UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Matjaţ BRODNJAK
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA
PORABO GORIVA IN RAST AJDE
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2012
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
BIOSISTEMSKO INŢENIRSTVO
Matjaţ BRODNJAK
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA
PORABO GORIVA IN RAST AJDE
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2012
III Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:
Predsednik: izr. prof. dr. Miran LAKOTA
Mentor: izr. prof. dr. Denis STAJNKO
Član: doc. dr. Peter VINDIŠ
Lektor: Barbara Radek, prof. slov. j. in knjiţevnosti
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: september 2012
IV Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde
UDK: 621.182.3:631.51:633.12:631.53.04(043.2)=863
IZVLEČEK
Obdelava tal je največji porabnik pogonskega goriva pri pridelovanju poljščin. Danes zaradi visokih cen
goriva veliko kmetij opušča konvencionalno obdelavo z oranjem in jo nadomešča s konzervirajočimi
obdelavami. V diplomskem delu smo ugotavljali, kolikšna je poraba goriva pri različnih načinih obdelave tal
in setvi ajde. Prav tako smo ugotavljali vpliv obdelave tal na vznik ajde, število plevelov in kaljenje
predposevka. Za obdelavo tal smo uporabili standardni poljedelski traktor New Holland T6020 DELTA, 4-
brazdni obračalni plug Lemken VariOpal 6 in rahljalnik Lemken Smaragd 9. Setev smo opravili s traktorjem
New Holland TN75D ter sejalnico Lemken SAPHIR 7 Autoload. Povprečna poraba goriva pri rahljanju je
bila 11,26 l/ha, pri oranju pa 31,05 l/ha. Vznik ajde je bil na oranih tleh 90,1 % , rahljanih 72,3 % in pri
direktni setvi 68,4 %. Prav tako so bile rastline na oranih tleh višje kot na rahljanih. Ugotovili smo, da je za
pridelavo ajde najbolj primeren konvencionalni način obdelave tal.
Ključne besede: obdelava tal, setev, poraba goriva, ajda,vznik
OP: IX, 36 str., 10 sl., 9 tab., 3 graf., 14 vir.
V Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
The influence of different ways of soil cultivation on fuel consumption and the growth
of buckwheat
ABSTRACT
Soil tillage is the largest consumer of fuel in the arable land production. Today, because of the high prices of
fuel, many farms are giving up the conventional tillage with ploughing and are replacing it with conservation
cultivation. In this diploma paper, we investigated the influence of different ways of soil tillage and sowing
of buckwheat on the fuel consumption. In addition, we investigated the influence of tillage on the
germination of buckwheat, the number of weed and the germination of the crop. For soil tillage, we used the
standard New Holland T6020 DELTA tractor, the 4-furrow Lemken VariOpal 6 plough and Lemken
Smaragd 9 chisel. We did the sowing with New Holland TN75D tractor and Lemken SAPHIR 7 Autoload
seeder machine. The average fuel consumption when chisel the soil with chisel was 11. 26 l/h and 31.05 l/ha
when ploughed. The buckwheat emergence on ploughed soil was 90.1 %, on chiselled soil 72.3 % and 68.4
% in direct sowing. The plant grew higher on ploughed soil than on chiselled soil. We found out that the
conventional way of soil tillage is the most appropriate for growing buckwheat.
Keywords: soil tillage, fuel consumption, buckwheat, growth
NO: IX, 36 p., 10 pic., 9 tab., 3 graph., 14 ref.
VI Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Kazalo vsebine
1 UVOD ............................................................................................................................... 1
1.1 Cilj in namen diplomske naloge ................................................................................ 2
2 PREGLED OBJAV ......................................................................................................... 3
2.1 Obdelava tal ............................................................................................................... 3
2.1.1 Konvencionalna obdelava tal .............................................................................. 4
2.1.2 Konzervirajoča obdelava .................................................................................... 4
2.1.3 Direktna setev ..................................................................................................... 5
2.2 Traktor ....................................................................................................................... 5
2.3 Gorivo ........................................................................................................................ 7
2.3.1 Poraba goriva ...................................................................................................... 8
3 MATERIAL IN METODE DELA ................................................................................ 9
3.1 Njivska površina ........................................................................................................ 9
3.2 Ajda .......................................................................................................................... 10
3.3 Uporabljena mehanizacija........................................................................................ 10
3.3.1 Traktor New Holland 6020 Delta ..................................................................... 10
3.3.2 Traktor New Holland TN75D ........................................................................... 11
3.3.3 Rahljalnik Lemken Smaragd 9 ......................................................................... 12
3.3.4 Plug Lemken Variopal 6 ................................................................................... 13
3.3.5 Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload ............................................................... 14
3.4 Meritev porabe goriva .............................................................................................. 15
3.5 Ugotavljanje vznika in velikosti ajde ...................................................................... 17
3.6 Uporabljena oprema ................................................................................................. 19
3.7 Enačbe in izračuni .................................................................................................... 20
3.7.1 Povprečna poraba goriva .................................................................................. 20
VII Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3.7.2 Povprečna poraba časa ...................................................................................... 20
3.7.3 Storilnost ........................................................................................................... 21
3.7.4 Odstotek vznika ................................................................................................ 21
3.7.5 Povprečna velikost rastlin ................................................................................. 21
3.8 Statistična obdelava podatkov ................................................................................. 22
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................................... 23
4.1 Poraba goriva in časa pri konzervirajoči obdelavi tal z rahljalnikom ..................... 23
4.2 Poraba goriva in časa pri oranju .............................................................................. 24
4.3 Poraba goriva in časa pri setvi ................................................................................. 26
4.4 Vznik rastlin ............................................................................................................. 28
4.5 Povprečna višina rastlin ........................................................................................... 31
5 SKLEPI .......................................................................................................................... 34
6 VIRI ................................................................................................................................ 36
VIII Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Kazalo slik:
Slika 1: Načini obdelave tal z moţnimi kombinacijami delovnih faz (Ţmavc 2002). .......... 3
Slika 2: Sodobni standardni traktor (New Holland 2012). .................................................... 6
Slika 3: Njiva, na kateri smo izvedli poizkus voznika in intenzivnosti rasti (GERK 2012). 9
Slika 4: Traktor New Holland T6020 DELTA pri rahljanju zemlje.................................... 11
Slika 5: Traktor New Holland TN75D. ............................................................................... 12
Slika 6: Rahljalnik Lemken Smaragd 9. .............................................................................. 13
Slika 7: Plug Lemken VariOpal 6........................................................................................ 14
Slika 8: Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload. .................................................................... 15
Slika 9: Dolivanje goriva z merilno čašo............................................................................. 16
Slika 10: Razporeditev površin za ugotavljanje vznika in velikosti ajde. ........................... 17
Slika 11: Štetje rastlin na površini, obdelani z rahljalnikom. .............................................. 18
Slika 12:Velikost rastlin pri merjenju dne 25. julija 2012 (iz leve: oranje, direktna setev,
rahljanje). ............................................................................................................... 19
Opomba: Slike, pri katerih avtor ni naveden, je posnel Matjaţ Brodnjak.
IX Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Kazalo tabel:
Tabela 1: Podatki o uporabljenem semenu ajde. ................................................................. 10
Tabela 2: Površine uporabljene za meritev porabe goriva pri rahljanju in oranju. ............. 16
Tabela 3: Poraba goriva in časa pri rahljanju. ..................................................................... 23
Tabela 4: Poraba goriva in časa pri oranju. ......................................................................... 24
Tabela 5: Poraba goriva in časa pri setvi. ............................................................................ 26
Tabela 6: Izračun storilnosti rahljalnika, pluga in sejalnice. ............................................... 27
Tabela 7: Število rastlin / 0,25 cm2 pri direktni setvi. ......................................................... 28
Tabela 8: Število rastlin/0,25 m2 na površini obdelani z rahljalnikom. .............................. 29
Tabela 9: Število rastlin / 0,25 m2 na orani površini. .......................................................... 30
Tabela 10: Izmerjene velikosti rastlin ................................................................................ 32
Kazalo grafikonov:
Grafikon 1: Primerjava porabe goriva pri rahljanju in oranju. ............................................ 25
Grafikon 2: Primerjava porabe časa pri rahljanju in oranju. ............................................... 25
Grafikon 3: Velikost rastlin pri različni obdelavi in posameznih meritvah. ....................... 33
1 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
1 UVOD
Obdelava tal je ena najstarejših človeških dejavnosti, način obdelave pa se skozi obdobja
vedno bolj spreminja. V začetku človeške civilizacije sta v kmetijstvu prevladovala lov in
nabiralništvo, sčasoma pa so ljudje začeli razvijati različna orodja − od rala do pluga.
Dandanes se na naših kmetijah v glavnem uporabljata dva načina obdelave tal:
konvencionalna obdelava tal s plugom in konzervirajoča obdelava tal brez pluga, poznamo
pa še tretji način direktne setve brez obdelave tal.
Kmetje so zaradi vedno večjih cen goriv in nizkih prodajnih cen pridelkov primorani iskati
nove načine, kako zmanjšati stroške na kmetiji. Kot je znano se pri osnovni obdelavi tal z
oranjem porabi največ goriva, zato se nekateri kmetje ţe odločajo, da to opravilo opuščajo
in ga nadomeščajo s konzervirajočimi tehnikami obdelave tal.
V diplomski nalogi ţelimo odgovoriti na vprašanje, kateri način obdelave je najprimernejši
za pridelavo ajde. Poizkus smo opravili na ajdi (Fagopyrum esculentum L.), ker je pridelek
zelo odvisen od priprave tal pred setvijo, saj se drugi agrotehnični ukrepi minimalno
izvajajo. Ker se v obdelavi tal za ajdo pojavlja veliko vprašanj, povezanih s primernostjo in
ekonomičnostjo pridelave, ţelimo v raziskavi poiskati rešitve, ki bodo vplivale na laţje
odločitve kmetovalcev.
2 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
1.1 Cilj in namen diplomske naloge
Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v porabi goriva pri oranju in
rahljanju. Ker je znano, da se pri rahljanju porabi manj goriva kot pri oranju, smo ţeleli
ugotoviti, kako obdelava tal vpliva na vznik rastlin ajde, plevela in ostankov predposevka
oljne ogrščice. Hkrati smo ugotavljali, kako vpliva obdelava tal na velikost rastlin.
3 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
2 PREGLED OBJAV
2.1 Obdelava tal
Namen obdelave tal je pripraviti njivsko površino za setev, ter tako omogočiti posevkom
popolne pogoje za kalitev. Hkrati z obdelavo zatiramo plevele, bolezni in škodljivce.
Danes v glavnem poznamo konvencionalno in konzervirajočo obdelavo tal, le redko pa se
pojavlja tudi način direktne setve (Slika 1). Dejstvo je, da za obdelavo tal porabimo največ
časa in goriva, zato je prihranek lahko tukaj tudi največji.
Slika 1: Načini obdelave tal z moţnimi kombinacijami delovnih faz (Ţmavc 2002).
4 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
2.1.1 Konvencionalna obdelava tal
V Sloveniji še vedno prevladuje konvencionalna obdelava tal, za katero se uporablja plug.
Z oranjem tla obračamo, mešamo, drobimo, rahljamo, zaorjemo rastlinske ostanke ter
zasujemo plevele, škodljivce in rastlinske bolezni.
Pri oranju tal se volumen tal poveča za 20 do 25 %. Hkrati se z oranjem zmanjša
koherenca, popravlja struktura, poveča propustnost za vodo in zrak. Tla vsebujejo več
zraka, zaradi povečane površine tal pa se poveča tudi evaporacija (Bratkovič 2009).
Plug je traktorski priključek, ki tla odreţe na določeni globini in jo obrne. Delimo ga glede
na:
- način oranja: krajniki in obračalni;
- način priključevanja: nošeni, polnošeni in vlečeni;
- konstrukcijo: lemeţni, rahljalni, rotacijski, diskasti in lopatniki (Ţmavc 2002).
2.1.2 Konzervirajoča obdelava
Pri konzervirajoči obdelavi tal ne obračamo, ampak tla le premešamo in zrahljamo. Ta
način obdelave zmanjšuje vetrno in vodno erozijo, saj po obdelavi na njivi še vedno
ostanejo rastlinski ostanki (Bernik 2005).
Osnovno orodje za konzervirajočo obdelavo je rahljalnik, ki zemljo rahlja, meša in zrači,
vendar je v primerjavi s plugom ne obrača. Prednost rahljalnika je v tem, da sta poraba
goriva in časa pri delu z njim dosti manjša kot pri oranju (Mrhar 1990).
5 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
2.1.3 Direktna setev
Direktna setev ali je tehnika odlaganja semena v neobdelana tla. Za tak način setve
potrebujemo posebej prirejene sejalnice, ki razreţejo ali počistijo rastlinske ostanke iz
setvenih brazd. Pri tem načinu obdelave je potrebno pogosteje zatirati plevele s herbicidi
(Bernik 2005).
2.2 Traktor
Traktor je najpogostejši in najosnovnejši delovni stroj na kmetijah. Uporabljamo ga za
vleko, poganjanje, prevaţanje in dvigovanje različnih priključkov. Razvoj traktorja se iz
leta v leto spreminja, tako se je od začetka nastanka pa do danes njegova oblika in
tehnologija popolnoma spremenila in prilagodila zahtevam na trgu.
Najpogosteje uporabljeni so standardni traktorji, katerih novejše izvedbe imajo pogon na
vsa štiri kolesa. Prednja kolesa so manjša kot zadnja, temu je tudi prilagojen razpored teţe
40 % spredaj in 60 % zadaj (Ţmavc 2002).
Standardni traktorji (Slika 2) se največ pojavljajo na poljedelskih kmetijah, kjer velikost
traktorja ni omejena z delovnim prostorom, temveč se velikosti prilagajajo potrebam po
moči motorjev.
Najpomembnejši deli traktorja so:
- dizelski motor,
- transmisija,
- hidravlični sistem,
- elektronika,
- komfortna kabina.
6 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Slika 2: Sodobni standardni traktor (New Holland 2012).
Transmisija je mehanizem, ki prenaša moč motorja na pogonska kolega, priključno gred,
hidravlično črpalko in druge pomoţne enote. Sestavni deli transmisije so: sklopka,
menjalnik, pogon priključne gredi, pogon koles, pogon hidravlične črpalke.
Najpomembnejši del transmisije je menjalnik, ki nam omogoča izbiranje smeri voţnje
naprej/nazaj, izbiranje prestav in prosti tek motorja. Starejše izvedbe traktorjev imajo
nameščene mehanske menjalnike s šestimi ali osmimi prestavami naprej in dvema nazaj.
Sodobni traktorji manjših izvedb imajo večinoma nameščene mehanske sinhronizirane
menjalnike z inventorjem za izbiro smeri voţnje naprej/nazaj. Traktorji večjih velikosti pa
imajo najpogosteje nameščene t.i. Powershift menjalnike, ki omogočajo izbiranje
prestavnega razmerja s pritiskom na gumb ne da bi pri pri tem prekinili prenos moči iz
motorja na pogonska kolesa. Poznamo še brezstopenjske menjalnike, ki se redkeje
uporabljajo na traktorjih, večinoma jih najdemo na kombajnih (Jejčič 2007).
7 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Hidravlični sistem na sodobnem traktorju ima veliko funkcij: krmiljenje, zaviranje, vklop
in izklop pogonske gredi, krmiljenje hidravlične dvigalke, upravljanje priključkov,
vzmetenje, vklop štirikolesnega pogona in v nekaterih primerih tudi upravljanje
menjalnika. Traktorsko hidravlično dvigalo je najpomembnejši hidravlični mehanizem, ki
ga najdemo na popolnoma vsakem sodobnem traktorju. Omogoča nam dvigovanje,
spuščanje in reguliranje višine priključkov. Krmiljen je lahko mehansko preko ročic in
vzvodov ali elektronsko (EHR) s pritiskanjem na gumbe (Jejčič 2007).
Traktorska kabina predstavlja delovni prostor za traktorista, saj iz nje upravlja z vsemi
funkcijami traktorja. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati udobna kabina, so: varnost,
preglednost, zvočna izolacija, zračno vzmeten sedeţ, ergonomsko razporejene ročice,
klima in dober pregled nad instrumenti (Ţmavc 2002).
2.3 Gorivo
Največja surovina za pridobivanje mineralnih pogonskih goriv je surova nafta, ki jo z
destilacijo predelajo v tekočo gorivo. Na ta način pridobljena pogonska goriva so: petrolej,
bencin, tekoči plini in plinsko olje (Ţmavc 2002).
Plinsko olje ali dizel je zagotovo najpomembnejše pogonsko gorivo v kmetijstvu, saj se
uporablja za pogon večine kmetijskih strojev. Za dizel je značilna večja viskoznost kot v
ostalih mineralnih gorivih, vendar pa ne sme presegati določene vrednosti, saj se gorivo
teţje razprši, kar pa zmanjša vnetljivost. Vnetljivost označujemo z cetanskim številom, ki
pri dizlu znaša 43 do 52 (Jejčič 2007).
8 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
2.3.1 Poraba goriva
Poraba goriva pri oranju s 3-brazdnim obračalnim plugom PÖTTINGER SERVO III PLUS
je znašala 29,3 l/ha, z rahljalnikom UNIA KOS 3.0 B pa 12,09 l/ha. Razlika med njima je
znašala 17,21 l/ha. Upoštevati moramo delovno širina pluga 1,26 m in rahljalnika 3,0 m. V
meritev ni prišteto porabljeno gorivo pri obračanju (Šbül 2011).
Na porabo goriva vpliva tudi zdrs koles, ki ga lahko zmanjšamo z niţjim tlakom v
pnevmatikah. Pri oranju njive s 0,8 barov tlaka v pnevmatikah je bila poraba 21,87 l/ha,
pri tlaku 2,4 bara pa 25,78 l/ha. Meritev je bila opravljena s standardnim traktorjem Deutz
Fahr K100 in 3-brazdnim plugom PÖTTINGER SERVO 25-302. Delovna širina pluga je
znašala 1,2 m (Kacijan 2010).
9 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3 MATERIAL IN METODE DELA
3.1 Njivska površina
Za poskus voznika in meritev velikosti rasti ajde smo uporabili del 4,7 ha velike njivske
površine (Slika 3). Njiva se nahaja na sredini vasi Hajdoše v občini Hajdina in je v lasti
kmetije Brodnjak. Domače ime za njivo je 'Doma'. Tla na njivi so ilovnato peščena, kar
pomeni, da so zračna, lahka za obdelavo, ter imajo nizko sposobnost zadrţevanja vlage.
Slika 3: Njiva, na kateri smo izvedli poizkus voznika in intenzivnosti rasti (GERK 2012).
10 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3.2 Ajda
Za poskus smo posejali ajdo (Fagopyrum esculentum L.) avtohtone sorte ''Darja'',
proizvajalca semenarne Ljubljana. Ajda se seje na globino 2−3 cm, v sušnem obdobju pa
malo globlje, do 4 cm. Na dobro zaloţenih tleh gnojenje ni potrebno, kjer pa so tla slabše
zaloţena z hranili pa dodamo 50 kg dušika, 50 kg fosforja in 50 kg kalija na hektar. Tabela
1 nam prikazuje parametre kvalitete, globine setve in setveno normo ajde za setev.
Tabela 1: Podatki o uporabljenem semenu ajde.
Hektolitrska masa semena 57 kg/hl
Teţa 1000 zrn 36 g
Globina setve 2-4 cm
Setvena norma 95 kg/ha
3.3 Uporabljena mehanizacija
3.3.1 Traktor New Holland 6020 Delta
Za rahljanje in oranje smo uporabili traktor New Holland 6020 Delta, letnik 2008 s
štirikolesnim pogonom (Slika 4). Poganja ga štirivaljni dvo-ventilski dizelski motor, ki
razvije 82 kW (112 KM) maksimalne moči pri 2200 vrt/min. Nameščen ima Powershuttle
sistem, ki omogoča spreminjanje smeri naprej ali nazaj brez uporabe sklopke. Prestavna
razmerja so ločena v dve skupini po osem prestav, menjalnik Electro CommandTM
pa nam
omogoča menjavanje prestav znotraj ene skupine brez pritiskanja na sklopko. Največjo
hitrost 40 km/h doseţemo v 16 prestavi pri polnih vrtljajih.
Hidravlični sistem poganja črpalka s 63 l/min, medtem ko so dvigalka in distributerji
mehansko krmiljeni. Kabina je pregledna in komfortna, nameščen ima zračni sedeţ,
11 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
klimatsko napravo ter radio. Masa traktorja brez obteţitve je 5290 kg, največja dovoljena
masa pa 9000 kg.
Slika 4: Traktor New Holland T6020 DELTA pri rahljanju zemlje.
3.3.2 Traktor New Holland TN75D
Pri setvi smo uporabili traktor proizvajalca New Holland, letnik 2001, model TN75D
(Slika 5). Traktor ima štirikolesni pogon, poganja pa ga tri valjni dizelski motor, ki polno
moč 53 kW (72 KM) doseţe pri 2200 vrt/min. Opremljen je s sinhroniziranim
menjalnikom 16 x 16, ter mehanskim inverterjem smeri naprej/nazaj. Prestavna razmerja
so porazdeljena v štiri skupine. Največjo hitrost 40 km/h traktor doseţe v šestnajsti prestavi
pri polnih obratih.
Hidravlika na traktorju je mehanska, za laţje upravljanje pa ima nameščeno funkcijo Lift-
O Matic, ki nam s pritiskom na gumb omogoča spuščanje dvigalke na nastavljeno globino,
ter dvigovanje v najvišji poloţaj. Traktor ima brez dodatne obteţitve maso 2900 kg.
12 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Slika 5: Traktor New Holland TN75D.
3.3.3 Rahljalnik Lemken Smaragd 9
Pri konzervirajočem načinu obdelave tal smo uporabili rahljalnik Lemken Smaragd 9, ki
ima 2,7 m delovne širine (Slika 6). Nameščenih ima 7 nogač ter 6 kroţnikov. Nogače so
razporejene v dve vrsti, njihova naloga pa je, da tla spodreţejo in premešajo do globine 15
cm. Kroţniki, ki so nameščeni za nogačami, prereţejo zemljo in zdrobijo grude. Gruber
ima dodatno nameščen še sejalni element Hatzenbichler, ki pa je namenjen za setev ukrepa
ozelenitve tal, zato ga nismo uporabili. Delo z rahljalnikom smo opravljali pri hitrosti 8,5
km/h.
13 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Slika 6: Rahljalnik Lemken Smaragd 9.
3.3.4 Plug Lemken Variopal 6
Njivske površine smo preorali s štiribrazdnim obračalnim plugom Lemken VariOpal 6
(Slika 7). Oznaka modela VariOpal nam pove, da gre za plug, ki ima nameščen t. i.
spominski cilinder za spreminjanje delovne širine med oranjem (od 22 do 50 cm na pluţno
telo). Pred obračanjem pluga se ta cilinder do konca skrči in se po obratu ponovno vrne v
prej nastavljeno širino.
Pluţna telesa so univerzalna z nastavljivim nagibom, razdalja med njimi pa je 100 cm. Pri
poskusih smo plug nastavili na delovno širino 180 cm. Delovna hitrost oranja je bila 8
km/h.
14 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Slika 7: Plug Lemken VariOpal 6.
3.3.5 Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload
Ajdo smo posejali z mehansko sejalnico za strnjeno setev Lemken Saphir 7 Autoload
(Slika 8). Sejalnica ima delovno širino 2,5 m, na kateri je razporejenih 20 sejalnih
elementov. Ti so sestavljeni iz dvojnih diskov, ki zareţejo tla, vanjo odloţijo seme in jo s
pomočjo gumijastih koles pritisnejo ob tla.
Sejalnica je opremljena z elektroniko Easytronic, ki nam omogoča laţjo kalibracijo setvene
norme. Sejalnica ima 650 l nasipnico za seme, prazna pa ima maso 810 kg.
Globino setve 3 cm smo nastavili s pomočjo hidravlične dvigalke na traktorju, delovna
hitrost je bila 10 km/h.
15 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Slika 8: Sejalnica Lemken Saphir 7 Autoload.
3.4 Meritev porabe goriva
Porabo goriva smo izmerili tako, da smo pred pričetkom obdelave tal napolnili rezervoar z
gorivom do roba in ga nato po opravljenem delu, vključno z obračanjem, ponovno dolili.
Pri dolivanju smo uporabili merilno čašo − 1000 ml (Slika 9), iz katere smo lahko odčitali
količino dolitega goriva. Meritve smo izvedli na osmih parcelah, ki smo jih razdelili v dve
skupini (Tabela 2). V prvi skupini smo merili porabo goriva pri rahljanju, v drugi pa
porabo pri oranju. Velikosti njivskih površin med skupinama so v pribliţno enakem
razmerju, znotraj posamezne skupine pa se razlikujejo. Vse površine so v lasti kmetije
Brodnjak in so ilovnato peščene teksture.
Iz dobljenih meritev smo na podlagi velikosti parcel iz GERK-ov in porabljenega časa,
izračunali povprečno porabo goriva na hektar.
16 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Tabela 2: Površine uporabljene za meritev porabe goriva pri rahljanju in oranju.
PONOVITEV DOMAČE IME GERK
VELIKOST
PARCELE
(ha)
POVRŠINE OBDELANE Z RAHLJALNIKOM
1. PRI SABINI 4910641 0,24
2. SKLADOVO 4780681 0,54
3. KOTEC 1190357 0,84
4. KOMASACIJA 4789122 1,28
POVRŠINE OBDELANE S PLUGOM
1. PRI KANALU 4072897 0,25
2. PRELOGE 1190353 0,48
3. KOTEC 1190357 0,85
4. LOG 3205140 1,27
Slika 9: Dolivanje goriva z merilno čašo.
17 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3.5 Ugotavljanje vznika in velikosti ajde
Del njive 'Doma' (Slika 3) smo najprej razdelili na tri manjše površine v širini 10 m (Slika
10). Prvi del njive smo pustili neobdelan, drugi del smo obdelali z rahljalnikom do globine
15 cm, tretji del pa preorali do globine 25 cm.
Slika 10: Razporeditev površin za ugotavljanje vznika in velikosti ajde.
7. julija 2012 smo na vse tri površine posejali ajdo, setvena norma je bila na vseh
površinah enaka 95 kg semena na hektar. Vznik prvih rastlin se je pojavil ţe pet dni po
setvi (12. 7. 2012), vendar smo s štetjem počakali še dodatna dva tedna, da vzniknejo
popolnoma vse rastline in pleveli.
Poskus smo opravili 25. julija 2012, tako da smo izdelali leseni okvir v velikosti 50 x 50
cm in ga naključno poloţili na posejano površino (Slika 11) in nato prešteli število vzniklih
18 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
rastlin ajde, ogrščice ter plevela. Oljna ogrščica je bila predposevek ajdi, zato smo jo
opredelili posebej, tako da smo lahko laţje ponazorili pomembnost zaoravanja ţetvenih
ostankov. Tak poskus smo opravili na dvajset naključno izbranih mestih na vsaki površini.
Slika 11: Štetje rastlin na površini, obdelani z rahljalnikom.
V istem dnevu smo iz vsakega dela njive naključno izbrali 15 rastlin ajde in z metrom
izmerili njihovo višino od začetka glavne korenine do vrha stebla (Slika 12). Meritve smo
ponovili še dvakrat v razmiku 14 dni (8. in 22. avgusta 2012). Iz tega je bil razviden vpliv
načina obdelave tal na rast ajde.
19 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Slika 12:Velikost rastlin pri merjenju dne 25. julija 2012 (iz leve: oranje, direktna setev,
rahljanje).
3.6 Uporabljena oprema
- merilna čaša za ugotavljanje porabe goriva, prostornine 1 l, z razdelkom za
odčitavanje na 10 ml;
- merilni trak za merjenje širine površin, dolţine 10 m, z natančnostjo 0,5 cm;
- merilni trak za merjenje velikosti rastlin, dolţine 3 m, z natančnostjo 0,1 cm;
- posode za nalivanje goriva;
- leseni koli;
- štoparica za merjenje časa;
- fotoaparat;
- beleţka.
20 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3.7 Enačbe in izračuni
Iz pridobljenih meritev smo izračunali naslednje parametre:
- povprečno porabo goriva v litrih na hektar (l/ha);
- povprečno porabo časa v minutah na hektar (min/ha);
- delovno storilnost v hektarjih na uro (ha/h);
- gostoto rastlin na kvadratni meter (rastlin/m2);
- povprečno velikost rastlin (cm).
3.7.1 Povprečna poraba goriva
Pg =PG
P [1]
Pg – povprečna poraba goriva (l/ha)
PG – porabljena količina goriva (l)
P – obdelana površina (ha)
3.7.2 Povprečna poraba časa
Pč =PČ
P [2]
Pč – povprečna poraba časa (min/ha)
PČ – porabljen čas (min)
P – obdelana površina (ha)
21 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3.7.3 Storilnost
SN =60×P
PČ [3]
SN – storilnost (ha/h)
P – obdelana površina (ha)
PČ – porabljen čas (min)
3.7.4 Odstotek vznika
V =vzk .rastline
pos .rastline× 100 [4]
V – odstotek vznika (%)
vzk. rastline – vzkaljene rastline
pos. rastline – posejane rastline
3.7.5 Povprečna velikost rastlin
PVr =sk . vzorci
n [5]
PVr – povprečna velikost rastlin (cm)
sk. vzorci – skupna velikost vzorcev (cm)
n – število vzorcev
22 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
3.8 Statistična obdelava podatkov
Za izdelavo tabel in statistično obdelavo podatkov smo uporabili program Microsoft Excel
2003.
23 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1 Poraba goriva in časa pri konzervirajoči obdelavi tal z rahljalnikom
Porabo goriva in časa pri rahljanju tal smo izmerili na skupno 2,9 ha njivskih površin
(Tabela 3). Največja poraba je bila na najmanjši površini ('PRI SABINI') 12,5 l/ha,
najmanjša pa na največji površini ('KOMASACIJA') 10 l/ha. Podobno sliko nam kaţejo
tudi rezultati porabe časa, kjer smo največ časa porabili za obdelavo najmanjše površine
(50 min/ha), najmanj pa za obdelavo največje površine (46,9 min/ha). Za obdelavo vseh
površin smo povprečno porabili 11,26 l goriva/ha ter 48,45 min/ha. Do razlike v porabi
goriva in časa je prišlo zaradi oblike parcel, saj so velike parcele daljše in oţje, zato ni
potrebno toliko obračanja.
Tabela 3: Poraba goriva in časa pri rahljanju.
PONOVITEV DOMAČE IME
VELIKOST
PARCELE
(ha)
PORABLJENA
KOLIČINA
GORIVA (l)
PORABLJEN
ČAS (min)
PORABA
GORIVA
(l/ha)
PORABA
ČASA
(min/ha)
1. PRI SABINI 0,24 3 12 12,5 50
2. SKLADOVO 0,54 6,2 26 11,48 48,1
3. KOTEC 0,84 9,3 41 11,07 48,8
4. KOMASACIJA 1,28 12,8 60 10 46,9
SKUPAJ 2,9 31,3 139
POVPREČJE 11,26 48,45
24 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
4.2 Poraba goriva in časa pri oranju
Tabela 4 nam prikazuje izmerjeno porabo goriva in časa pri oranju. Iz nje lahko razberemo,
da sta ta parametra večja kot pri rahljanju. Za meritve smo skupno porabili 2,85 ha njivskih
površin in 87,7 l goriva. Največjo porabo goriva smo izmerili na najmanjši njivi 'PRI
KANALU' 31,6 l/ha, najmanjšo pa na največji 'LOG' 30,16 l/ha. Prav tako smo na
najmanjši njivi porabili 72 minut za obdelavo enega hektarja in 64,6 minut na največji.
Povprečna poraba goriva je bila za 276 % večja kot pri rahljanju in je znašala 31,5 l/ha,
poraba časa pa za 139,9 % in je znašala 67,8 min/ha.
Tabela 4: Poraba goriva in časa pri oranju.
PONOVITEV DOMAČE IME
VELIKOST
PARCELE
(ha)
PORABLJENA
KOLIČINA
GORIVA (l)
PORABLJEN
ČAS (min)
PORABA
GORIVA
(l/ha)
PORABA
ČASA
(min/ha)
1. PRI KANALU 0,25 7,9 18 31,6 72
2. PRELOGE 0,48 15 33 31,25 68,8
3. KOTEC 0,85 26,5 56 31,18 65,9
4. LOG 1,27 38,3 82 30,16 64,6
SKUPAJ 2,85 87,7 189
POVPREČJE 31,05 67,8
25 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Grafikon 1 nam prikazuje primerjavo porabe goriva pri oranju in rahljanju.
Grafikon 1: Primerjava porabe goriva pri rahljanju in oranju.
Grafikon 2 nam prikazuje primerjavo porabe časa pri oranju in rahljanju.
Grafikon 2: Primerjava porabe časa pri rahljanju in oranju.
0
5
10
15
20
25
30
35
1 2 3 4
Po
vpre
čna
po
rab
a go
riva
(l/
ha)
Ponovitve
Poraba goriva pri rahljanju
Poraba goriva pri oranju
0
10
20
30
40
50
60
70
80
1 2 3 4
Po
vpre
čna
po
rab
a ča
sa (
min
)
Ponovitve
Poraba časa pri rahljanju
Poraba časa pri oranju
26 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
4.3 Poraba goriva in časa pri setvi
Če primerjamo porabo goriva in časa za setev na orani ali na rahljani površini, se ta dva
parametra nista veliko razlikovala (Tabela 5). Za primerjavo smo uporabili najmanjši in
največji njivi pri obeh načinih obdelave tal. Povprečna poraba goriva pri setvi na rahljani
zemlji je bila 5,57 l/ha, na orani zemlji pa 5,63 l/ha. Podobna slika je bila tudi pri porabi
časa, ki smo ga za setev na rahljani površini porabili 44,79 min/ha, na orani pa 44,87
min/ha.
Tabela 5: Poraba goriva in časa pri setvi.
PONOVITEV
DOMAČE IME
VELIKOST
PARCELE
(ha)
PORABLJENA
KOLIČINA
GORIVA (l)
PORABLJEN
ČAS (min)
PORABA
GORIVA
(l/ha)
PORABA
ČASA
(min/ha)
SETEV NA RAHLJANIH POVRŠINAH
1. PRI SABINI 0,24 1,4 11 5,83 45,83
2. KOMASACIJA 1,28 6,8 56 5,31 43,75
POVPREČJE 5,57 44,79
SETEV NA ORANIH POVRŠINAH
1. PRI KANALU 0,25 1,4 12 5,83 48
2. LOG 1,27 6,9 53 5,43 41,73
POVPREČJE 5,63 44,87
Iz podatkov o velikosti parcel in porabljenem času dela pri oranju, rahljanju in setvi smo
izračunali storilnost posameznih strojev (Tabela 6). Storilnost rahljalnika je bila 1,24 ha/h,
storilnost pluga 0,89 ha/h in storilnost sejalnice 1,34 ha/h.
27 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Tabela 6: Izračun storilnosti rahljalnika, pluga in sejalnice.
RAHLJALNIK
PONOVITEV DOMAČE IME
VELIKOST
PARCELE
(ha)
PORABLJEN
ČAS (min)
STORILNOST
(ha/h)
1. PRI SABINI 0,24 12 1,2
2. SKLADOVO 0,54 26 1,25
3. KOTEC 0,84 41 1,23
4. KOMASACIJA 1,28 60 1,28
SKUPAJ 2,9 139
POVPREČJE 1,24
PLUG
PONOVITEV DOMAČE IME
VELIKOST
PARCELE
(ha)
PORABLJEN
ČAS (min)
STORILNOST
(ha/h)
1. PRI KANALU 0,25 18 0,83
2. PRELOGE 0,48 33 0,87
3. KOTEC 0,85 56 0,91
4. LOG 1,27 82 0,93
SKUPAJ 2,85 189
POVPREČJE 0,89
SEJALNICA
PONOVITEV DOMAČE IME
VELIKOST
PARCELE
(ha)
PORABLJEN
ČAS (min)
STORILNOST
(ha/h)
1. na rahljani
površini PRI SABINI 0,24 11 1,31
2. na rahljani
površini KOMASACIJA 1,28 56 1,37
1. orani
površini PRI KANALU 0,25 12 1,25
1. na orani
površini LOG 1,27 53 1,44
SKUPAJ 3,04 132
POVPREČJE 1,34
28 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
4.4 Vznik rastlin
Tabela 7 prikazuje vznik rastlin ajde, ogrščice ter ostalih plevelov pri direktni setvi. Vznik
ajde je pri direktni setvi znašal 68,4 %. Na 0,25 m2 je zrastlo 45,15 rastlin ajde, 14,2
rastlini
oljne ogrščice in 102 plevela.
Tabela 7: Število rastlin / 0,25 cm2 pri direktni setvi.
PONOVITEV: Ajda Oljna
ogrščica Plevel
Št.
rastlin Vznik (%) Število rastlin
1. 44 66,7 16 2
2. 49 74,2 10 7
3. 43 65,2 12 8
4. 51 77,3 21 7
5. 39 59,1 18 3
6. 43 65,2 18 5
7. 47 71,2 15 3
8. 45 68,2 12 7
9. 48 72,7 9 4
10. 52 78,8 11 4
11. 39 59,1 17 2
12. 47 71,2 10 5
13. 44 66,7 12 9
14. 43 65,2 12 7
15. 49 74,2 13 3
16. 42 63,6 16 6
17. 41 62,1 18 4
18. 46 69,7 14 7
19. 44 66,7 16 5
20. 47 71,2 14 4
SKUPAJ 903
284 102
POVPREČJE 45,15 68,4 14,2 5,1
29 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Na površini, ki smo jo pred setvijo obdelali z rahljalnikom (Tabela 8), smo na 0,25 m2
prešteli povprečno 47,75 rastlin ajde, to pomeni, da je bil vznik ajde 72,3 %. Prav tako smo
na površini prešteli 10,1 rastline oljne ogrščice in 2,85 rastlin plevela na 0,25 m2.
Tabela 8: Število rastlin/0,25 m2 na površini obdelani z rahljalnikom.
PONOVITEV: Ajda Oljna
ogrščica Plevel
Št.
rastlin Vznik (%) Število rastlin
1. 41 62,1 12 1
2. 43 65,2 12 4
3. 52 78,8 9 2
4. 48 72,7 11 1
5. 47 71,2 9 4
6. 43 65,2 10 6
7. 45 68,2 12 2
8. 53 80,3 7 4
9. 49 74,2 12 2
10. 52 78,8 8 4
11. 45 68,2 8 1
12. 45 68,2 13 3
13. 51 77,3 9 4
14. 47 71,2 11 6
15. 52 78,8 10 1
16. 48 72,7 8 2
17. 44 66,7 13 2
18. 53 80,3 12 4
19. 48 72,7 7 1
20. 49 74,2 9 3
SKUPAJ 955
202 57
POVPREČJE 47,75 72,3 10,1 2,85
30 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Tabela 9 prikazuje vznik rastlin na površini obdelani s plugom, ki je znašal 90,1 %. Prešteli
smo 59,45 rastlin ajde in zanemarljivih 0,05 rastline plevela na 0,25 m2.
Tabela 9: Število rastlin / 0,25 m2 na orani površini.
PONOVITEV: Ajda Oljna
ogrščica Plevel
Št.
rastlin Vznik (%) Število rastlin
1. 59 89,4 0 0
2. 61 92,4 0 0
3. 58 87,9 0 0
4. 64 97,0 0 0
5. 57 86,4 0 1
6. 59 89,4 0 0
7. 59 89,4 0 0
8. 62 93,9 0 0
9. 59 89,4 0 0
10. 57 86,4 0 0
11. 60 90,9 0 0
12. 58 87,9 0 0
13. 56 84,8 0 0
14. 58 87,9 0 0
15. 63 95,5 0 0
16. 60 90,9 0 0
17. 60 90,9 0 0
18. 59 89,4 0 0
19. 58 87,9 0 0
20. 62 93,9 0 0
SKUPAJ 1189
0 1
POVPREČJE 59,45 90,1 0 0,05
31 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Če povzamemo tabele 7, 8 in 9, vidimo, da je bil vznik ajde na orani površini za 17,8 %
boljši kot na rahljani površini in za 21,7 % boljši kot pri direktni setvi. Prav tako v 20
ponovitvah na orani površini nismo prešteli nobene rastline oljne ogrščice, medtem ko smo
našli le en plevel. Sklepamo lahko, da je iz vidika vznika rastlin najboljši način obdelave
tal oranje.
Vendar pa ne moremo popolnoma zanemariti učinka rahljalnika, saj se je na površini
pojavilo za 28,9 % manj rastlin predposevka oljne ogrščice in 44,1 % manj plevela kot pri
direktni setvi.
4.5 Povprečna višina rastlin
Različni načini obdelave tal so vplivali na intenzivnost rasti. Tabela 10 nam prikazuje
rezultate meritev višin ajde, ki smo jih izmerili 25. julija, 8. avgusta in 16. avgusta 2012. Iz
Tabele 10 je razvidno, da so bile najvišje rastline na orani površini.
Pri prvem merjenju so bile izmerjene povprečne višine ajde: pri direktni setvi 22,21 cm, pri
površini obdelani z rahljalnikom 23,24 cm in pri orani površini 31,07 cm. Pri drugem
merjenju so bile izmerjene velikosti: pri direktni setvi 40,02 cm, pri rahljani površini 49,51
cm in pri orani 70,07 cm.
Podobno sliko kot pri prvih dveh merjenjih smo dobili tudi pri tretjem, kjer so bile
izmerjene višine: pri direktni setvi 70,21 cm, pri rahljani 80,45 cm in pri orani 99,75 cm.
Grafikon 3 nam prikazuje povprečne izmerjene višine rastlin ajde, iz katerega je razvidno,
da je bila ajda v vseh treh merjenjih najvišja na orani površini.
32 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Tab
ela
10:
Izm
erje
ne
vel
ikost
i ra
stli
n
33 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Grafikon 3: Velikost rastlin pri različni obdelavi in posameznih meritvah.
0
20
40
60
80
100
120
25.jul.12 8.avg.12 16.avg.12
Vel
ikost
ras
tlin
(cm
)
Meritve
Direktna setev
Rahljanje
Oranje
34 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
5 SKLEPI
Poskuse smo izvedli v letu 2012 na njivskih površinah, ki so v lasti kmetije Brodnjak. V
poskusih smo merili porabo goriva in časa pri konvencionalni obdelavi, konzervirajoči
obdelavi tal ter setvi ajde. Ugotavljali smo vpliv različnih načinov obdelave na rast ajde,
pri čemer smo merili odstotek vznika rastlin ajde in velikost rastlin ter število oljne
ogrščice iz predposevka in plevela.
Na podlagi meritev smo prišli do naslednjih sklepov:
1. Povprečna poraba goriva pri konzervirajoči obdelavi tal z rahljalnikom je znašala
11,26 l/ha in je statistično manjša od porabe 31,05 l/ha pri konvencionalni obdelavi
tal s plugom.
2. Poraba časa za obdelavo enega hektarja površine je pri rahljanju znašala 48,45
minut, pri oranju pa 67,8 minut, torej je obdelovalni čas z rahljalnikom za 39,6 %
krajši. Delovna storilnost je pri rahljalniku 1,25 ha/h, pri plugu pa 0,90 ha/h.
3. Za manjše površine potrebujemo povprečno več časa in goriva za obdelavo hektarja
površine kot pri večjih površinah. Povprečna poraba goriva pri rahljanju najmanjše
površine (0,24 ha) je znašala 12,5 l/ha, pri rahljanju največje (1,27 ha) pa 10,0 l/ha.
Povprečna poraba pri oranju najmanjše površine (0,25 ha) je bila 31,6 l/ha in pri
oranju največje (1,28 ha) 30,16 l/h.
4. Najboljši vznik ajde je bil na orani površini 90,1 %, za 17,8 % slabši je bil na
rahljani in za 21,7 % slabši pri direktni setvi.
35 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
5. Na orani površini je bilo zanemarljivo število plevelov, saj smo v dvajsetih
ponovitvah našli le enega, medtem ko se je v povprečju na rahljani površini
pojavila 10,1 rastlina oljne ogrščice in 2,85 rastlin plevela na 0,25 m2. Pri direktni
setvi smo v povprečju prešteli 14,2 rastlin oljne ogrščice in 5,1 rastlin plevela na
0,25 m2.
6. Največjo višino rasti so rastline ajde dosegale na orani površini, saj bile pri vseh
treh merjenjih v povprečju višje kot pri konzervirajoči obdelavi in direktni setvi. Pri
prvem merjenju, 25. julija 2012, so bile povprečne višine rastlin: 22,21 cm pri
direktni setvi, 23,24 cm na rahljani površini in 31,07 cm na orani površini.
Rezultati pri drugem merjenju višin rastlin ajde, 8. avgusta 2012, so bili: 40,02 cm
pri direktni setvi, 49,51 cm na rahljani površini in 70,07 cm na orani površini.
Višine pri tretjem merjenju, 16. avgusta 2012, so bile: 70,21 cm pri direktni setvi,
80,45 cm na rahljani površini in 99,75 cm na orani površini.
Kmetovalcem, ki tla obdelujejo na ilovnato peščenih tleh Dravskega polja, lahko
svetujemo, da za setev ajde uporabijo konvencionalni način obdelave tal, saj je kljub večji
porabi goriva bolj ugoden za rast ajde. Rezultati so pokazali, da smo z oranjem dosegli
najboljši vznik ajde ter popolnoma zatrli predposevek oljne ogrščice in ostanke plevelov.
Na orani površini so se rastline ajde prav tako najhitreje razvijale, saj so bile višje kot
rastline pri direktni setvi in konzervirajoči obdelavi.
36 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
6 VIRI
Bernik R. 2005. Tehnika v kmetijstvu (obdelava tal, setev in gnojenje). Ljubljana,
Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani: 7−81.
Bratkovič J. 2009. Zbornik osnovna obdelava tal s poudarkom na oranju. Ljubljana,
Center za biotehniko in turizem Grm Novo mesto, Zveza za tehnično kulturo Slovenije:
61−64.
Jejčič V. 2007. Traktor. Ljubljana, Zaloţba Kmečki glas: 15−30.
Kacijan A. 2010. Vpliv tlaka v pnevmatikah na zdrs koles in porabo goriva pri oranju
(diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Maribor.
Mrhar M. 1990. Obdelava tal. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 5−22.
Šantavec I. 2009. Osnovna obdelava tal s poudarkom na oranju. Ljubljana, Zveza za
tehnično kulturo Slovenije.
Šbül P. 2011. Vpliv različnih načinov osnovne obdelave tal za setev koruze na porabo
goriva in zdrs (diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede Maribor.
Ţmavc M. 2002. Kmetijska tehnika za danes in jutri. Novo mesto, Srednja kmetijska
šola Grm Novo mesto, samozaloţba: 326.
37 Brodnjak M. Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde.
Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012
Elektronski viri:
Lemken: http://lemken.com/en/products/ploughing/variopal/ in
http://lemken.com/en/products/drilling/saphir-7/ (3. 9. 2012)
New Holland: http://www.newholland.si/ (3. 9. 2012)
Semenarna Ljubljana: http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-krmne-
poljscine/category/ostale-poljscine/article/ajda-darja-10kg (3. 9. 2012)
Weiltalbahn: http://www.weiltalbahn.de/Dampfpflugen/dampfpflugen.html (3. 9. 2012)
7 ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Denisu Stajnku za ves trud, napotke in potrpeţljivost
ki jo je vloţil pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi druţini, ki mi je pomagala pri poskusih, mi omogočila študij in me pri
njem podpirala.
Zahvala tudi prijateljem, sorodnikom in ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali pri študiju.