ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: ELEKTROENERGETIKA
Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne
inštalacije
ZNAČILNOSTI PODATKOVNE BAZE SN IN
NN ELEKTRIČNIH NAPRAV V
DISTRIBUCIJI
Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Blaž Žirovnik
Lektorica: Ljudmila Bokal, prof. slov., specialist leksikolog
Ljubljana, marec 2014
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, da me je vodil in usmerjal pri izdelavi
diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi Vojku Omanu iz podjetja Elektro Gorenjska za pomoč in
nasvete pri izdelavi diplomskega dela.
Hvala tudi lektorici Ljudmili Bokal, ki je mojo diplomsko delo jezikovno in slovnično
pregledala.
IZJAVA
»Študent Blaž Žirovnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
V diplomski nalogi bom predstavil osnove podatkovnih baz. Baza tehničnih podatkov
je temelj shranjevanja lastnosti VN-, SN- in NN- elementov v podjetju Elektro
Gorenjska, d. d. (EG). Sledil bo opis geografskega informacijskega sistema – GIS,
zgodovina razvoja, obrazložitev sistema, njegova praktična uporaba in podatki, ki so
ohranjeni v njem. Spatial data management system – SDMS je ključen program za
službo tehnične dokumentacije, ki bazira na sistemu GIS in BTP. Ker je risanje
vektorskih risb del našega dela, sem opisal tudi program AutoCAD. Natančnost je
ključna pri našem delu, zato je pomemben sistem GPS, s katerim si pomagamo pri
snemanju lokacij novih in obstoječih tras kablovodov. V želji po hitrem in
preglednem dostopu do ažurnih podatkov sem naredil stroškovno oceno primerjave
vnosa risb iz programa ACAD ali programa SDMS, ki je povezan s podatkovno bazo
BTP. Sledi opis poteka lociranja kablovoda, snemanja le-tega in vnos tovrstnih v
sistem. Za konec pa sem naredil še časovno oceno vnosa elektroenergetskih
sredstev v SDMS za Spodnjo Gorenjsko (Krajevno nadzorništvo Kranj, Tržič, Škofja
Loka-Medvode, Cerklje-Visoko in Železniki).
KLJUČNE BESEDE: Informacije, podatki, podatkovne baze, ACAD, GIS, BTP,
SDMS, GPS
ABSTRACT
In this thesis I will present the basic information about databases. Technical
database (baza tehničnih podatkov) is the foundation of data storage for properties
of high and low voltage components in our company. I will then describe the
Geographic Information System - GIS, history of its development, its practical
application and the presentation of data in it. The program which is crucial for the
part of service technical documentation is Spatial Data Management System -
SDMS, which is based on the GIS system and BTP. Since the vector form drawings
are part of our work I will also describe the program AutoCAD. In our work we are
using GPS system to ensure the accurate marking of cable route locations. SDMS
system enables faster and more transparent access to information than having this
information stored on multiple pc's and serves. I have done labour and research
costs analysis comparing accessing the information via SDMS system
versus ACAD drawing stored on multiple pc's. in the conclusion I will describe how
we locate cables, record this information and entry of it into the system.
KEYWORDS: Information, data, databases, ACAD, GIS, BTP, SDMS, GPS
Kazalo
1 UVOD ............................................................................................................... 1
1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1
1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1
1.3 Predstavitev okolja ..................................................................................... 1
1.4 Metode dela ............................................................................................... 2
2 PODATKOVNA BAZA ....................................................................................... 2
2.1 Kaj je podatkovna baza? ............................................................................ 2
2.2 Razvoj in upravljanje podatkovne baze ...................................................... 2
2.3 Struktura in uporabniki podatkovne baze ................................................... 4
2.4 Fizično shranjevanje podatkov v podatkovni bazi ....................................... 6
3 BAZA TEHNIČNIH PODATKOV ........................................................................ 6
3.1 Opis BTP.................................................................................................... 6
3.2 Sestava baze tehničnih podatkov ............................................................... 8
3.3 Uporabnost baze tehničnih podatkov ......................................................... 8
4 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM ...................................................... 10
4.1 Zgodovina GIS-a ...................................................................................... 10
4.2 Obrazložitev in uporaba GIS-a ................................................................. 10
4.4 Podatki v GIS-u ........................................................................................ 12
5 SPATIAL DATA MANAGMENT SISTEM ......................................................... 15
5.1 Kaj je SDMS? ........................................................................................... 15
5.2 Prikaz sredstev ter rastrskih in vektorskih risb .......................................... 16
6 ACAD .............................................................................................................. 17
7 SNEMANJE Z GPS-SISTEMOM ..................................................................... 19
8 STROŠKOVNA OCENA UVAJANJA PODATKOVNIH BAZ ........................... 22
8.1 Vnos podatkov iz programa ACAD in arhiva ............................................. 22
8.2 Vnos podatkov iz SDMS-ja ....................................................................... 23
8.3 Ugotovitve ................................................................................................ 24
9 VNOS PODATKOV O NAPRAVAH – PRAKTIČNI PRIMER ............................ 25
9.1 Iskanje trase kablovoda ............................................................................ 25
9.2 Snemanje z GPS-sistemom Leica VIVA ................................................... 28
9.3 Vnos v SDMS ........................................................................................... 31
10 OCENA OBSEGA POTREBNIH DEL IN STROŠKOV ZA VNOS PODATKOV
O NN-OMREŽJU V EG .......................................................................................... 36
10.1 Pregled obsega naprav in podatkov, potrebnih za vnos v sistem ............. 36
10.2 Ocena normative vnosa podatkov in določitev obsega del ....................... 36
10.3 Opredelitev stroškov, potrebnih za vnos podatkov o NN- omrežjih v EG .. 37
10.4 Povzetek ocene potrebnega dela in stroškov ........................................... 37
10.5 Predlagani terminski plan izvedbe vnosa podatkov o NN-omrežju v EG ... 37
11 ZAKLJUČEK ............................................................................................... 38
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 39
KAZALO SLIK ........................................................................................................ 40
KAZALO TABEL ..................................................................................................... 40
KRATICE IN AKRONIMI......................................................................................... 41
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 1 od 41
1 UVOD
1.1 Predstavitev problema
Služba za tehnično dokumentacijo v podjetju Elektro Gorenjska zagotavlja prikaz
elektroenergetskih sredstev v grafični in analitični obliki. Poleg tega služba izvaja
njihovo snemanje na terenu, arhiviranje v obliki načrtov in kasnejše lociranje ter
posredovanje podatkov drugim službam v EG in uporabnikom prostora. Predstavil
sem problem različnih pristopov, ki jih uporabljamo za iskanje in urejanje obstoječih
slik kablovodov. Naredil sem primerjavo obeh načinov, ki jih uporabljamo. Za lažjo
predstavo sem na koncu pripravil še oceno časa vnosa podatkov s terena v SDMS.
1.2 Cilji naloge
Predmet preučevanja bo primerjava programov ACAD in decentraliziranega
shranjevanja digitalnih slik ter posnetkov elektroenergetskih sredstev s centralno
bazo podatkov, ki jo poznamo v sistemu GIS in ocena stroškov vzpostavitve take
baze.
1.3 Predstavitev okolja
Vnos podatkov o omrežju, ki so v papirni obliki in v različnih merilih, rastrih, ''skanih'',
pisnih podatkih o energetskih elementih, odjemnih mestih, transformatorskih
postajah v digitalno obliko je trenutno glavni cilj vseh distribucijskih podjetij v
Sloveniji. To bo omogočilo hiter in ažuren dostop do kakovostnih podatkov.
Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je ročno risanje in arhiviranje deloma
zamenjal računalnik. V veliki meri nam je to omogočil program AutoCAD. Z
razvojem in uvajanjem integriranih informacijskih sistemov v elektrodistribucijah (IIS)
se je začelo obdobje geografskega informacijskega sistema, ki počasi in vztrajno
postaja temelj tehnične dokumentacije. Z dostopom do vojaških in drugih civilnih
satelitov je tehnologija GPS-a omogočila natančnejše določanje lokacij
elektroenergetskih sredstev in snemanje tras kablovodov s skoraj centimetrsko
natančnostjo. Tako je omogočena uporaba sodobnih računalniških orodij, ki
zagotavljajo hiter in enostaven vnos velike množice podatkov o naprav v distribuciji
vsega elektrodistribucijskega sistema. To nadalje olajša delo vsem, ki te podatke
rabijo pri svojem delu (soglasojodajalci, investitorji, projektanti, nadzorniki,
obratovalci, vzdrževalci).
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 2 od 41
1.4 Metode dela
Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabil primerjalno metodo za primerjavo obeh
načinov shranjevanja podatkov in opisno metodo pri različnih opisih tehnik dela s
podatki o napravah in lokacijah ter inštrumentov, ki jih uporabljam.
2 PODATKOVNA BAZA
2.1 Kaj je podatkovna baza?
Za podatkovno bazo lahko rečemo, da je neki model okolja, na katerem so podatki,
ki so shranjeni na lokalnem strežniku in so dostopni vsem uporabnikom, ki imajo
pravico uporabe in jih uporabljajo za sprejemanje odločitev in izvajanje akcij.
Podatkovna baza povezuje sredstva, človeka, organizacijo in okolje.
- Dogodki v okolju se shranijo v obliki podatkov, s katerimi se ažurirajo
podatki, shranjeni v podatkovni bazi (PB).
- Uporabniku prejeti podatki PB, ki izvirajo iz okolja in lastnega znanja, služijo
za sprejemanje odločitev in lažje razumevanje širšega okolja.
- Računalniška obdelava podatkov iz PB lahko sproži akcije, kot je npr.
procesno vodenje.
S striktno tehničnega vidika pa lahko PB opišemo kot centralno nadzorovano in
formalno definirano zbirko podatkov, ki so med seboj povezani in shranjeni v
računalniškem sistemu, do katerih lahko več uporabnikov dostopa hkrati s programi
za upravljanje podatkovnih baz.
2.2 Razvoj in upravljanje podatkovne baze
V začetku je PB temeljila na datotekah ali flat kartotekah. Primarno okolje je bilo
usmerjeno v procedure in ne v podatke. Programi imajo dostop preko datotek, v
kateri so shranjeni podatki.
Uporabnik z aplikacijo PR1 ne more neposredno dostopati do podatkov, ki se
nahajajo v datoteki DAT4.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 3 od 41
Slika 1: Shematski prikaz dostopa do datotek
(Vir: http://drenovec.tsckr.si)
Slabosti so v tem primeru ločeni in izolirani podatki, možnost podvajanja podatkov,
zastareli podatki, datoteke in programi pa so odvisni od formata, v katerem so
zapisani.
Sistem za upravljanje podatkovne baze (SUPB) deluje kot posrednik med
uporabnikom, aplikacijami in podatkovno bazo. Tako omogoča dostop do podatkov
in obenem izvaja zaščito.
Slika 2: Shematski prikaz dostopa do datotek preko SUPB
(Vir: http://drenovec.tsckr.si)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 4 od 41
Prednosti takega sistema so, da ni podvojenih podatkov, manjša možnost napačnih
podatkov, lažja nadgradnja in razvoj sistema. Spremembe v strukturah datotek pa
ne vplivajo na že delujoče aplikacije ter lažji dostop do fizičnih podatkov. Ostale
funkcije, ki jih ponuja SUPB, so še shranjevanje velikega števila podatkov v
datotečni sistem, iskalni vmesnik, ki je namenjen uporabnikom in aplikacijam za
iskanje podatkov, ter možnost sočasnega dostopanja večjega števila uporabnikov
do PB.
Funkcije, ki jih SUPB izvaja, so nadzorne (zaščita in nadzor) ter dostopne
(uporabniki in dostop). Pod celoten sistem sodi še celovitost podatkov (obnova PB,
nadzor nad dostopom, preverjanje vnesenih podatkov), shranjevanje podatkov za
prihodnjo uporabo in uporabo podatkov v skladu z njihovim namenom (pravice
uporabe PB – branje, urejanje, brisanje, administracija) ter zagotavljanje
razpoložljivosti z njimi, ki predstavlja učinkovit dostop vsem uporabnikom, ki imajo
dovoljenje za dostop do podatkov, sočasno in neomejeno.
2.3 Struktura in uporabniki podatkovne baze
Struktura podatkovne baze se deli na centralni del, ki je v osnovi en računalniški
sistem z enim samim SUPB-jem in porazdeljeno strukturo, kjer so podatki shranjeni
na različnih računalniških sistemih na različnih lokacijah z vsak s svojim SUPB-jem.
Centralne PB imajo prednost, da omogočajo lažji nadzor nad dostopom do
podatkov, obenem pa so ranljive samo zaradi ene lokacije, kjer je centralni sistem
shranjen. Primeri, kjer se uporabljajo centralne PB:
- manjša podjetja, kjer je PB shranjena na osebnih računalnikih,
- baze v smislu odjemalec/strežnik, kjer je več odjemalcev priključenih na en
strežnik,
- centralne računalniške baze, velika podatkovna baza z veliko uporabnikov
(banke, železnice, logistika, distribucije).
Porazdeljena PB je zbirka podatkov, ki so logično povezani ter fizično porazdeljeni
preko vozlišč računalniškega omrežja ali podatkovnih strežnikov (DB server).
Strežniki, ki se uporabljajo pri relacijskih bazah, poznajo enoten jezik SQL, zato se
imenujejo SQL-strežniki.
Prednosti porazdeljenih PB so omogočanje lažjega modularnega razvoja,
porazdeljena moč na procesorjih, večja zanesljivost delovanja in dostopnost do
sistema; programi in iskanja so razdeljeni glede na svojo lokacijo baze, le del iskanj
je naslovljen na glavno bazo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 5 od 41
Slabosti take postavitve pa so težja zagotovitev integriranih podatkov, dražja
programska oprema za vsak strežnik in težja vzpostavitev upravljanja PB –
porazdeljen sistem upravljanja podatkov.
Pri iskanju ali izvedbi posamezne aplikacije se proces razdeli na odjemalca in
strežnik.
Glavne naloge strežnika so sprejem iskanja in izvedba ustreznega iskanja v svoji PB
ter posredovanje rezultatov iskanja uporabniku. Odjemalec izvaja komunikacijo z
uporabnikom preko vmesnika, interpretira posredovane ukaze v program, iz
katerega izhajajo SQL-ukazi, izdela načrt povpraševanja, po katerem se oblikujejo
podpovpraševalni ukazi ter jih pošlje strežnikom. Sprejema tudi delne odgovore, jih
ustrezno sestavi v končni odgovor ter jih posreduje naprej v obdelavo.
Porazdeljene PB se delijo na:
- homogenost baze, če vsi strežniki uporabljajo isti SUPB in enak podatkovni
model,
- stopnja lokalne avtonomije (če obstaja lokalna avtonomija),
- stopnja porazdelitve transparentnosti.
Uporabniki podatkovne baze
Uporabnik PB je vsak, ki ima dostop do baze, bodisi samo za ogled, iskanje,
urejanje ali glavni dostop, ki ga uporabljajo upravitelji in programerji.
Uporabnike lahko delimo v tri skupine:
- Osnovni uporabnik ima dostop do baze samo za iskanje in vpogled. Zato
uporablja namensko razvite programe, ki so jim prilagojeni. Baza je tako
zaščitena pred napačnimi vnosi ali postopki, ki bi jih lahko osnovni uporabnik
vnesel. Tako imenovani ''uporabniški programerji'', ustvarjajo programe,
namenjene tem uporabnikom.
- Menijski uporabnik uporablja različna orodja, ki niso bila razvita namensko
za njihove potrebe, zato si pomagajo z različnimi meniji in njihovimi ukazi.
Ker potrebe niso naprej definirane, tudi ni priprave primernih programov.
- Uporabnik, ki uporablja povpraševalni jezik, s katerim lahko išče, ureja, briše,
dodaja ter modificira podatke, shranjene v bazi. Ukazi so lahko shranjeni v
zbirki ali pa se vnašajo interaktivno.
Sistemski programerji vzdržujejo sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami po
navodilih proizvajalcev PB ter izdelujejo programe, ki jih uporabljajo vsi uporabniki.
Upravitelj podatkovne baze ima poleg upravljanja PB in SUPB še naslednje naloge:
urejanje konceptualnih in zunanjih shem, razvoj orodij in zaščite, vzdrževanje
kakovosti PB, izvajanje reorganizacij, upravljanje dostopa in gesel uporabnikov.
Menijski uporabniki imajo lahko še dodaten dostop do SUPB-ja za urejanje zajema
podatkov ali pri podpori v razvoju.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 6 od 41
2.4 Fizično shranjevanje podatkov v podatkovni bazi
Podatki iz podatkovne baze so shranjeni v zunanjem pomnilniku (trdi disk). Od
trdega diska pričakujemo, da mora trajno shranjevati velike količine podatkov, hiter
vpis, dostop in urejanje le-teh ter da ima ugodno ceno.
Pomnilni prostor na trdem disku se deli na tri dele. Prvi del shranjuje podatke o
diskovnem pomnilniku, v katerega sodijo osnovni podatki o disku, številu cilindrov in
lastnostih sektorjev. Drugi del zajema dodelitvene tabele, kamor sodijo podatki o
fizični lokaciji datotek. Tretji del ali datotečni seznam zajema podatke o fizičnih
datotekah (imena, atributi, lastniki, velikost, čas izdelave).
3 BAZA TEHNIČNIH PODATKOV
3.1 Opis BTP
Baza tehničnih podatkov je bila ustvarjena za potrebe integriranega informacijskega
sistema v slovenskih elektro distribucijah. V službi tehnične dokumentacije jo
uporabljamo za shranjevanje elementov VN-, SN- in NN- omrežja, RTP RP in TP.
Integrirani informacijski sistem je sestavljen iz dveh delov:
1. Periferni del sistema je kot celota delovnih postaj, velikega števila
strežnikov in osebnih računalnikov po različnih organizacijskih enotah
elektrogospodarstva Slovenije, povezanih preko računalniških omrežij in
telekomunikacijskih povezav na centralni del IIS-a.
2. Centralni del deluje na več medsebojno povezanih glavnih strežnikih, na
lokalnih računalniških omrežjih (LAN) in na sistemu za upravljanje relacijskih
baz podatkov DB2.
Podsistemi, ki so še del integriranega informacijskega sistema:
1. vodenje DEES,
2. razvoj,
3. splošne zadeve,
4. prodaja, nabava, storitve,
5. investicije,
6. vzdrževanje z bazo tehniških podatkov,
7. kadrovske zadeve,
8. planiranje in upravljanje,
9. transport,
10. finance in knjigovodstvo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 7 od 41
Namen baze tehničnih podatkov (BTP) je hranjenje, zbiranje, obdelava, urejanje in
prikaz podatkov o elektroenergetskih napravah, vodih, objektih, postrojih in opremi
elektroenergetskega sistema in tudi o mehanizaciji ter orodjih in transportnih
sredstvih za njihovo vzdrževanje.
Podjetje Informatika je razvilo in izdelalo bazo tehničnih podatkov ob pomoči
zunanjih sodelavcev in strokovnjakov distribucije. Razvili so širok spekter
standardnih aplikacij, kot so obrazci za vnašanje, ažuriranje in pregledovanje
vhodnih podatkov. Prav tako so bila izdelana predhodno oblikovana standardna
poročila. Vse razvite aplikacije so namenjene uporabi vsem petim podjetjem za
distribucijo električne energije v Sloveniji.
Osnova razvoja je bila potek vnosov in urejanje podatkov preko vnosnih mest
direktno v bazo tehničnih podatkov. Prav tako tudi vsa iskanja, poizvedbe in
poročila potekajo neposredno iz BTP-ja.
Izboljšanje prenosa podatkov in število uporabnikov je močno povečalo obremenitev
centralnega strežnika. ''HOST'', ki je v prostorih Informatike v Ljubljani. Ob tem pa
se je povečala obremenitev komunikacijskih linij med uporabniki in strežnikom v
Ljubljani. Temu je sledilo počasno delovanje baze, aplikacij, poizvedovanje o
različnih nestandardnih podatkih in iskanje po bazi ter na splošno upočasnitev
celotnega sistema.
Izboljšanje odzivnega časa baze so dosegli z decentralizacijo glavnega strežnika v
Informatiki in s tem razbremenili prenosne poti ter povečali odzivne čase aplikacij.
Uvedli so »DB2 strežnike« na lokacijah posameznih distribucijskih podjetij in s tem
decentralizirali glavni strežnik BTP v Ljubljani.
Vnašanje in urejanje podatkov ter standardne poizvedbe se še vedno izvajajo
direktno v BTP v Informatiki Ljubljana. Nestandardne aplikacije, oziroma večje
poizvedbe pa se izvajajo iz BTP na lokaciji podjetja in njihovega lokalnega
računalniškega omrežja. Osveževanje z ažurnimi podatki teh decentraliziranih BTP
poteka ponoči, ko vnosov in urejanja podatkov skorajda ni in so prenosne
zmogljivosti IIS oziroma glavnega strežnika Informatika Ljubljana najmanj zasedene.
Tudi osnova poizvedb je taka, da podatki, ki so stari en dan, še vedno zadoščajo
osnovnim zahtevam.
S takim pristopom je zagotovljena večja stopnja varnosti, saj do osnovne baze
podatkov dostopa omejeno število ljudi s potrebnimi pooblastili in ustreznim znanjem
za upravljanje s takimi podatki. Podatki so danes namreč zaradi količine in
kakovosti, ki jih informatizacija omogoča, vedno več vredni.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 8 od 41
3.2 Sestava baze tehničnih podatkov
Baza tehničnih podatkov je sestavljena iz sredstev, opreme in vgrajene opreme.
Sredstva so elementi elektroenergetskega sistema, kot so SN kablovodi in
daljnovodi, nizkonapetostna omrežja, transformatorske postaje, RTP-ji, generatorji,
drogovi, spojke, priključne omarice in drugo.
Sklop je lahko omrežje, transformatorska postaja ali razdelilna transformatorska
postaja. Sklop omrežja, kot je recimo nizkonapetostno omrežje, je razdeljeno na pet
nivojev.
1. nivo omrežje npr: NNO T0219 Orehek
2. nivo izvod omrežja npr: izvod 2. Stari NNR
3. nivo vod npr: NNV 0.4 T0216 Stari NNR
4. nivo odsek npr: ONN T0219/2 Drolčevo naselje
17A-17
5. nivo oporišče, priključna
omarica,
nizkonapetostni
razdelilec, spojka.
npr: priključna omarica: Drolčevo
naselje 17
Tabela 1: Povezava nivojev in sredstev
Sredstva so med seboj povezana, sestavljena so tako nadrejena kot podrejena.
Med seboj so sredstva povezana z povezavo ''S''. Sklopi pa so med seboj povezani
s povezavo ''P''.
Oprema so razna ročna orodja, dodatna oprema in material, ki je vgrajen v sredstva
- elemente, kot so merilne naprave, instrumentni transformatorji, stikalne naprave ter
različen material, vgrajen v sredstva. Značilno za to opremo je, da je količina
opreme poljubna, torej več metrov ali kosov.
Vgrajena oprema vključuje elemente elektroenergetskega sistema, za katere
želimo posamezno slediti vsakemu kosu opreme. Pri vgrajeni opremi lahko med
drugimi lastnostmi spremljamo še atribute, kot so tovarniška (serijska) številka,
proizvajalec in leto gradnje. Količina je lahko ovrednotena samo z vrednostjo »1«.
Primer take vgrajene opreme je energetski transformator.
3.3 Uporabnost baze tehničnih podatkov
Baza tehničnih podatkov je zasnovana tako, da je vsak zajet element
elektroenergetskih sredstev v integriranem informacijskem sistemu spremljan samo
enkrat oziroma na enem mestu. Tako se sredstva spremljajo v tabeli TR021. Bazo
tehničnih podatkov lahko uporabljamo za razne aplikacije, kot so:
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 9 od 41
- delovni nalogi: DN je pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev
določenega dela. DN so nosilci stroškov in so hkrati predpogoj za izdelavo
faktur, saj je z odprtjem DN potrebno definirati: vrsto DN, vrsto dela, sredstvo
in vrsto sredstva (TR21), način fakturiranja, naročnika (TR01, TR02, TR03),
izvajalca, odgovorno osebo, predvideni datum začetka in zaključka dela in
preostale podatke, potrebne za izdelavo fakture,
- investicijski procesi,
- osnovna sredstva, ki nastopajo v knjigovodstvu oz. pogled na vrednotenje
sredstev in opreme,
- skladiščno poslovanje, kjer se spremlja pot materiala (izdajnice, dobavnice,
medskladiščnice, spremljanje šifranta materiala in drugo),
- evidenca dogajanja s transportnimi sredstvi in druge aplikacije, ki se
nanašajo na material in sredstva,
- vzdrževanje,
- statistika.
Slika 3: Osnovni videz baze tehničnih podatkov, T0219 Orehek
(Vir: BTP EG)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 10 od 41
4 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM
4.1 Zgodovina GIS-a
Ena prvih prostorskih analiz je bila opravljena leta 1832, in sicer poročilo o smrtih
zaradi kolere v Parizu (Rapport sur la marche et les effets du choléra dans Paris et
le département de la Seine). Poročilo je prikazalo 48. območij v Parizu, kjer je
izbruhnila kolera. Območja so bila pobarvana glede na odstotek smrtnih žrtev na
1.000 prebivalcev.
Že leta 1854 pa je John Snow zrisal izbruh kolere v Londonu s pomočjo pik, ki so
predstavljale posamične primere okužb in prišel do sklepa, da je vir okužbe vodna
črpalka v središču izbruha kolere. To je eden prvih primerov povezave podatkov
(kraj in čas izbruha ) in lokacije na zemljevidu.
V modernejši zgodovini pa je prva uporabna aplikacija GIS-a zaživela v Kanadi in
sicer na upravi za gozdarstvo in razvoj podeželja v Ottawi pod imenom CGIS
(Canada Geographic Information system). ''Oče'' GIS-a tega prvega računalniško
podprtega sistema je dr. Robert Tomlinson. Uporabljali so ga za analiziranje,
shranjevanje, urejanje podatkov o možnostih uporabe zemljišč z informacijami o
zemlji, agrokulturi, divjih živalih, vodnih zajetjih, gozdovih, poljih.
CGIS je bil veliko naprednejši od računalniškega mapiranja, saj je omogočal
prekrivanja, digitalno merjenje in digitalno skeniranje obstoječih zemljevidov.
M&S Computing, Bentley Systems Incorporated, ESRI (Environmental Systems
Research Institute), CARIS (Computer Aided Resource Information System) in
ERDAS (Earth Resource Data Analysis System) so v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja postali prvi komercialni ponudniki GIS programskih aplikacij, kjer so
kombinirali prvo generacijo (ločeni prostorski in atributni podatki) in drugo generacijo
(organizacija atributnih podatkov v strukturne baze).
4.2 Obrazložitev in uporaba GIS-a
Kratica GIS pomeni geografski informacijski sistem. Sistem GIS kot celota sestoji iz
programske opreme, strojne opreme, organizacijskih povezav, ljudi, zbiranja,
urejanja in analiziranja podatkov ter iz prenosa podatkov s terena v digitalno obliko.
GIS je računalniški sistem, ki z uporabo podatkov omogoča opis prostora v realnem
času.
Prostorsko orientirane podatke lahko prikazujemo tudi v obliki zemljevidov in ne
samo v dolgih preglednicah. Poleg njih pa lahko vključujemo poljubne ne -
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 11 od 41
prostorske podatke, ki jih imenujemo atributni podatki, ki so povezani s prostorskimi
podatki in v celoti tvorijo informacijski sistem. Prostorske podatke združujemo v tako
imenovane sloje, ki jih lahko nalagamo drug čez drugega. Z analizami,
poizvedovanji, preseki, statistikami prostorskih podatkov dobivamo pomembne
odgovore na vprašanja, ki so pogosto tudi strateškega značaja.
Tehnologijo GIS lahko uporabljamo za:
- urejevanje, obdelavo, preverbo in pretvarjanje prostorskih podatkov,
- snemanje in zajem prostorskih podatkov,
- shranjevanje prostorskih podatkov,
- spremljanje in posodabljanje prostorskih podatkov,
- iskanje in analizo prostorskih podatkov.
Slika 4: Prikaz slojev v sistemu GIS
(Vir: www.seos-project.eu)
Uporaba GIS-a
Podatki, ki se nahajajo v GIS sistemu, morajo odgovoriti na pet tipov vprašanj:
- Kaj je na tej lokaciji?
Vprašanje nam omogoča iskanje informacij o prostoru, npr. ime ulice, ali je to cesta,
travnik, ali je v bližini šole, gasilskega doma, ali je to hiša, stolpnica idr.
- Kje se nahaja?
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 12 od 41
Kje se je lokacija, npr. z opisom smeri neba ( S, J, V, Z ), s koordinatami
(zemljepisna širina in dolžina, geografske koordinate ), z imenom kraja ali ulice,
poštne številke.
- Kaj se je spremenilo?
Omogoča nam iskanje razlik s prekrivanjem slojev in časovnim sledenjem nekega
prostora ali objekta.
- Ali obstaja prostorski vzorec?
To je zahtevnejši tip vprašanj, npr. ali obstaja povezava med delovanjem jedrske
elektrarne in smrtnimi primeri med prebivalci zaradi raka v njeni okolici.
- Kaj bi bilo, če …?
Tip vprašanj, ki nam omogoča simulacijo, npr. simulacijo pretoka rečnih strug ob
močnem dežju. To vprašanje zahteva tako prostorske in kot tudi druge podatke pa
možnostih zagotavljanja znanstvenih zakonitosti v določenem dogodku.
Vsak osnoven sistem GIS bo znal odgovoriti na prve tri tipe vprašanj. Možnost
izdelave simulacij in prostorskih sprememb pa imajo le dražji sistemi GIS-a.
4.4 Podatki v GIS-u
Osnovni tipi podatkov
Rastrsko modeliranje
Rastrski podatki so funkcionalno povezana dvodimenzionalna pravokotna mreža
celic ali slikovnih elementov (pikslov), kjer je vsaki celici prirejena ena številka. Ta
številka pomeni vrednost parametra, položaj te številke v mreži pa označuje
geografski položaj njene vrednosti, relativno glede na preostale vrednosti v mreži.
Velikost celice določa pravokotno območje v naravi, za katerega velja vrednost
celice. Celica v satelitski rastrski sliki ima lahko velikost 50 centimetrov, kar pomeni,
da predstavlja področje v velikosti 0,5 x 0,5 m. Pomembno za rastrske podatke je,
da jih lahko v grafični obliki prikažemo zelo učinkovito in nazorno.
Vektorski podatki
Vektorski način vnosa in obdelave podatkov prevladuje v GIS-sistemih.
Matematično je vektor definiran kot usmerjena kvantiteta, določena z nekim
izhodiščem, velikostjo in smerjo vektorja. V GIS-sistemih in računalniški grafiki
vektor večinoma ni tako strogo definiran. V GIS-u vektor pomeni linijski segment
podatkovne strukture, kateremu je dodan seznam opisnih atributov.
Analitični podatki
Podatki so v sistemu urejeni kot tabelarični podatki, ki vsebujejo atributne
informacije o grafičnih elementih GIS-a. Uporabljajo se večinoma standardna
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 13 od 41
programska orodja, kot so na primer Oracle in dBASE IV. To pa je velika prednost
GIS-a, saj je tako olajšan prenos podatkov med podobnimi sistemi GIS.
Tekstovni podatki
Tekstovni podatki načeloma niso bistveni podatki v GIS-u, so pa potrebni, ker
vsebujejo informacije o posameznih ali dodatnih segmentih podatkov ali rezultatih.
Zajemanje podatkov
Današnji sistemi GIS kombinirajo grafične in atributne podatke v zemljiško,
inteligentno vezan sistem, ki je vezan na zajem podatkov iz različnih virov.
Pomembno pa je, da je zajem podatkov natančen, kar pomeni, da moramo ohraniti
izvirno natančnost podatkov. Hitrost in enostavnost sta le del novih metod
zajemanja podatkov. Glavna prednost je, da so vsi podatki na voljo na eni sami karti
(primer NNO EG, kjer v eni sami karti lahko vidimo omrežje Kranja, Radovljice ali pa
celo kablovod, ki pelje na Vršič z enim samim premikom miške). Dobra organizacija
zajemanja podatkov lahko bistveno zmanjša stroške vnašanja in zajemanja
podatkov v sistem GIS.
Glavni tipi zajemanja podatkov:
Negrafični podatki
Tak način vnašanja dejansko pomeni vnos alfanumeričnih podatkov preko
tipkovnice direktno v BTP ali prenos že obstoječih ASCII datotek, ki vsebujejo alfa-
numerične podatke. Le-ti pa vsebujejo atributne podatke o grafičnih elementih. Šele
s temi podatki postane vsa grafika GIS-ov smiselna.
Digitalizacija
Digitalizacija pomeni prenos analognih podatkov oz. kart v digitalno obliko, kar v
mojem delu pomeni pretvorbo obstoječih vodov, ki so že zrisani v papirnati obliki z
različnimi merili v digitalno obliko z grafično podlago (ortofoto) in pravilno umestitev
v prostor s pravilnimi koordinatami in podatki (stavbe, vodi, TP-ji, drogovi, omrežje,
kablovodi). Načeloma se digitalizacija izvaja s pomočjo digitalizatorja (naprave), ki je
sestavljena iz ravne plošče različnih formatov z vgrajenim gostim žičevjem in
iskalom v obliki peresa ali večtipkovnega kurzorja. Na ploščo digitalizatorja pritrdimo
karto ali drugo grafično podlago ter s peresom sledimo zarisu na grafični podlagi. Na
ta način prenašamo vsebino grafične podlage v računalnik. Ker pa v našem podjetju
ne posedujemo digitalizatorja, se večina digitalizacije izvaja ročno s pomočjo kart,
rastrov, starejših arhivov in programa ACAD.
Geodetsko snemanje
V določenem območju, ki ga želimo zajeti v GIS, pogosto nimamo potrebnih
obstoječih grafičnih podlag ali pa smo zaradi hitrih sprememb v prostoru in drugih
razlogov površni.
Natančnejši način ažuriranja so geodetske meritve neposredno na terenu. GIS-i
vsebujejo programsko opremo, s katero je možno podatke, izmerjene na terenu,
prikazati, višinsko modelirati in analizirati deformacije.
Aerofotogrametrija
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 14 od 41
Aerofotogrametrija ali ortofoto je merska tehnika za snemanje zemeljske površine iz
letala. Ta način snemanja je primeren takrat, ko je potrebno relativno hitro posneti
večja področja, ker je postopek geodetskega merjenja prepočasen. Za vnos
posnetkov aerofotogrametrije je izdelana posebna programska oprema, ki
aeroposnetke pretvori v tako obliko, ki jo GIS razume. V praksi to pomeni .TIF/TFW
(format TIF je slika kot recimo .jpg, v formatu TFW pa so shranjeni podatki o
koordinatah te slike) sliko nekega območja, na kateri je lahko v večini primerov
jasno vidno prostozračno omrežje (drogovi, hiše, TPji). Tak način uporabljamo v
povezavi z digitalizacijo starejših načrtov. Problem nastane, če ortofoto slika ni v
koordinatah oz. ''striže''. Ta problem se večkrat pojavi pri starejših črnobelih
posnetkih, ko tehnologija še ni bila tako razvita.
Skeniranje
Skeniranje rastrov (načrtov) je ena izmed možnosti poenostavljanja vnosa podatkov
v sistem GIS. Večinoma se uporablja skenerje večjih formatov, saj so tudi načrti in
karte takšni. Rezultat skeniranja je rastrska slika, ki jo posebna programska oprema
pretvori v vektorsko grafično obliko. Ta programska oprema navadno vsebuje
postopke za razpoznavanje besedila in simbolov na grafičnem viru za avtomatsko
popravljanje slike in podobno. Digitalna slika pa je uporabna tudi kot podloga pri
digitalizaciji v programu ACAD. Digitaliziran raster oz. sliko podložimo ter jo ustrezno
umestimo v prostor kot podlago in čez njo rišemo obstoječe in nove kablovode ali pa
jo uporabimo samo kot digitalni arhiv v BTPju.
Satelitske slike
Uporaba satelitske tehnologije skenerskega fotografiranja in daljinskega zaznavanja
se zadnja leta bliskoviti širi. V ta namen najpogosteje uporabljajo skupne ameriške
satelite NASE in ameriškega geološkega inštituta (United States Geological
Survey.) Landsat 7 in 8 - Landsat Data Continuity Mission ter francoske satelite
podjetja Spot Image, Spot (Système Pour l’Observation de la Terre "System for
Earth Observation") 5 in 6. Satelitske posnetke s pomočjo vmesnikov vnesemo v
GIS-e. Take slike je možno uporabiti kot osnovo z ortofoto za digitaliziranje ali
direktno izdelavo tematske karte v GIS-ih.
GPS - satelitski pozicijski podatki
Po letu 2000 se je za civilno uporabo za enostavno snemanje podatkov širom po
Ameriki in Evropi začela uporaba GPS-satelitskih sprejemnikov. Enega takšnih
sistemov je zasnovalo švicarsko podjetje Leica Geosystems, ki pozicijske podatke
GPS-sprejemnika Leica VIVA shranjuje v obliki, ki je direktno uporabna v programu
ACAD in posredno v GIS-u. Poleg avtomatskega vnosa GPS-pozicijskih podatkov v
realnem času bomo lahko v prihodnje s pomočjo tabličnih računalnikov urejali
podatke direktno s terena.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 15 od 41
5 SPATIAL DATA MANAGMENT SISTEM
5.1 Kaj je SDMS?
SDMS je geografski informacijski program, ki se v EG uporablja kot naslednik
informacijskega programa Omrežje, ki je temeljil na ESRI in Map Object-u. SDMS
vsebuje podatke, ki so del geometrije prostora in vsebujejo lastnosti x, y, (z), ki
opredeljujejo podatke o lokacijah sredstev. SDMS je optimiziran za shranjevanje in
poizvedovanje podatkov, ki so povezani z objekti v prostoru (vključno s točkami,
linijami in poligoni). Ker klasična podatkovna baza razume le numerične podatke, ji
je treba dodati funkcijo prostorskega razumevanja podatkov.
SDMS je v distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska namenjeno prikazu lokacije
elektroenergetskih sredstev, prikazu tehničnih podatkov teh sredstev (nazivi, vrste,
šifra, tipi, oznake, ipd) in prikazu preostalih grafičnih podlag (vektorske in bitne
slike). Naslanja se na že obstoječo bazo tehničnih podatkov, iz katere je večina
podatkov o posameznih elektroenergetskih sredstvih.
V osnovi program sestavljata dve aplikaciji, in sicer pogonska karta, kjer se
prikazuje shematski pregled sistema za VN- in SN- omrežje in topološka karta, kjer
se prikazuje stanje elektro omrežja v prostoru. Topološka karta obravnava tudi NN-
omrežje.
Cilj delovanja programa je, da vrisano omrežje po potrebi računalniško simulira
delovanje realnega omrežja in omogoča enostaven pregled napajanja posameznih
odjemalcev v nizkonapetostnem omrežju. Prikaz natančnosti poteka vodov je
odvisen izključno od natančnosti vrisanih podatkov o geografiji in tehničnih lastnosti
elektro sredstev.
Značilnosti SDMS so:
- grafični vnos podatkov z vektorsko ali rastrsko digitalizacijo,
- grafični prikaz podatkov in njihovih medsebojnih odvisnosti,
- asociacija vseh skupnih lastnosti – geografske pozicije,
- geografske analize,
- prostorska merjenja, razdalje med točkami, poligoni, lomljenkami,
- grafična predstavitev geografsko kodiranih podatkov v poljubnih tematskih
prikazih oz. tematizacija,
- poljubne analize geografsko kodiranih podatkov na podlagi poljubnih
prostorskih in podatkovnih pogojev oz. prostorske analize,
- urejanje, iskanje, shranjevanje atributivnih podatkov o elektroenergetskih
sredstvih,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 16 od 41
- prikaz in izris enopolnih shem posameznih TP-jev.
Osnovni tipi objektov, s katerimi opisujemo prostorske pojave, so:
- točke (priključne in prostostoječe omarice, spojke, drogovi, TP-ji),
- lomljenke (polilinije), (kablovodi, daljnovodi, stikala, povezave v enopolnih
shemah TP-jev),
- zaprte lomljenke ali območja (poligoni),
- rastrska polja.
5.2 Prikaz sredstev ter rastrskih in vektorskih risb
Grafični vmesnik je sestavljen niz različnih podlag, ki se prikazujejo na ekranu.
Nekatere podlage so prozorne - transparentne (elektro omrežje, vektorske risbe),
druge pa so neprozorne (rastrske slike) in ne omogočajo prikaza podlag, ki so pod
njimi. Najenostavnejši primer je primer s papirji. Vektorske risbe so narisane na
prozornem papirju, rastrske pa na belem neprosojnem. Vsako podlago lahko
razvrstimo višje od druge ali jo vzamemo iz kupa podlag, kot bi to delali ročno s
papirjem.
Zaradi računalniške obdelave je dodajanje in prikazovanje map lažje in bolj
poglobljeno, saj se lahko prikazuje le dele podlag in se enostavno brišejo ob
spreminjanju velikosti. Omogoča nam še bledenje rastrov za lažje vrisovanje na
terenu.
S programom je mogoče podlagati tudi risbe, skice, bitne in vektorske formate:
- geo - nelocirane vektorske risbe (tipa dwg, dxf),(pogonska shema),
- geo - locirane vektorske risbe po sistemu GausKrueger (enopolne sheme
transformatorskih postaj, že izdelane vektorske risbe vodov v formatu .dwg),
- geo - locirane bitne risbe različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25000) in tipov
(tif, rlc, jpg),
- geo - locirani ortofoto posnetki (barvni in črno-beli posnetki Slovenije),
- geo – nelocirane slike tehničnih sredstev (digitalne fotografije TP-jev).
Izvoz podatkov
Program omogoča tudi izvoz podatkov v različnih oblikah, kot recimo obstoječe vode
v obliki .dxf, pdf ali v analitični obliki za Excel ali Access.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 17 od 41
Slika 5: Program SDMS, osnovni pogled T048 - Almira, modra polna črta označuje
nadzemno NN-omrežje, modra črtkana črta pa podzemno NN-omrežje, rdeča
črtkana ali polna črta pa prikazuje SN-vode
(Vir: SDMS EG)
6 ACAD
Računalniško podprto risanje ali načrtovanje je metoda risanja, pri kateri si
pomagamo z računalnikom kot pripomočkom pri risanju. Večina nas ga pozna pod
imenom AutoCAD oz. ACAD.
Široka uporabnost tega programa pomeni, da ga danes uporabljajo strojniki,
arhitekti, geodeti, gradbeniki, konstruktorji, električarji in mnogi drugi.
Za risanje uporabljamo bodisi vektorsko grafiko, ki prikazuje sliko v klasičnem
tehničnem pogledu ali rastrsko risanje. Risba je lahko v dvo dimenzionalni obliki, kot
so načrti, sheme, zemljevidi ali pa v tri dimenzionalni obliki, kot recimo strojni deli,
stavbe, končni izdelek.
Daljica, krog, točka, prostorske točke in različne šrafure so le nekaj elementov, ki jih
dnevno uporabljamo pri risanju ali urejanju obstoječih slik. Dodamo jim lahko
različne napise v poljubnih smereh ali oblikah.
Pri risanju nam je v veliko pomoč kopiranje in vrtenje, zrcaljenje ali raztegovanje že
zrisanih objektov, kot so hiše, priključne omarice, napisi kablov, za lepši videz pa
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 18 od 41
lahko ostre robove ali kote izrisanih kablov tudi zaokrožimo. Kotiranje se pri
spremembah linije avtomatsko popravi na nove dimenzije. Merilo in smer si lahko
nastavimo poljubno.
Ravnine (layerji) so risalne ravnine in so skoraj glavni del ACAD-a, saj nam olajšajo
vpogled na različna tematike risbe, kot so recimo kablovodi, objekti, katastri, itd.
Omogočajo nam različna prekrivanja, imajo zmožnost zmrzovanja ali ugašanja.
Uporabljena objektivna tehnologija omogoča uvedbo novih geometrijskih elementov
polilinij kar v praksi pomeni, da lahko rišemo neprekinjeno linijo od TP-ja do
priključne omarice, kar prej ni bilo mogoče. Pred tem je bilo to nemogoče, saj se je
pri vsakem lomljenju linija končala, kar je pomenilo začetek z novo linijo.
Za geodetske potrebe pa so razvili tudi nadgradnjo imenovano MAP3D, ki je
namenjena obdelavi risb za geodetske potrebe (prostorski načrti, geografske
koordinate, možnost uporabe različnih koordinatnih sistemov, obdelave
infrastruktur).
Program omogoča različne uporabniške dodatke, kot je ''Zbirka'' podjetja Kaliopa, ki
omogoča hitrejšo in preglednejšo ureditev orotofoto slik GURS-a. iHybrid. Omogoča
neposredno povezavo GIS-a na internetu (iObčina ali iKomunala) z AutoCAD-om.
RasterDesign je še en program, s katerim obdelujemo skenirane slike načrtov,
rastrov in lažje umeščanje slike v prostor s koordinatami.
Slika 6: TP Loka Srednja T0390, slika v programu ACAD, kjer lahko na strani vidimo
različne ravnine in podloženo ortofoto
(Vir: ACAD EG)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 19 od 41
7 SNEMANJE Z GPS-SISTEMOM
Sistem globalnega določanja lege ali Global positioning system (GPS) ali NAVSTAR
GPS je eden izmed satelitskih sistemov v vesolju, ki nam omogočajo, da si lahko
sami z GPS-vmesnikom določimo položaj na zemlji. Od drugih sistemov za
določanje lege poznamo še ruski sistem GLONASS, evropski Galilejo, ki je še v
izgradnji, kitajski BDS, ki je tik pred uporabo, in indijski IRNSS, ki je še v razvoju.
Osnova sistema so posebno kodirani signali satelitov, ki jih ročni sprejemnik uporabi
za določanje lege, hitrosti, časa in položaja. Ker GPS-sprejemniki delujejo pasivno,
lahko rečemo, da je teoretično število uporabnikov neomejeno, čeprav se v praksi
izkaže, da to ni res.
GPS sistem trenutno uporablja 31 satelitov, ki se nahajajo 20.000 km visoko v 6
orbitah in so med seboj razmaknjeni za 60° ter nagnjeni za 55° glede na ekvatorsko
ravnino. Ta del imenujemo vesoljski odsek. Ta zagotavlja celotno pokritost Zemlje
in omogoča, da je 4-6 satelitov vedno vidnih s površja Zemlje. Vesoljski odsek je le
del enega izmed treh glavnih odsekov. Sledi mu še nadzorni odsek, ki ima nalogo
sledenja in vodenja poti satelitov in je v postajah na različnih lokacijah na Zemlji.
Zadnji pa je uporabniški odsek, v katerem so zajeti vsi uporabniki, pa naj si bo to
vojaški ali civilni, seveda ima vsak svojo prioriteto in določeno natančnost.
Delovanje
Osnova GPS-sprejemnika, satelita in oddajnika je ura. V satelitih so 4 posebej
natančne atomske ure, in sicer 2 rubidijeve in 2 cezijeve, ki oddajajo s frekvenco
L=1575,42 MHz. S to frekvenco se formirajo spremenljive kode – signali, ki jih
sateliti oddajajo in jih sprejemajo ter dekodirajo z ročnimi sprejemniki na Zemlji.
Vsak ročni sprejemnik si izračuna svoj položaj glede na časovno izmerjen signal, ki
ga je dobil od satelita. Glavne lastnosti navigacijskega sporočila je signal s
frekvenco 50 Hz, almanah, s približnimi orbitami satelitov in njihovimi potmi,
efemerid, ki vsebuje podatke o lokaciji satelita in čas odposlanega sporočila, ter
korekcija ure. Prenos sporočila traja 750 sekund. SPS (Standard positioning
service) in PPS (Precise positioning service) pa sta dva signala, ki sta trenutno v
uporabi.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 20 od 41
Slika 7: Sistem GPS proizvajalca Leica, ročni sprejemnik in antena VIVA, ki se
uporablja za določanje pozicije ali snemanje sredstev
(Vir: http://www.leica geosystems.com)
Koordinatni sistem, ki ga uporablja GPS je X, Y, Z, katerega osnovna izhodiščna
točka je v središču Zemlje, os X teče v smeri začetnega presečišča začetnega
poldnevnika Greenwich z ekvatorjem, os Z v smeri severnega pola, os Y pa je
pravokotna na X in Y os.
Položaj bi si lahko določili s samo tremi sateliti, ampak če predpostavljamo, da je
napaka v uri sprejemnika, ki ga poganja kvarčni kristal velika le 1µs, to pomeni
napako v poziciji točke za 300 ali več metrov. Ker pa so vsi sateliti enako
sinhronizirani, potrebujemo še četrti satelit za rešitev sistema štirih enačb s tremi
prostorskimi spremenljivkami – koordinatami in eno časovno.
Z uporabo tehnike Real Time Kinematic (RTK) se nam natančnost lahko bistveno
poveča, saj se za delovanje uporablja carrier phase (frekvenca pomnožena s
hitrostjo svetlobe), ki ima natančnost λ = 19 cm in računa število valovnih dolžin do
satelita. V idealnih pogojih (raven teren brez objektov ali z minimalno vegetacijo,
dopoldanski čas snemanja, ko promet v GPS-komunikaciji ni preobremenjen, in
zmanjšano ionosfero, vpliv sonca) lahko z uporabo večje skupine satelitov (8-10) s
pomočjo ruskega GLONASSA, ki prispeva dodatne satelite (trenutno ga testiramo v
naši službi), in real time korekcijo iz virtualnih referenčnih postaj, pridemo do
natančnosti 1–2 cm. Osveževanje podatkov s tehniko RTK poteka bistveno hitreje
(tudi do 10-krat na sekundo), s tem se tudi starost podatkov bistveno zmanjša.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 21 od 41
Referenčne postaje, katerih lokacija so izmerjene s tradicionalnim merjenjem, se
uporabljajo za določitev diferencialnega položaja lastnega sprejemnika glede na
izbrano permanentno postajo omrežja GPS, kar v praksi pomeni precej bolje
izmerjen položaj.
Napake
Možne napake, ki se lahko pojavijo ob uporabi ali snemanju, so različne. Naštel bom
samo nekaj osnovnih:
- hitrost signala se s prehodom skozi ionosfero upočasni in popači,
- natančnost ure v sprejemniku in satelitu,
- odboj signala od stavb,
- položaj satelitov oz. kot merjenja,
- natančnost izmere orbit,
- namerne motnje s strani ponudnika (pred letom 2000).
Slika 8: Slika stalnih GPS-referenčnih postaj v Sloveniji in drugih držav, ki mejijo na
Slovenijo
(Vir: http://www.gu-signal.si/)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 22 od 41
8 STROŠKOVNA OCENA UVAJANJA PODATKOVNIH
BAZ
Za primer sem vzel zahtevo zunanjega projektanta s podatki o možnih križanjih tras
naših kablovodov pri projektiranju kanalizacije za vas.
8.1 Vnos podatkov iz programa ACAD in arhiva
Za ročni vnos tras kablovodov v obstoječ projekt kanalizacije sem porabil približno 8
ur, v tem času je zajeto iskanje več obstoječih .dwg slik, ki so na različnih lokacijah
na lokalnem strežniku ter osebnih računalnikih, in prenos v projekt, ki nam ga je
poslal projektant. Ker je problem, da vse trase kablovodov niso shranjene v ACAD
slikah (.dwg), sem moral s tehnikom za tehnično dokumentacijo in nadzornikom
krajevnega nadzorništva na skupni ogled terena in s tonskim generatorjem poiskati
ter locirati obstoječe kablovode in jih posneti z GPS-sistemom Leica VIVA. Sam
postopek na terenu je trajal 3 ure, kar pomeni dodatnih 10 ur (tehnik in nadzornik
vsak po 3 ure na terenu) k skupnem času, kar nanese 18 ur za vnos in ureditev
vseh tras kablovodov za projekt kanalizacije. Zraven ur, ki sem jih potreboval za
lociranje in snemanje kablovoda, je potrebno upoštevati še prevoz na lokacijo, ki je
oddaljena cca 15 km in obrabnino za uporabljene inštrumente, in sicer za tonski
generator Vivax Metrotech i5000, GPS sistem Leica VIVA in laserski merilec Leica
Disto D5.
1. Ure:
Število ur Opis dela Urna postavka Skupaj
8. iskanje, urejanje in vnos
odsekov v .dwg
30,42€ (po ceniku EG) 243,36 €
1. priprava dokumentacije za
terensko delo
30,42€ (po ceniku EG) 30,42 €
9. delo na terenu, iskanje,
snemanje s tehnikom in
nadzornikom
30,42€ (po ceniku EG) 273,78 €
18. 30,42€ (po ceniku EG) 547,56 €
Tabela 2: Prikaz ur za urejanje, pripravo dokumentacije in terensko delo.
2. Obrabnina inštrumentov:
Za delo lociranja in snemanja smo uporabili tonski generator in iskalec Vivax
Metrotexh i5000, za snemanje pa GPS sistem Leica VIVA in laserski merilnik
razdalje Leica DISTO D5. Cena uporabljenih inštrumentov je: Leica DISTO D5 375
€, Vivax Metrotech i5000 6.650 € in Leica VIVA 11.500 €.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 23 od 41
Amortizacija za uporabljene inštrumente znaša 5 let. Letna amortizacija za tonski
iskalec je 1330 €, snemalec ga uporablja približno 70 % svojega delovnega časa; če
upoštevam 168 ur mesečno, ga letno uporablja 1411 ur. 3 ure, ki ga je uporabljal na
terenu pri iskanju neznanega kablovoda pomeni 0,212 % uporabnine inštrumenta,
kar znese 2,827 €. Cena GPS sistema Leica VIVA znaša 11.500 €. Amortizacijska
doba za ta inštrument znaša 5 let. Letna amortizacija GPS sistema je 2.300 €; ker
ga uporabljam s še dvema sodelavcema, moj del letne amortizacije znaša 766 €;
uporabljam ga približno 20 % delovnega časa in če upoštevam 168 ur mesečno, ga
letno uporabljam 402 uri. 3 ure, ki sem ga uporabljal na terenu pri snemanju, je 0,75
% uporabnine inštrumenta, kar znese 5,745 €.
Laserski daljinomer Leica DISTO D5 ima ceno 350 €, zanj je določena
amortizacijska doba 5 let. Letna amortizacija daljinomera znaša 70 €. Daljinomer
uporabljam približno 50 % delovnega časa in če upoštevam 168 ur mesečno, ga
letno uporabljam 1006 ur. 3 ure, ki sem ga uporabljal na terenu pri iskanju in
snemanju neznanega kablovoda; pomeni 0,298 % uporabnine inštrumenta, kar
znese 0,2086 €
3. Kilometrina:
Kilometrina se obračuna za dva avtomobila, ker je krajevno nadzorništvo nahaja na
drugi lokaciji kot sedež EG. Strošek prevoženega kilometra za Renault Clio je 0,38
€. Clio ima začetno lokacijo sedež EG in razdalja do lokacije kablovoda je cca 15.
km, kilometrina znese 5,7 €. Krajevni nadzornik uporablja Toyoto Rav4, ki ima ceno
za prevožen kilometer 0,61 €. Začetna lokacija nadzornika je na sedežu
nadzorništva in je oddaljena od neznanega kablovoda cca 5. km, tako kilometrina
znaša 3,05 €. Skupaj kilometrina znaša 8,75 €.
4. Skupni stroški:
Ure nam s 547,56 € pomenijo največji strošek, strošek prevoza (8,75 €) in obrabnine
(8,78 €) , ki skupaj znaša 17,53 € je skorajda zanemarljiv.
8.2 Vnos podatkov iz SDMS-ja
Če je področje TP-ja (SN- in NN-omrežje), kjer se izvaja kanalizacija, urejena v
SDMS-u, je čas mnogo krajši, saj lahko obstoječe kablovode, ki so že zrisani v
SDMS-ju, enostavno izvozim v obliki .dxf in dodam kot sloj (layer) projektu, ki nam
ga je poslal projektant. V tem primeru je čas mnogo krajši (približno 10 min.).
1. Programska oprema
Za nakup programa SDMS je podjetje EG plačalo 51.000,00 €. V nakup je bilo
vključenih 30 polnih licenc za uporabo programa. Cena posamezne licence je
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 24 od 41
1.700,00 €. Če upoštevam, da mi bo program zadoščal 3 leta, znaša letni strošek
licence 566,66 €. Program SDMS uporabljam približno 40 % svojega delovnega
časa, kar znese približno 806 ur letno, če upoštevam 168 ur na mesec. Ena ura, ki
sem jo potreboval za vnos in ureditev obstoječih tras iz SDMS v .dwg sliko, je 0,12
%, kar pomeni 0,70 € cene licence.
2. Strojna oprema
V obeh primerih potrebujem enak zmogljiv računalnik za uporabo programa ACAD
ali SDMS.
3. Varovanje podatkov in omrežje
Po podatkih oddelka IC EG stane uporaba omrežja ter varovanje podatkov (Backup,
UPS) 90.000,00 € za 275 delovnih postaj, kar pomeni 327,27 € na delovno postajo.
0,12% tega zneska je torej 0,3927 €.
4. Stroški sistema HOST
Stroški sistema HOST podjetja Informatike za leto 2013 znašajo za podjetje EG
138.300,00 € kar znese za 275 delovnih postaj 502,90 €. 0,12 % tega zneska
znaša 0,60348 €.
5. Ure za izdelavo poročil
S pomočjo programa SDMS delo opravim v približno 10 minutah (1 ura), tako da je
zahtevano delo izvedeno skoraj 18-krat hitrejše in tudi skoraj 15-krat cenejše (31 €)
Opis Strošek v €
Programska oprema SDMS 0,02 €
Varovanje podatkov in omrežje 0,39 €
Stroški sistema HOST 0,60 €
Strošek ur za vnos tras 30,42 €
SKUPAJ 31,43 €
Tabela 3: Stroškovni prikaz uporabe SDMS-ja
8.3 Ugotovitve
Iz točk 8.1. in 8.2. sem ugotovil, da vnos elektroenergetskih sredstev z uporabo
programa SDMS izvedemo bistveno hitrejše in cenejše. Poleg tega pa imamo tudi
vse podatke na enem strežniku, kar pomeni hitrejši dostop in varnost podatkov
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 25 od 41
(backup). Podatki so dostopni za vse zaposlene v EG (služba za soglasja, služba za
projektivo, služba za investicije, služba za tehnično dokumentacijo idr.
9 VNOS PODATKOV O NAPRAVAH – PRAKTIČNI
PRIMER
Za potrebe povečanje priključne moči odjemnega mesta smo v službi tehnične
dokumentacije dobili zahtevo, da označimo obstoječ kablovod in posnamemo novo
položenega. Prikazal bom iskanje in zakoličbo trase obstoječega kabla s tonskim
generatorjem in iskalcem Vivax Metrotexh i5000 in snemanje novo položenega
kabla z GPS sistemom Leica VIVA.
9.1 Iskanje trase kablovoda
Vsako iskanje obstoječega kabla se začne s pregledom obstoječih podatkov o
elektroenergetskih vodih s programom SDMS; preverim okvirno lokacijo kabla in
točke priključitve (TP, hišna omarica ali PSO). Lokacijo si natisnemo, ker nam je
lahko na terenu v pomoč. V tem primeru sem izbral točko priključitve TP Lesce -
Trata in izvod nizkonapetostnega razdelilca št. 11., kamor je kabel priključen.
Slika 9: Potek trase kabla v programu SDMS
(Vir: SDMS EG)
Pri priklopu klešč tonskega generatorja okoli nevtralnega vodnika ali celotnega kabla
pazimo na pravilni položaj (puščica na kleščah) priklopa klešč.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 26 od 41
Slika 10: Priklop klešč okoli kabla in postavitev tonskega generatorja v TP Trata
Lesce
(Vir: Lasten)
Vklopim inštrument in preverim, ali je frekvenca nastavljena na 9,82 MHz.
Inštrument sam shrani prejšnjo nastavljeno frekvenco, lahko pa se zgodi, da je kdo
drug uporabljal inštrument z drugo frekvenco. Nato vklopim ročni iskalec in
počakam približno pol minute, da tonski generator ojača signal, ki ga pošilja v
kabel. Ob vklopu ročnega iskalca spet preverim frekvenco ročnega iskalca in jo po
potrebi nastavim na 9,82 MHz. Po tem postopku lahko začnem z iskanjem začetne
točke kabla. Približno 1 meter od okvirne lokacije, kjer kabel izhaja iz TP, naredimo
nekaj počasnih polkrogov, da ročni iskalec ujame signal. Ko imamo dobljen signal,
mu le sledim z opazovanjem zelene črte; modra črta in številka nam omogočajo da
lažje opazujemo moč signala, ki ga lovimo na LCD-zaslonu. S seboj imam rdeče
razpršilo. Rdeča barva je določena za označevanje NN- in SN-tras kablovodov. Z
njim na vsake 3–4 m narišem približno 0,4 metra dolgo črto, ki označuje potek trase
kablovoda.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 27 od 41
Slika 11: Prikaz signala na ročnem iskalcu in označitev trase poteka kabla
(Vir: Lasten)
Zelena črta na sredini ekrana kaže ''Nulto pozicijo'', kar je natančno določena
pozicija iskanega kabla, bela leva puščica pomaga pri navigaciji. Signal, izražen v
decibelih in modri grafiki, mi pomaga določiti maksimalen sprejet signal in s tem
pripomore k večji natančnosti. Oranžna puščica, ki je desno zgoraj, pa je digitalni
kompas signala, ki ga prejemam in s tem omogoča lažje trasiranje s samodejnim
obračanjem proti signalu.
Posebej pa sem pozoren na možnih križanjih s pločniki ali cestami, tam je nujna
označitev na začetku križanja pločnika in koncu križanja. Ker pa je teren večinoma
travnat in bi se rdeča barva kmalu izgubila ali pa bi jo trava prerasla, na mestih, kjer
kablovod spremeni smer, zabijem količek z rdeče pobarvanim vrhom. Po takem
postopku sledim kablu do priključne omarice objekta na naslovu Rožna dolina 54.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 28 od 41
Slika 12: Tonski generator in ročni iskalec, proizvajalec Metrotech, tip i5000
(Vir: http://www.vivax-metrotech.com/)
9.2 Snemanje z GPS-sistemom Leica VIVA
Pred zasutjem kabla je treba traso novega kabla posneti in s tem zagotoviti
najboljšo možno natančnost posnetka kabla. Na teren se odpravim čim bolj zgodaj,
ko ni večjega prometa s povezavo satelitov in ko je vpliv sonca na ionosfero
najmanjši (okoli 12.00 ure). Kablovod bom posnel z GPS-inštrumentom Leica VIVA.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 29 od 41
Slika 13: Prikaz snemanja kabla z GPS-a VIVA. Kabel sem lociral s tonskim
iskalcem, ga označil z rdečim razpršilom in na mestu, kjer spremeni smer, zabil
lesen količek
(Vir: Lasten)
Po namestitvi antene in kontrolerja na nosilno palico s teleskopsko roko. Roko z
nameščeno anteno dvignem na 2,0 m. Ob vklopu kontrolerja in antene počakam, da
se naloži vmesniški program Smartvox Startup Wizard, kjer odprem novo delovišče
ali ''New job'', odpre se mi nov zaslon, kamor pod zavihek ''General'' in vpisno
mesto ''Name'' vpišem ime nove datoteke, in sicer Rožna dolina 54, pod Opis ali
''Description'' pa snemanje trase kablovoda Rožna dolina 54, pod ustvarjalec oz.
''Creator'' napišem Blaz; spodaj imam še opcijo, kam naj se novonastala datoteka
shrani. Možnost imam na zunanjo pomnilniško kartico SD ali notranji pomnilnik.
Izberem kartico SD in pritisnem ''Store'' ali shrani.
Odpre se nov osnovni pogled z možnimi štirimi izbirami za to delovišče:
1. Pojdi na delo! ali ''Go to work!'', različni tipi možnih snemanj.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 30 od 41
2. Delo in podatki ali ''Jobs and data'', kjer lahko dostopam in urejam že
posnete podatke.
3. ''Instrument'' ali Inštrument, kjer lahko nastavim različne parametre
inštrumenta.
4. ''User'' ali Uporabnik, kjer si lahko vsak uporabnik nastavi ali spreminja svoje
nastavitve.
Ko uredim osnovne nastavitve, na tipkovnici pritisnem zvezdico, ki me vrže na meni
''Leica GPS Favorites'', bližnjica do pogosto uporabljenih ukazov (nastavitve,
povezave, lokacija satelitov, status snemanja idr.). Izberem ''Load RTK profile''.
Odpre se mi novo okno in ponudi več možnosti snemanja, in sicer PP GSM, ki
omogoča GSM-povezavo direktno na permanentno postajo, ki jo izberem sam.
Vedeti moram le, kateri bazni postaji sem najbližje. Ta tehnika snemanja ima
najboljšo natančnost, če smo blizu postaje; lahko pa se hitro poslabša ob preveliki
razdalji od postaje. Naslednja tehnika, ki se sicer najpogosteje uporablja, je ''VRS
GSM'' in je od PP GSM povprečno slabša le za 1-2 cm v končni natančnosti.
Ima pa to prednost, da se kontroler sam poveže na najbližjo postajo ali več postaj.
Ko izberemo primerno tehniko snemanja, pritisnemo ''Finish'' ali končaj in počakamo
da se nova datoteka snemanja poveže z izbrano tehniko. Spet se nam odpre
osnovni pogled delovišča s 4 možnostmi, spet pritisnem zvezdico in nato ''Start RTK
stream'' ali zaženi RTK povezavo. Kontroler se preko GSM-vmesnika in SIM-kartice
sam poveže na permanentno postajo. Ob končani povezavi preverim natančnost, ki
se mi prikazuje spodaj, in sicer z naslednjimi parametri:
- 3DCQ – kombinacija vertikalne in horizontalne natančnosti, zaželena je pod
0,15 m,
- 2DCQ – horizontalna natančnost, zaželena je pod 0,05 m,
- 1DCQ – vertikalna natančnost, zaželena je pod 0,08 m,
- PDOP – Položaj redčenja natančnosti, zaželena vrednost pod 5 (Manjša kot
je vrednost, bolšji je pogoj za snemanje. Razpon vrednosti pa je od 1-20).
V zgornji vrstici preverim razpoložljivost satelitov in uspešnost povezave z bazno
postajo. Če ne bi bila mogoča povezava s permanentno postajo preko GSM-
vmesnika, bi bila natančnost samo z GPS-sateliti okoli 4–5 m.
Izberem ''Go to work!, na naslednjem oknu pa ''Survey''. Odpre se mi osnovni
vmesnik ''Survey: rozna dolina 54'' za snemanje točk. Pod ''Point ID'', ki imenuje vse
točke, ki jih bom posnel, spremenim ime iz ''GPS0001'' na ''1'', zaradi kasnejšega
lažjega urejanja v ACAD-u. ''Antena height'' pomeni višino antene 2,0 m, ta višina
ostane enaka. Pod zavihkom ''Code'' lahko izberem različne opise točk, ki se mi
bodo shranile v različnim slojih (kabel, jašek, križanje, cev, pločnik, mejnik, ograja)
in mi omogočile boljši pregled nad posneto situacijo.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 31 od 41
Po celotnem postopku, dobrih pogojih snemanja (signal in sateliti) lahko pričnem s
snemanjem. Samo snemanje poteka od začetne točke priklopa. V našem primeru je
to TP Lesce Trata, končna točka pa priključna omarica na naslovu Rožna dolina 54.
Na začetku izberem code ''TP'', kar pomeni objekt, kjer je TP. Postavim se na vsak
vogal TP-ja in pritisnem tipko ''Meas'', ki pomeni measurment ali merjenje, s tem
dejansko začnem snemati točke s pomočjo satelitov. Počakam približno 10 sekund
in pritisnem tipko ''Stop'', s tem se konča snemanje trenutne točke. Tako nadaljujem
na preostalih treh vogalih.
Ko sem obhodil objekt TP-ja in posnel vse 4 vogale, se postavim na lokacijo kjer
kabel zapušča TP, na zavihku ''Code'' izberem ''KABL*'', ki pomeni kabel, katerega
bom snemal. Postavim se točno nad traso položenega kabla in stojalo z
kontrolerjem in vmesnikom postavim na kabel, pritisnem tipko ''Meas''. V tem času
poskušam držati stojalo povsem vertikalno, pomagam si z majhno okroglo vodno
tehtnico, ki je zraven držala za kontroler. Nato le sledim trasi kabla in ob vsaki
spremembi smeri določimo točko. Če pa je trasa ravna, pa približno na vsakih 5-10
m določimo točko. Če bi bila v trasi položena še kašna cev, bi spremenil ''Code'' na
''Cev'' in posnel začetke in konce položene cevi, skozi katero poteka kabel. To pride
v poštev za primer, ko je pod cesto položena cev za kabel. Ko pridem do priključne
omarice, kjer se položen kabel konča, spet posnamem vse 4 vogale objekta, kjer je
omarica nahaja, saj mi bo to pomagalo pri umeščanju objekta v prostor.
Kontroler mi omogoča tudi slikanje, zato na začetku, kjer kabel izhaja iz TP-ja,
naredim sliko, in na koncu, kjer se kabel zaključi v priključno omarico ali pa po
potrebi, kot recimo križanje z drugimi vodi, cevmi, mejniki, pločniki ali kaj
nenavadnega, kar se pojavi na trasi položenega kablovoda.
Ko končam snemaje trase kablovoda, podatke izvozim v obliki .dxf, skupaj s
posnetimi slikami na kartico SD. Podatki so tako pripravljeni za prenos na računalnik
in za dodatno obdelavo.
9.3 Vnos v SDMS
Po končanem snemanju, surove podatke izvozim iz pomnilniške kartice na osebni
računalnik, kjer jih odprem v programu ACAD MAP 3D 2011. Točke povežem v poli-
linijo (''polyline''), (traso kablovoda in objekt), dodamo priključno omarico in jih
uredimo z analitičnimi podatki, kot so presek kabla, dolžina trase, dolžina kabla, tip
kabla, številka in ime izvoda TP-ja ter naslov in številka priključne omarice. Tako
izdelano sliko v formatu .dwg uvozim v program SDMS.
Ko je ACAD slika uvožena v program SDMS se lokacija trenutnega pogleda
samodejno prestavi na lokacijo vnosa slike ACAD. Poiščem TP in preverimo samo
lokacijo glede na podloženo sliko. Simbol TP funkcijo urejevalnika geometrije po
možnosti prestavim na center objekta TP-ja. Z orodjem TP in RP uporabim funkcijo
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 32 od 41
''Nariši shemo TP oz. RP'', ki izdela enopolno shemo TP, ki ga bom uporabil.
Podatke za izdelavo sheme funkcija samodejno izvozi iz BTP. Po končanem
postopku se prikaže enopolna shema T446 – Trata Lesce.
Postopek vnosa novega elektroenergetskega sredstva
- Priključna omarica
Z orodjem ''Dodajanje točke'', ki ga uporabljam za dodajanje točkovne priključne
omarice, spojke, nizkonapetostnega rezdelilca ali droga, določim lokacijo omarice.
Odpre se mi novo okno ''Čarovnik za izdelavo novega elektroenergetskega
sredstva ''. Označim novo sredstvo in kliknem naprej.
- Osnovni podatki
Pod ''Naziv'' vpišem PR_OM Rožna dolina 54, kar pomeni priključna omarica na
naslovu Rožna dolina 54. Vrsta in tip vrste se nam vpiše samodejno, ker lahko
uporabljamo vnaprej pripravljene predloge. Vrsta 9 pomeni razdelilec, tip vrste 244
pa priključna omarica. Organizacijska enota, lokacijska sredstva in občina pa se
nastavi samodejno iz podatkov lokacije iz sistema Geodetske uprave Slovenije.
Status je nastavljen v obratovanju, saj je omarica že pod napetostjo in v
obratovanju. Datum vnosa pomeni datum vpisa v sistem. ''Lastništvo sredstva''
nastavim na 212341 – ''nedefiniran proizvajalec, lastnik, kupec'', kar pomeni zunanji
lastnik. Naslov sredstva ali lokacija omarice pa je spet vezana na podatke iz naslova
Geodetske uprave Slovenije.
- Lastnosti sredstva
Na naslednjem obrazcu vpišem ''Leto zgraditve omarice'', in sicer 2013, ''Položajno
natančnost'' pa nastavimo na ustrezno vrednost na 0,1 do 1 m, zaradi različnih virov
natančnosti snemanja. Ker sem snemal s sistemom GPS, tudi ''Šifrant vira''
nastavim na GPS. Pri polju ''Varovanje omrežja'' izberem NE, ker je omarica
končna. Če bi bila sprememba preseka kabla na primer iz 4 x 70 mm2 na 4 x 35
mm2 pa izberemo DA, saj je kabel varovan z varovalkami.
- Oprema
Na naslednjem oknu, kliknem naprej, saj to okno ni v uporabi v STD.
- Povezave
Okno z nadrejenim in podrejenim sredstvom preskočim, saj še nimam ustvarjenega
odseka, ki je nadrejen priključni omarici. Omarico bom kasneje podredil odseku.
- Merilna mesta
Obrazec z merilnimi mesti na levi strani pokaže, koliko merilnih mest je vezanih na
naslov. S klikom na merilno mesto jih ''pripnemo'' na priključno omarico. Ker pa je
včasih problem z naslovi ali iskanjem dotičnega merilnega mesta, lahko uporabim
funkcijo iskanja merilnih mest, kjer lahko z različnimi kriteriji iskanja, šifra, številka
odjemnega mesta, naziv ali naslov, najdem pravo merilno mesto. V primeru, da je
omarica že vezana na izvod razdelilca TP-ja, odstranimo križec ''Izvod NNR'' in z
označitvijo naslova sredstva preverim, če je sredstvo brez naslova vezano na izvod
NNR TP-ja.
- Pregled
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 33 od 41
Zadnji obrazec mi prikaže vse lastnosti, ki sem jih vnesel, preden končam z
vnašanjem podatkov.
Na zaslonu se prikaže roza kvadratek s številko 054, kar predstavlja priključno
omarico za objekt na naslovu Rožna dolina 54. V BTP-ju se je pod številko 6133427
izoblikovalo novo sredstvo.
Izdelava odseka:
Program SDMS ima izdelano funkcijo risanja ACAD polilinij, in sicer ''Risanje linije iz
.dwg''.
Ko uporabim to funkcijo, preprosto kliknem na linijo, ki sem jo uvozil iz ACAD-a, nato
določim začetno točko - izvod razdelilca 11 v TP Lesce Trata in končno točko -
priključna omarica PR_OM Rožna dolina 54. Ko določim točke, se odpre novo okno
''Čarovnik za izdelavo novega elektroenergetskega sredstva ''
- Izbira tip sredstva
V tem oknu izberemo Novo sredstvo, na voljo je še možnost ''Obstoječe sredstvo'',
ki ga uporabimo, če je sredstvo že vpisano v BTP, ni pa še locirano v SDMS.
- Osnovni podatki
Med predlogami izberem ''Odsek NN Kabel'' in pod naziv vnesemo ONN T446/11
ROŽNA DOLINA 54 2, ki je osnovno ime novega odseka.
ONN odsek nizke napetosti
T446 TP, iz katere je odsek napajan
/11 izvod razdelilca, na katerega je kabel priključen
ROŽNA DOLINA 54 naslov objekta, kjer je priključna omarica
Tabela 4: Razlaga kratic pri izdelavi nove priključne omarice.
Vrsta 4 pomeni odsek, tip vrste 45 pa podzemni kabelski. Organizacijska enota in
občina prikažeta v katerem krajevnem nadzorništvu EG in občini je kabel, v tem
primeru je to KN Radovljica in Bled, občina pa Radovljica. Status nastavim v
''obratovanje'', saj kabel že obratuje. Datum statusa se nastavi samodejno, ko smo
izdelali ta vnos. Lastništvo sredstva v tem primeru nastavimo na 212341 –
''nedefiniran proizvajalec, lastnik, kupec'', kar pomeni zunanji lastnik. Naslov
sredstva izbrišem, saj kabel ni vezan na naslov Rožna dolina 54, ampak poteka tudi
po parcelah v lasti drugih lastnikov.
- Lastnosti sredstva
V to okno vpišem bistvene podatke za novo položeni kabel. Nazivna napetost je že
prednastavljena lastnost, in sicer 0,4 kV. Dolžina trase kabla se nam samodejno
vpiše, 192 m. V presek kabla vpišemo 4 x 240+1,5 mm2, dolžina kabla pa je
dejanska dolžina položenega kabla, ki sem jo dobil s terena in se razlikuje od
dolžine trase, saj dodatno upoštevamo še vertikalno daljavo: uvod v TP in priključno
omarico. V nekaterih primerih pa moramo dodatno upoštevati tudi NN-drogove, saj
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 34 od 41
je v takšnih primerih vertikalni dvig lahko tudi +8 m kabla, dolžina kabla za Rožno
dolino 54 pa je v tem primeru 222 m. Če dolžino kabla preskočim, me vmesnik sam
opozori na manjkajoč podatek. Pod opombo vpišemo ''Lastnik ni EG'', leto zgraditve
pa 2013. Število vodnikov/kablov nastavimo na 1, saj je položen samo 1 kabel.
Oznaka vodnika je NAY2Y-J, kar označuje položen kabel, geometrija vodov pa NN
Kabel. Položajna natančnost nam pove dejansko natančnost s katero smo snemali
predmetni kabel. V tem primeru nastavim na 0,1 do 1 m, saj so bile razmere po
številu satelitov idealne in tudi travnat teren ni oviral signala satelitov. Šifrant vira
določim glede na tehniko snemanja, in sicer GPS.
- Oprema
Na naslednjem oknu, kliknem naprej, saj to okno ni v uporabi v STD.
- Povezave
Nadrejeno sredstvo določimo s funkcijo ''Plus'', ki nam omogoča, da vpišemo
številko omrežja TP-ja in nam prikaže različne nizkonapetostne vode, ki so vezani
na iskan TP. Izberem sredstvo NNV-0,4-11 T466 Čufar.
NNV nizko napetostni vod
0,4 nazivna napetost voda, 0,4 kV
11 zaporedna številka NN izvoda razdelilca
T446 Čufar TP, kjer je NN-izvod razdelilca
Tabela 5: Razlaga kratic novega odseka.
Podrejeno sredstvo pa poiščem s klikom na zeleni plus in obkljukanjem ''Samo
sredstva v bližini''. Ta funkcija pokaže samo sredstva, ki so v bližini in nimajo
določenih nadrejenih povezav. Iskanje pokaže sredstvo pod šifro 6133427 – PR-OM
Rožna dolina 54, kar je priključna omarica, ki sem jo izdelal prej. S pritiskom ''Izberi''
jo samodejno povežem na novo narejeni odsek.
- Pregled
Zadnji obrazec spet prikaže vse lastnosti kabla, ki sem jih vnesel, preden končam z
vnašanjem podatkov.
Na zaslonu se mi prikaže modra črtkana črta, ki povezuje TP Trata Lesce in
priključno omarico na naslovu Rožna dolina 54. V BTP se je pod številko 6133439
izoblikovalo novo sredstvo. V tem trenutku je odsek viden vsem zaposlenim v
podjetju.
Vnos zaključim s pregledom preostalih vodov v objekt TP in priključne omarice in jih
po potrebi uredim z urejevalnikom geometrije.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 35 od 41
Slika 14: Prikaz lokacije trase novo posnetega kabla iz TP Trata Lesce na naslov
Rožna dolina 54, v programu SDMS s podlago ACAD
(Vir: SDMS EG)
Slika 15: Prikaz podatkov v BTP-ju za novo položeni kabel
(Vir: BTP EG)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 36 od 41
10 OCENA OBSEGA POTREBNIH DEL IN
STROŠKOV ZA VNOS PODATKOV O NN-OMREŽJU
V EG
10.1 Pregled obsega naprav in podatkov, potrebnih za vnos v
sistem
V EG imamo na dan 20. 2. 2014 sledečo statistiko naprav:
Priključna omarica 54.993
Neaktivna merilna mesta 26.488
Aktivna merilna mesta 88.102
Že vneseni odseki v SDMS 37.250
Že vnesene omarice v SDMS 30.892
Tabela 6: Statistika elektroenergetskih sredstev
Iz razpredelnice lahko vidimo, da je trenutno stanje dokončanosti vnosa odsekov in
omaric v SDMS na približno 56% ali 24.061 priključnih omaric.
Za potrebe programa ACAD in SDMS potrebujem za en vnos dve priključni točki
(PROM, spojka, NNR, drog), ki sta na objektu ali na meji parcele tega objekta in en
odsek oz. kabel, ki povezuje obe omarici. Na terenu to pomeni, da začnemo
snemati nek odsek od začetka TP-ja pa do končne hiše v ulici ali končne hiše tega
odseka.
Potrebni podatki za snemanje PROM so točna lokacija na objektu, kar pomeni, da je
treba izmeriti oddaljenost omarice od roba objekta, na kateri je omarica. Zraven si
zapišem še presek kabla ali kablov, če je hiša ''šivana'' (kabel pride in se nadaljuje
ali pa se razcepi). Dodatno je treba zapisati še hišno številko, za kasnejše lažje
vrisovanje v ACAD in boljšega pregleda.
Odsek ali kabel potrebuje poleg umeščanja v prostor ali kotiranju na objekt tudi
podatke o tipu kabla.
Leto zgraditve omarice in položitve kabla poskušam pridobiti iz starih načrtov ali
popisov kablov; če pa podatka ni na voljo, pa določim letnico ''1900'', kar pomeni, da
letnice ne poznam.
10.2 Ocena normative vnosa podatkov in določitev obsega del
Ob optimalnih pogojih (dober signal tonskega generatorja (da ni potrebno
prestavljati generatorja na vsako priključno omarico, vreme, dostop do hiše,
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 37 od 41
omarice, ograje okoli objektov, razumevajoča stranka, posodobljen ortofoto
posnetek, narejena shema povezav objektov) lahko dva zaposlena (prvi locira in
meri oddaljenost od objekta, drugi pa riše in zapisuje podatke na ortofoto podlagi, na
A3 formatu, v primernem merilu) v enem dnevu posnameta, zrišeta v ACAD-u in
vneseta v SDMS približno 15 odsekov s pripadajočimi omaricami. Ob tem moramo
upoštevati še delo krajevnega nadzornika, da pripravi shemo medsebojnih povezav
hiš in okvirne lokacije priključnih omaric. Zato potrebuje od 1–2 ure.
Območje ocene se nanaša na Spodnjo Gorenjsko (Krajevno nadzorništvo Kranj,
Tržič, Škofja Loka - Medvode, Cerklje - Visoko in Železniki), Zgornja Gorenjska
(Radovljica - Bled, Bohinj, Jesenice - Kranjska Gora) pa je že bila končana konec
leta 2012.
10.3 Opredelitev stroškov, potrebnih za vnos podatkov o NN-
omrežjih v EG
V službi tehnična dokumentacija imamo 6 zaposlenih in vsak je zadolžen za svoje
krajevno nadzorništvo (Kranj, Tržič, Cerklje in Visoko Škofja loka in Medvode in
Železniki). Vodja službe, geodet ter tehnik, ki je zadolžen za iskanje zakoličbo SN-
in NN- vodov ne štejejo v to kvoto, saj njihovo glavno delo ni urejanje in snemanje
NN-vodov.
V službi imamo v skupni uporabi en tonski iskalec, vsak zaposlen pa ima svoj
laserski daljinomer. Ker imamo na voljo samo en tonski iskalec, bom pri oceni
upošteval, da lahko 2 zaposlena z enim iskalcem na dan poiščeta, posnameta,
zrišeta v ACAD-u in vneseta v SDMS 15 odsekov in priključnih omaric.
10.4 Povzetek ocene potrebnega dela in stroškov
24.000 omaric še ni vnesenih v SDMS. Letno povprečje delovnih dni je 220 dni. Ob
upoštevanju ocene 15 vnesenih omaric na dan, lahko na leto vnesemo 3300
priključnih omaric s pripadajočimi odseki.
10.5 Predlagani terminski plan izvedbe vnosa podatkov o NN-
omrežju v EG
Ob upoštevanju zgornje ocene bomo dokončali vnos vseh omaric in odsekov v
SDMS leta 2021.
Vnos lahko pospešimo z nakupom še enega tonskega generatorja in iskalca, kar
pomeni, da lahko na dan dve ekipi sočasno snemata na terenu, časovna ocena bi
se tako prepolovila za polovico.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 38 od 41
11 ZAKLJUČEK
Posodobitev zajemanja, obdelave in shranjevanja podatkov, potrebnih za izvajanje
različnih nalog v obratovanju in vzdrževanju distribucijskega EES, ter informatizacija
tega področja je velik prispevek k racionalizaciji poslovanja. To se kaže tudi s
primerjavo med shranjevanjem slik posnetih kablov v decentraliziranem sistemu -
shranjevanje slik na večjem številu lokacij in med shranjevanjem tras kablovodov na
enem mestu. Ugotovljeno je, da je dostop do podatkov bistveno hitrejši in
preglednejši, če uporabljamo GIS (SDMS) v povezavi z BTP. Veliko število ur, ki bi
jih moral vložiti v iskanje ACAD slik, ki so shranjene na različnih strežnikih ali pa
brskanje starih načrtov v papirnati obliki po arhivu se zdijo preteklost v primerjavi s
klikom ali dvema v programu SDMS, kjer z veliko hitrostjo in lahkoto dobim podatke,
ki jih zahteva naročnik. Cena je v tem primeru minimalna, če pomislim, koliko
delovnih ur in drugih virov sem potreboval, da sem končal projekt vrisa križanj naših
kablovodov z drugo komunalno infrastrukturo.
V centralni bazi so podatki dostopni vsem in takoj, ažuriranje je enostavno, prav
tako pregled nad sredstvi. Shranjevanje (backup) in iskanje je poenostavljeno in
hitro, saj so podatki shranjeni na eni lokaciji.
Uporaba tehnologije GPS-a in laserskih daljinomerov nam je omogočila natančnejše
in hitrejše snemanje elektroenergetskih sredstev, saj je bilo tradicionalno merjenje
včasih preveč zamudno.
Z razvojem informatike, programov za risanje, interneta, informacijskih sistemov,
geodetskih pripomočkov za snemanje pridobi podatkovna baza, na kateri so
shranjeni vsi podatki o elektroenergetskih sredstvih, lastnosti le-teh, risbah, lokacijah
v prostoru in ostalih atributih, nov pomen.
Želja po hitrem dostopu do urejenih in ažurnih informacijah je postalo glavno vodilo
vseh distribucij, občin in nasploh vsem, ki imajo potrebo po informaciji v prostoru. S
tem je dosežen cilj, ki je v enostavnem in hitrem obvladovanju podatkov o lastnostih
naprav, kar je bil tudi eden od ciljev pričujoče diplomske naloge.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 39 od 41
VIRI IN LITERATURA
Bizjak, I. (2004) CAD. Pridobljeno 10. 6. 2013 z naslova
http://www.monitor.si/clanek/cad/
Drenovec, J. (2005). Podatkovne baze. Pridobljeno 20. 7. 2013 z naslova
http://drenovec.tsckr.si/
Elektro Gorenjska (2001). GIS program ELEKTRO OMREŽJE. Erpo 2001.
Elektro Gorenjska (2010). Navodila za uporabo sistema Omrežje SDMS.
Erpo Sistemi 2010
Geographic information system
(http://en.wikipedia.org/wiki/Geographic_information_system
GIS SDMS (2013). Fram: Mikrodata GIS, d. o. o. Pridobljeno dne 9. 5. 2013
z naslova http://www.mikrodata.si/.
Mohorčič, T. (1995). Uvod v podatkovne baze. Ljubljana: BI-TIM.
Oman, V. (2000). Uporabnost BAZE TEHNIŠKIH PODATKOV za poslovanje
in vzdrževanje EES Elektro Gorenjske. Diplomsko delo, Ljubljana:
Izobraževalni center elektroenergetskega sistema.
Šumrada, R. (2005). Tehnologija GIS. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo
in geodezijo.
Zagavec, D. (2002). GIS v prometu. Pridobljeno 13. 6. 2013 z naslova
http://users.volja.net/damijanz.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 40 od 41
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematski prikaz dostopa do datotek .......................................................... 3
Slika 2: Shematski prikaz dostopa do datotek preko SUPB .................................... 3
Slika 3: Osnovni videz baze tehničnih podatkov, T0219 Orehek............................... 9
Slika 4: Prikaz slojev v sistemu GIS ....................................................................... 11
Slika 5: Program SDMS, osnovni pogled T048 - Almira, modra polna črta označuje
nadzemno NN-omrežje, modra črtkana črta pa podzemno NN-omrežje, rdeča
črtkana ali polna črta pa prikazuje SN-vode ........................................................... 17
Slika 6: TP Loka Srednja T0390, slika v programu ACAD, kjer lahko na strani vidimo
različne ravnine in podloženo ortofoto .................................................................... 18
Slika 7: Sistem GPS proizvajalca Leica, ročni sprejemnik in antena VIVA, ki se
uporablja za določanje pozicije ali snemanje sredstev ............................................ 20
Slika 8: Slika stalnih GPS-referenčnih postaj v Sloveniji in drugih držav, ki mejijo na
Slovenijo ................................................................................................................ 21
Slika 9: Potek trase kabla v programu SDMS ......................................................... 25
Slika 10: Priklop klešč okoli kabla in postavitev tonskega generatorja v TP Trata
Lesce ..................................................................................................................... 26
Slika 11: Prikaz signala na ročnem iskalcu in označitev trase poteka kabla ........... 27
Slika 12: Tonski generator in ročni iskalec, proizvajalec Metrotech, tip i5000 ....... 28
Slika 13: Prikaz snemanja kabla z GPS-a VIVA. Kabel sem lociral s tonskim
iskalcem, ga označil z rdečim razpršilom in na mestu, kjer spremeni smer, zabil
lesen količek........................................................................................................... 29
Slika 14: Prikaz lokacije trase novo posnetega kabla iz TP Trata Lesce na naslov
Rožna dolina 54, v programu SDMS s podlago ACAD ........................................... 35
Slika 15: Prikaz podatkov v BTP-ju za novo položeni kabel .................................... 35
KAZALO TABEL
Tabela 1: Povezava nivojev in sredstev .................................................................... 8
Tabela 2: Prikaz ur za urejanje, pripravo dokumentacije in terensko delo. .............. 22
Tabela 3: Stroškovni prikaz uporabe SDMS-ja ....................................................... 24
Tabela 4: Razlaga kratic pri izdelavi nove priključne omarice. ................................ 33
Tabela 5: Razlaga kratic novega odseka. ............................................................... 34
Tabela 6: Statistika elektroenergetskih sredstev ..................................................... 36
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 41 od 41
KRATICE IN AKRONIMI
BTP: baza tehničnih podatkov
CAD: računalniško podprto konstruiranje
EES: elektroenergetski sistem
EG: Elektro Gorenjska
GIS: geografski informacijski sistem
GPS: globalni pozicijski sistem
IIS: integriran informacijski sistem
KN: krajevno nadzorništvo
NNK: nizko napetostni kabel
NNO: nizko napetostno omrežje
NNR: nizko napetostni razdelilec
PB: podatkovna baza
PR-OM: priključna omarica
RP: razdelilna postaja
RTP: razdelilna transformatorska postaja
SDMS: prostorski sistem za upravljanje s podatki
SN: srednje napetostno omrežje
STD: služba tehnične dokumentacije
SUPB: sistem za upravljanje podatkovne baze
TP: transformatorska postaja
VN: visoko napetostno omrežje