče barve, z aromo jagod in zrelih
češenj, brez črnega ribeza. Okus je poln, telo mehko, hrastovimi tanini v ozadju.
Hvala Bogu, da je ustvaril vino !
Casa de vinuri Gitana
Vinogradi Casa de vinuri Gitana ali Cigankine vinarije so del vinorodne dežele Valul lui Traian
na območju, ki vključuje kraje v Leova, Cantemir, Cahul, Comrat, Ciadir-Lunga, Taraclia in
Vulcanesti. Skupna površina področja premore 43.200 hektarjev vinogradov, od tega je 360
hektarjev v lasti Gitane. Vinarija daje veliko pozornost predvsem razvoju lokalnih sort, saj želi
oživiti tradicijo vin, ki so dala ugled moldavskim vinom v tujini. Vinogradi Gitane se nahajajo
na območju dveh vasi v okrožju Leova na ozemlju depresije stepe Sarata v zelenem okolju
gozda Codri Tigheciului, približno 100 km od Črnega morja. Vinogradi se nahajajo na gričih na
nadmorski višini 150-200 metrov nad morjem. Talna sestava je predvsem na osnovi
teksturirane gline ali apnenca, odvisno od posameznega območja.
Stepski vinogradi
Poiskusili smo večji del palete vin, med katerimi izstopajo svež in prijetno mineralen rizling
2012, s fino strukturo in dolgim sortnim pookusom, feteasca regal – ali kraljevska feteasca
2014, sveže v cvetici s prijetnimi mineralnimi notami, v okusu kombinacija limete in drugih
citrusov, Sophie 2014 s 14 % alkohola, s slamnato rumenkasto barvo, resno, polno in
strukturirano vino z okusi ananasa, zrelih breskev in jabolk, zvrst chardonnaya, feteasce regale
in rizlinga, Lupi, 13 % alkohola, rdeča zvrst ponos Gitane, rubinaste barve, v cvetici slivasti
toni s pridihom dima, na okusu izredno prijetna kombinacija rdečega jagodičja, sliv, priokusom
tobaka in vanilina ter prijetno uravnoteženo kislino.
Vino iz njenih rok
Pridnjestrovje ali zadnji sovjetski socialistični raj
O Pridnjestrovju ali zadnji sovjetski socialistični republiki sem pred prihodom v Tiraspol vedel
le, da ga je ustanovil leta 1792 ruski maršal Suvorov ter da so se v septembru 1990 odcepili od
Moldove in postali od nikogar priznana zadnja socialistična republika na jugovzhodu Moldove.
Dom sovjetov
Republika je pravzaprav tematski park Lenina, v privatni lasti lokalnega mogotca Šerifa in pod
pokroviteljstvom ruske 14.armade, ki ima v Tiraspolu svoj sedež. S takimi občutki in
nenavadnimi pričakovanji smo se bližali vstopu v zadnji sovjetski socialistični raj – in bili zelo
prijetno presenečeni !!
V ruski restavraciji
Mesto je zelo prostrano in kljub svoji starosti zelo zanimiva kombinacija starega in novega.
Sodobna arhitektura prevladuje, predvsem pa je na vsakem koraku v ospredju izjemna čistost.
Šerifovi nakupni centri se lahko po založenosti mirno primerjajo z ljubljanskimi, vsekakor pa je
standard videti mnogo višji kot v Moldaviji.
Ustavili smo se na zelo prijetnem kosilu v klasični ruski restavraciji, kjer smo se podprli z
dobro hrano - borščem in stepskimi jedmi z žara. Vina smo si izbrali lokalna, saj Tiraspol ima
veliki vinski kombinat Kvint z zelo znano destilirijo ( konjak, vodka, calvados) in veliko paleto
dobrih vin. Njihova bela zvrst Solaricco Bianco, sauvignona, aligotéja, solarisa in viorice, je na
velikem evropskem ocenjevanju Mundus vini v 2014 dobila srebrno medaljo. Proizvajajo in v
ZDA izvažajo tudi kosher vina. Kvintova konjakarna pa prodaja tudi pedeset let stare konjake –
Brandy Suvorov, ki še čakajo na nas ! Moldavijo in Pridnjestrovje je potrebno videti in
doživeti. Vrnili se bomo !
Marin Berovič