Šifra: 214-00-167/2003-30 Datum: 14.02. 2005 EVA 2004-1911-0014

DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ

ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE

NAMENE OZIROMA TERORISTIČNEM NAPADU S

KLASIČNIMI SREDSTVI

VERZIJA 4.0

Stran 1 od 63

VSEBINA

1. UTEMELJITEV .................................................................................. 3 1.1 Uvod....................................................................................................... 3 1.2 Splošno o orožju in sredstvih za množično uničevanje.......................... 3 1.3 Ogroženost RS zaradi uporabe orožij ali sredstev za množično

uničevanje v teroristične namene ter klasičnih terorističnih napadov .... 9 1.4 Možne posledice uporabe orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene........................................................... 11 1.5 Možne posledice terorističnih napadov s klasičnimi sredstvi................. 11 1.6 Sklepne ugotovitve ................................................................................. 12 2. OBSEG NAČRTOVANJA ................................................................... 13 2.1 Temeljne ravni načrtovanja..................................................................... 13 2.2 Načela zaščite, reševanja in pomoči ....................................................... 13 3. KONCEPT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE NAMENE OZIROMA TERORISTIČNEM NAPADU S KLASIČNIMI SREDSTVI............................................... 15 3.1 Temeljne podmene načrta ....................................................................... 15 3.2 Zamisel izvedbe zaščite in reševanja ...................................................... 16 3.3 Uporaba načrta......................................................................................... 19 4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA .................. 20 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz državne pristojnosti ............................................................................. 20 5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE ..................... 28

5.1 Opazovanje (spremljanje) nevarnosti terorističnih napadov .................... 28 5.2 Posredovanje podatkov ............................................................................. 28 5.3 Obveščanje pristojnih organov in služb.................................................... 29 5.4 Alarmiranje in obveščanje javnosti .......................................................... 31 6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb..................................... 35 6.2 Aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč........................................... 35 6.3 Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih ...................... 36 6.4. Mednarodna pomoč .................................................................................. 37 7. UPRAVLJANJE IN VODENJE............................................................. 39

7.1 Organi in njihove naloge .......................................................................... 39 7.2 Operativno vodenje.................................................................................. 46 7.3 Organizacija zvez..................................................................................... 48 8. UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI......... 49

8.1 Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči .......................................................... 49 8.2 Naloge zaščite, reševanja in pomoči........................................................... 49

9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA ................................................... 56 10. RAZLAGA KRATIC ............................................................................... 57 11. SEZNAM PRILOG IN DODATKOV..................................................... 58 11.1 Priloge....................................................................................................... 59 11.2 Dodatki ..................................................................................................... 61

Stran 2 od 63

1. UTEMELJITEV 1.1 Uvod Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi - verzija 4.0 - je izdelan na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/94, 33/00 in 87/01) in uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 3/02 in 17/02). V načrtu so upoštevane možne, pričakovane posledice napada z orožji ali sredstvi za množično uničevanje ter s klasičnimi terorističnimi sredstvi. V načrtu je upoštevan koncept odziva na teroristične napade z uporabo orožij ali sredstev za množično uničevanje v skladu s sklepi Vlade RS št. 230-02/2001-5 z dne 16. 10. 2003 in št. 230-02/2001-7 z dne 15. 7. 2004. Načrt temelji tudi na zakonu o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 69/95 in 47/04), zakonu o veterinarstvu (Ur. l. RS, št. 33/01, 110/02 in 45/04), zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. l. RS, št. 45/01, 52/02 in 45/04) ter zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB 2). Pri pripravi načrta so upoštevane ocene EU in Nato o nevarnosti terorizma, vključno z uporabo orožij za množično uničevanje v teroristične namene in tudi priporočila Evropske unije na področju mednarodnega terorizma. Poudarek v njih je, da morajo države pri svojih lastnih programih boja proti terorizmu spoštovati konvencije in direktive, ki urejajo različna področja varnosti. Članice Evropske unije morajo izboljšati sodelovanje na področju preprečevanja in omejevanja posledic kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega napada, saj se bo s tem izboljšala zaščita prebivalcev Evrope. 1.2 Splošno o orožju in sredstvih za množično uničevanje

O orožju za množično uničevanje govorimo, ko je to namensko izdelano orožje in je glede na vrsto lahko jedrsko, radiološko, kemično in biološko orožje. Jedrsko orožje so prvič uporabili v vojne namene ob koncu druge svetovne vojne, ko sta bili v avgustu 1945, na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki, odvrženi jedrski bombi, ki sta povzročili smrt več tisoč ljudi,

Stran 3 od 63

veliko število ranjenih in obolelih za radiacijsko boleznijo, ter materialno škodo. To je bil uvod v tekmovanje med velesilami na področju razvijanja novih vrst jedrskega orožja in na drugi strani prizadevanja, da ne pride do uporabe jedrskega orožja v vojaških spopadih. Uveden pa je bil tudi strogi režim nadzora jedrskih materialov, ki se uporabljajo v miroljubne namene (jedrskih elektrarnah, raziskovalnih reaktorjih...). Teroristični napadi se lahko izvedejo z napadi na jedrske objekte ali z uporabo t.i. »umazanih bomb« katerih namen je povzročiti radiološko kontaminacijo omejenega obsega. Kemično orožje (strupe) so v vojne namene množično uporabili v prvi svetovni vojni, jedrsko orožje pa ob koncu druge svetovne vojne. Uporaba orožij za množično uničevanje v vojnah je prepovedana z dopolnilnim protokolom I. k Ženevskim konvencijam iz leta 1949, kljub temu pa so se posamezne vrste orožja v različnem obsegu uporabljale v sodobnih vojaških spopadih. Po letu 1948 je mednarodna skupnost sprejela še več drugih mednarodnih sporazumov, ki prepovedujejo ali omejujejo uporabo posameznih vrst orožij za množično uničevanje. Leta 1968 je bil podpisan Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki omejuje raven proizvedenega jedrskega orožja. Leta 1972 je bila podpisana Konvencija o prepovedi biološkega in toksikološkega orožja (BTWC), ki prepoveduje uporabo tega orožja, vendar ne vsebuje operativnega verifikacijskega protokola. V prvih dneh po koncu hladne vojne (januarja 1993) je bila podpisana Konvencija o prepovedi kemičnega orožja (CWC), ki je prva konvencija na tem področju, ki celovito prepoveduje (in predpisuje tudi njegovo uničenje do leta 2012) eno od kategorij orožij za množično uničevanje. Zadnji sporazum s tega področja je Sporazum o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBC), ki je bil podpisan septembra 1996 v New Yorku. V zadnjem obdobju narašča grožnja uporabe orožja za množično uničevanje v teroristične namene. In prav ta nevarnost, da različne teroristične skupine uporabijo orožje ali sredstvo za množično uničevanje za dosego svojih političnih, verskih, gospodarskih, socialnih ali drugih interesov, poleg uporabe klasičnih oblik delovanja teroristov (ugrabitev, nastavljanja eksploziva, umorov…) je realna grožnja varnosti sodobnega sveta. S pojmom sredstva (snovi) za množično uničevanje označujemo vsa sredstva, ki se uporabljajo v vsakodnevni uporabi ali proizvodnji, imajo pa primerljive škodljive učinke z orožjem za množično uničevanje.

Stran 4 od 63

Učinkovitost takih sredstev je običajno manjša od orožij za množično uničevanje. 1.2.1 Kemično orožje O kemičnem orožju govorimo, ko gre za »izpust« strupenih, kemičnih snovi v okolje, ki s svojimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi delujejo strupeno in škodljivo ali uničevalno na živ organizem in torej povzročijo začasno ustavitev normalne funkcije, trajno poškodbo ali smrt organizma. Bojni strupi so živčni bojni strupi, mehurjevci, dušljivci, dražljivci in solzivci ter splošni strupi. Kemično orožje se lahko uporabi tako, da se razširi s pomočjo eksploziva, z razpršilci, letali, aktiviranjem bomb napolnjenih s strupom, kot tudi z uporabo projektilov v katerih se nahaja. Pojav kemičnega napada je: • omejen na območje blizu kraja sproščanja kemičnega agensa, • pri vseh izpostavljenih se hitro po izpostavljanju (skoraj istočasno)

pojavljajo podobni znaki zastrupitve. Možni hipotetični scenarij za kemični napad predstavlja poleg uporabe kemičnih orožij tudi:

- sabotaža ali diverzija v objektu kjer se proizvajajo ali skladiščijo nevarne kemijske snovi;

- sabotaža ali diverzija med prevozom nevarnih kemijskih snovi. 1.2.2 Radiološko in jedrsko orožje V novejšem času se vse pogosteje izpostavlja možna ogroženost zaradi uporabe radiološke disperzivne naprave oziroma umazane bombe. Ta bi razpršila radioaktivne snovi po širši okolici. Običajne radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v industriji, medicini in raziskavah, se lahko uporabi skupaj s konvencionalnim eksplozivom v taki napravi. Čeprav bi bilo ob taki eksploziji ubitih malo ljudi zaradi sevanja (če sploh kakšen), bi bomba imela zastraševalni efekt pri ljudeh zaradi strahu pred radioaktivnostjo. Več ljudi bi bilo poškodovanih zaradi eksplozije same. Tako v tem primeru ne govorimo o orožju za množično uničevanje, temveč o orožju za množično vznemirjanje prebivalcev. Učinki tovrstnega orožja so lahko psihološki, sociološki in ekonomski.

Stran 5 od 63

Umazana eksplozivna bomba je lahko poljubne velikosti, glavna parametra sta sama radioaktivna snov (ščitenje) in količina eksploziva. Tipična bomba bi lahko bila sestavljena iz svinčenega kontejnerja in eksploziva TNT med pol do 5 kilogramov. Radioaktivni izotopi, ki so teoretično bolj primerni za izdelavo umazane bombe, so tisti, ki imajo čim večjo radiotoksičnost, ki se jih težje zazna z instrumenti, viri z visoko aktivnostjo in kontaktno hitrostjo doze, ki so v praškasti ali razpršljivi obliki, v prenosnih napravah in podobno. To so predvsem cezij-137, amercij-241, stroncij-90, iridij-192, plutonij-238 in 239, kobalt-60, kalifornij-252. Govorimo o količinah radioaktivnih snovi, ki so velikosti gram ali več. Ob uporabi umazane bombe predstavlja za ljudi največje tveganje, da nevede vdihavajo ali zaužijejo snovi, ki so se razpršile med eksplozijo ali požarom ali pri rokovanju z radioaktivnimi drobci oziroma snovmi. Če so aktivnosti nižje od aktivnosti za naravni vir, je radiološko tveganje sorazmerno majhno. Če pa bi z umazano bombo razpršili snov, katere aktivnost presega desetkratno vrednost nevarnega vira, bi lahko povzročila ogrožanje življenj za ljudi brez zaščite. Verjetnost vnosa nevarnega vira v telo je večinoma omejeno na približno 100 m (oblak dima). V primeru rokovanja ali neposredne bližine nezaščitenega radioaktivnega vira ali drobcev visoke aktivnosti – zunanje obsevanje – so možne poškodbe v nekaj minutah. Posebej velja omeniti tako imenovano improvizirano jedrsko napravo, ki povzroči jedrsko eksplozijo. Za to pa je potrebna cepljiva snov – to je visoko obogateni uran ali plutonij, ki lahko povzročita jedrsko eksplozijo. Možnih hipotetičnih scenarijev obsevanja prebivalstva je veliko, za vse je značilna majhna verjetnost. Nekateri možni scenariji so:

- sabotaža ali diverzija v jedrskem objektu, - sabotaža ali diverzija v sevalnem ali manj pomembnem sevalnem

objektu, - sabotaža ali diverzija v industrijskem objektu s kakršnimikoli viri

sevanja, - sabotaža ali diverzija med prevozom oziroma tranzitom, - kontaminacija vodnih virov, hrane in podobno, - uporaba umazane bombe (eksplozija).

1.2.3 Biološko orožje Biološko orožje je način načrtnega razširjanja obolenj med ljudmi, živalmi in rastlinami. Kužnina se na različne načine razširi med ciljno

Stran 6 od 63

populacijo, kjer se povzročitelji namnožijo oziroma proizvedejo toksine, ki sprožijo bolezenske simptome. Biološko orožje se je močno razvijalo med 2. svetovno vojno in po njej. Leta 1972 je bila sprejeta konvencija o biološkem in toksiološkem orožju, s katero se je 140 držav, med njimi tudi ZDA, Irak in nekdanja Sovjetska zveza, zavezalo, da bodo prenehale razvijati in izdelovati biološko orožje, ter da bodo uničile vse obstoječe mikroorganizme, ki so bili pripravljeni z namenom uporabe v vojaške namene. ZDA so leta 1970 prekinile program razvijanja biološkega orožja in so ga uničile leta 1973. Kljub prepovedi pa večina držav vseeno ni povsem nehala z raziskavami biološkega orožja. Zato v obdobju po letu 1970 govorimo o obdobju nekontroliranih in skrbno prikritih raziskav. Biološko orožje je možno uporabljati tudi v teroristične namene. Zato ni izključena verjetnost, da države ali posamezne teroristične skupine uporabijo biološko orožje. Imajo motiv, pa tudi dostop do znanja, kako selektivno vzgojiti tudi najbolj patogene mikroorganizme in jih uporabiti v teroristične namene ali v vojni. Da lahko nek mikroorganizem uporabimo kot biološko orožje, mora imeti specifične lastnosti. Eno najbolj tipičnih in največkrat omenjenih bioloških orožij je bakterija antraksa (bacillus anthracis). Pomembna lastnost te paličaste bakterije, ki jo ločuje od drugih, je tvorba spor. To so specializirane celične strukture, ki so odporne na neugodne življenjske razmere, kot so izsuševanje, vročina, poleg tega pa so metabolno skoraj neaktivne. Spore omogočijo bakteriji preživetje v neugodnih in spremenljivih razmerah. Spore so lahke, odporne, skratka idealne za razširjanje z aerosolom (v zraku ali v plinih razpršena trdna ali tekoča snov). Ravno okužba preko dihal se najpogosteje razvije v najbolj nevarno, sistemsko obliko bolezni, ki je skoraj 100% smrtna. Običajno se okužba z antraksom prenese na človeka preko kože ob stiku z okuženo živaljo oziroma z uživanjem premalo kuhanega mesa okužene živali, vendar je ta oblika bolezni le redko smrtna, zdravljenje z antibiotiki pa je učinkovito. Obstaja tudi cepivo proti antraksu. Bacil antraksa je primeren za uporabo kot biološko orožje zato, ker je zelo skromen v svojih zahtevah glede gojenja, pridobiti se ga da zelo hitro, enostavno in poceni, vendar se ne prenaša s človeka na človeka. Takoj za bacilom antraksa je na seznamu biološkega orožja virus črnih koz, za katerega so leta 1972 razglasili, da so ga izkoreninili. Cepljenje so v vseh državah ukinili leta 1980, virus pa so shranili le v dveh z visoko stopnjo varnosti zaščitenih laboratorijih v Atlanti (ZDA) in v Kolstovu

Stran 7 od 63

(Rusija). Po resoluciji sprejeti leta 1996, naj bi virus uničili do konca junija 1999, vendar so uničenje odložili do leta 2002. Strokovnjaki ocenjujejo, da je proti virusu odpornih le še 20% ljudi, saj z leti pada tudi imunost pri populaciji, ki je bila cepljena. Človek je edini gostitelj virusa črnih koz. V organizem vstopa preko dihalnih poti, se nato s krvjo raznese do notranjih organov, kasneje ponovno vstopi v krvni obtok in se razširi na kožo. Inkubacijska doba je 8-14 dni, prva znaka pa sta vročina in splošna izčrpanost. Po dveh do treh dneh se pojavijo izpuščaji na koži. Smrt običajno nastopi v drugem tednu po okužbi. Virus je tako kot bacil antraksa enostavno pripraviti v velikih količinah, raznaša se po zraku, prenaša se s človeka na človeka, cepivo zagotavlja ustrezno preventivo. Poleg omenjenih, najbolj ustreznih mikroorganizmov za pripravo biološkega orožja, sta primerni še bakterija clostridium botulilinum z botulinum toksinom in Yersinia pestis, povzročiteljica kuge. Botulinum toksin je eden najmočnejših toksinov, saj deluje v zelo nizkih koncentracijah, tako je letalna doza pri zaužitju 70 mikrogramov, pri inhalaciji pa le 700 nanogramov. Producent botulinum toksina je bakterija klostridum botulinum, paličaste oblike, ki prav tako kot bacil antraksa tvori spore. Bakterija je v naravi zelo razširjena, najpogosteje jo najdemo v prsti, pa tudi v jezerskih in rečnih sedimentih. Človeku je nevarna predvsem v obliki premalo toplotno obdelanih konzerv. Deluje na živčni sistem. Smrt nastopi zaradi paralize, ki preprečuje dihanje in delovanje srca. Razširjanje bioloških agensov Biološke agense je mogoče razširjati na različne načine vključno z letali, raketami in projektili. Najpogostejši način razširjanja je s pomočjo aerosolne eksplozije, ko se ob eksplozijah sproščajo agensi v aerosolni obliki. Ta način razširjanja je posebno učinkovit, saj je vdor preko dihal v organizem v načelu najučinkovitejši in je tudi nadaljnji prodor v krvni obtok najhitrejši. Najpogosteje bi na ta način biološke agense razširjali ponoči, hkrati bi lahko zajeli zelo velike površine. Ciljne organizme je mogoče okuževati tudi s pomočjo vektorjev, kot so insekti, podgane ali druge živali. Vektorje je treba na ustrezen način namnožiti, jih okužiti in jih nato razširiti na območju, kjer naj bi napadli žrtve.

Stran 8 od 63

Z biološkim agensom se lahko ciljno skupino okuži tudi z diverzantskim delovanjem preko hrane in vode.To nalogo običajno opravijo diverzanti, ki odložijo biološke agense v javne vodovode ali pa prodrejo v sisteme proizvodnje in transporta hrane. Pri uporabi biološkega orožja se posledice uporabe kažejo v daljšem časovnem obdobju, prizadeto prebivalstvo je na geografsko širšem območju in ugotavljajo se različne klinične slike bolezni. 1.3 Ogroženost Republike Slovenije zaradi uporabe orožij ali

sredstev za množično uničevanje v teroristične namene ter klasičnih terorističnih napadov

Republika Slovenija ni imuna pred pojavom terorizma na njenem ozemlju, kot tudi ne pred čezmejnimi učinki terorističnih napadov v sosednjih in drugih državah. Možnosti terorističnega napada s sredstvi za množično uničevanje, s katerim grozijo različne ekstremne teroristične organizacije, na svojem ozemlju, tudi sicer ne more izključiti nobena država. Po ocenah pristojnih služb je ogroženost Slovenije zaradi napadov terorističnih organizacij z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje in klasičnimi terorističnimi sredstvi nizka, vendar je ni mogoče izključiti. Prav tako ni možno izključiti takšnih napadov v sosednjih državah. Pristojne službe v Sloveniji redno spremljajo dejavnike in razmere, ki vplivajo na povečano verjetnost terorističnih napadov ter ocenjujejo različne stopnje nevarnosti terorističnih napadov v Republiki Sloveniji. O tem redno obveščajo pristojne organe. Kemično orožje in kemična sredstva Tudi v Republiki Sloveniji so gospodarske družbe, ki opravljajo dejavnost, ki je predmet nadzora po Konvenciji o prepovedi kemičnega orožja (CWC), pod stalnim nadzorom. Protipravna prisvojitev teh snovi oziroma diverzija ali sabotaža v teh družbah, bi se lahko izvedla tudi zaradi terorističnih namenov. Potencialne tarče napadov teroristov so lahko tudi objekti, v katerih se v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafta in njeni derivati ter energetski plini ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče.

Stran 9 od 63

Radioaktivne in jedrske snovi V Sloveniji je več sto radioaktivnih virov, če pa upoštevamo še ionizacijske javljalnike požara pa več kot 20 000 virov sevanja. Večina virov (99%) zaradi svojih fizičnih in kemijskih lastnosti ne morejo povzročiti neposredne smrti večjega števila ljudi. Skorajda vsak vir pa lahko povzroči kontaminacijo okolja ali objektov in s tem povezano škodo. Podobne lastnosti imajo tudi viri, ki se po Sloveniji prevažajo zaradi uvoza, izvoza ali tranzita. Do sedaj v Sloveniji ni bilo namerno povzročene nesreče z virom sevanja, pripetilo pa se je nekaj nezgod, ki pa niso imele pomembnega vpliva na zdravje ljudi. Pomembne količine jedrskih materialov se nahajajo v jedrskih objektih v Nuklearni elektrarni Krško in v raziskovalnem reaktorju Triga v Podgorici. Nepomembne količine jedrskega materiala pa so v centralnem skladišču RAO v Brinju in pri nekaterih majhnih uporabnikih. Vsi trije jedrski objekti so pod z zakonom predpisanim režimom fizičnega varovanja. Poleg tega je treba upoštevati, da je v polmeru 1000 km od Slovenije 86 jedrskih elektrarn. Poleg navedenih možnih virov ogrožanja ljudi, je vsaj kot potencialno možno treba upoštevati tudi namerno širjenje določenih živalskih ali rastlinskih bolezni. 1.4 Možne posledice uporabe orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene Možne posledice so predvsem: - pojav večjega števila obolelih ljudi na območju Republike Slovenije

zaradi nalezljive bolezni, - nevarnost širjenja bolezni, - radiološka kontaminacija ljudi, živali, rastlin, območja, - pojav radiacijske bolezni (predvsem pri pripadnikih interventnih enot), - kemična kontaminacija ljudi, živali, rastlin, območja, - pojav smrtnih primerov, - negativni psihološki učinki pri ljudeh, - gospodarska škoda zaradi izpada proizvodnje, - veliki stroški za preventivo, zatiranje in izkoreninjenje bolezni, - veliki stroški za radiološko in kemično dekontaminacijo okolja. 1.5 Možne posledice terorističnih napadov s klasičnimi sredstvi

Stran 10 od 63

Pod terorističnim napadom s klasičnimi sredstvi se v tem načrtu razume namerno povzročitev eksplozije na javnih mestih, v javnih objektih, povzročitev letalske, železniške ali druge nesreče na prevoznih sredstvih, eksplozije na prometnicah in drugih objektih s ciljem, da se povzročijo človeške žrtve ali materialna škoda oziroma drugo protipravno dejanje z istim ciljem (sabotaža, diverzija in podobno). Možni cilji napadov so lahko tudi objekti t.i. kritične infrastrukture, kot so prometna infrastruktura, energetski objekti, sedeži državnih organov, vodooskrbni objekti in podobno, športni objekti, kulturni, šolski objekti in podobno. Možne posledice takih napadov so: - veliko število ranjenih in mrtvih, - velika materialna škoda, - prekinjen promet, - prekinjena oskrba z energijo, vodo. 1.6 Sklepne ugotovitve Ocene pristojnih služb so, da je ogroženost Slovenije zaradi terorističnih napadov nizka. Ne glede na to ni mogoče izključiti možnosti, da je lahko tudi Slovenija tarča terorističnih napadov z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje oziroma s klasičnimi terorističnimi sredstvi oziroma da se taki napadi lahko zgodijo v sosednjih država, vplivajo pa lahko tudi na Slovenijo. V Sloveniji ni velike verjetnosti, da pride do namenskega povzročanja škode in ogrožanja z uporabo radioaktivnih in jedrskih snovi. V preteklosti ni bilo zaznanih aktivnosti te vrste. Podobno velja za uporabo kemijskih in bioloških sredstev. Obstaja pa verjetnost takih pojavov tudi izven Slovenije, ki bi lahko ogrozili ljudi, premoženje in okolje v Sloveniji. Terorističnih napadov s klasičnimi sredstvi, kjer so lahko tarča različni javni, infrastrukturni in drugi objekti kritične infrastrukture, prav tako ni mogoče izključiti. Zato je treba v pomembnejših objektih uvesti oziroma upoštevati osnovne varnostne ukrepe za preprečevanje tovrstnih dogodkov. Ob povečani nevarnosti terorističnih napadov je v teh objektih treba uvesti dodatne ali posebne ukrepe varovanja oziroma za preprečevanje terorističnih napadov. V Sloveniji je treba zagotoviti pripravljenost na pojav terorizma z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje ter s klasičnimi sredstvi, ki bo

Stran 11 od 63

primerljiva z ostalimi državami v Evropi in svetu. Pri tem se mora Slovenija povezovati s sosednjimi in drugimi državami ter mednarodnimi organizacijami. Potrebno pa je tudi medsebojno povezovanje med različnimi službami, ki se v Sloveniji ukvarjajo z odkrivanjem teroristične dejavnosti z enakimi službami v Evropi in svetu.

D – 900 Seznam gospodarskih družb, ki so predmet nadzora po konvenciji o kemičnem orožju

D – 901 Seznam gospodarskih družb, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, skladiščijo večje količine nevarnih snovi

D – 902 Seznam gospodarskih družb, javnih zavodov in drugih organizacij, ki so lahko cilj terorističnega napada

2. OBSEG NAČRTOVANJA 2. 1 Temeljne ravni načrtovanja Načrt zaščite in reševanja ob terorističnem napadu z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje v teroristične namene izdelajo država in regije. Temeljni načrt je državni načrt in z njim se morajo uskladiti vsi ostali načrti. S tem temeljnim načrtom morajo biti usklajeni tudi državni načrti zaščite in reševanja za primer jedrske nesreče, letalske in železniške nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, nesreče na morju oziroma ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih. Državni načrt se podrobneje razčleni v regijah. Z regijskimi načrti se uskladijo (zaradi potencialno možnih klasičnih oblik terorizma) tudi načrti organizacije nujne zdravstvene oskrbe za sprejem večjega števila poškodovanih v kratkem času in sicer: - v Ljubljanski, Zahodnoštajerski in Vzhodnoštajerski regiji za sprejem

in oskrbo 300 poškodovanih, - v Gorenjski, Severnoprimorski, Podravski, Pomurski, Obalni,

Dolenjski in Posavski regiji za sprejem in oskrbo 200 poškodovanih in - v Zasavski, Notranjski in Koroški regiji za sprejem in oskrbo 100

poškodovanih. Izpostave URSZR usklajujejo aktivnosti pri pripravi regijskih načrtov.

Stran 12 od 63

Občine v sodelovanju z regijami določijo v katerih občinskih načrtih zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, načrtovani ukrepi zaščite, reševanja in pomoči se lahko izvajajo tudi v primeru terorističnih napadov. Organizacije, ki morajo v skladu z uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, izdelati načrte zaščite in reševanja (D-1, D-2, D-3) v načrtih predvidijo ukrepe za zmanjšanje nevarnosti oziroma posledic morebitnih terorističnih napadov. 2. 2 Načela zaščite, reševanja in pomoči Splošna načela zaščite, reševanja in pomoči določa zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri zaščiti in reševanju ob terorističnem napadu z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje se upoštevajo predvsem naslednja načela: • Načelo pravice do varstva - Vsakdo ima pravico do varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi ob terorističnem napadu imata zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi dejavnostmi.

• Načelo pomoči - Ob terorističnem napadu je tako kot ob naravnih in

drugih nesrečah, vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.

• Načelo javnosti - Podatki o nevarnosti ter o dejavnosti državnih

organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni. Država mora zagotoviti, da je prebivalstvo ustrezno obveščeno o nevarnosti, ki jo predstavlja možnost uporabe orožij ali sredstev za množično uničevanje oziroma morebitna možnost terorističnih napadov.

• Načelo preventive - Država pri zagotavljanju varstva pred možnostjo

uporabe orožij ali sredstev za množično uničevanje oziroma pred terorističnimi grožnjami prednostno organizira izvajanje preventivnih ukrepov.

• Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev - Lokalna skupnost

uporabi za zaščito in reševanje ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje oziroma terorističnem napadu najprej svoje sile

Stran 13 od 63

in sredstva. V primerih, ko zaradi vrste ali obsega napada oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja.

• Načelo zakonitosti - Nihče ni dolžan in ne sme izvajati odločitve, če

je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.

• Načelo varstva reševalcev in drugega osebja – Pri izvajanju zaščite,

reševanja in pomoči ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje oziroma terorističnih napadov, je treba zagotoviti kar največjo varnost tistih, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju.

3. KONCEPT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE NAMENE OZIROMA TERORISTIČNEM NAPADU S KLASIČNIMI SREDSTVI

3.1 Temeljne podmene načrta Temeljne podmene načrta so: 1. Državni načrt zaščite in reševanja ob terorističnih napadih z orožji ali

sredstvi za množično uničevanje in klasičnimi sredstvi, je izdelan za katerokoli vrsto terorističnega napada na območju Slovenije, ali za teroristični napad z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje v sosednjih ali drugih državah, ki ima ali lahko povzroči posledice tudi na območju Slovenije.

2. Varnost prebivalcev zaradi terorističnih napadov je glede na izkušnje drugih držav in glede na pojavne oblike terorističnih napadov, ogrožena tudi na mestih, ki spadajo med t.i. objekte kritične infrastrukture (javni objekti, prometna, energetska infrastruktura in drugo) oziroma povsod, kjer se zbira, zaradi različnih dejavnosti, večje število ljudi.

3. Posledice uporabe orožja ali sredstev za množično uničevanje, glede na vrsto in količino uporabljenega orožja ali sredstva, lahko nastanejo: - omejeno na teritorialno manjšem območju, - ogrozijo oziroma prizadenejo širše območje države. Posledice napada so lahko večje število ranjenih, mrtvih, obolelih ljudi, obolelih živali in rastlin, povzročijo negativne psihološke učinke, materialno škodo in druge škodljive posledice. Ob uporabi jedrskega in biološkega orožja izven meja naše države, posledice lahko nastanejo tudi v Sloveniji.

Stran 14 od 63

4. Vsak izmed podsistemov nacionalne varnosti (obrambni sistem, varnostni sistem in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami), zagotavlja izvajanje nalog, ki so v njegovi pristojnosti ter medsebojno izmenjavo podatkov, ki so pomembni za pripravljenost ter za ukrepanje v primeru ogrožanja ali napada s terorističnim namenom. Tudi organi, organizacije in drugi izvajalci v posameznih dejavnostih zagotavljajo izvajanje nalog, ki so v njihovi pristojnosti in so pomembne za pripravljenost ter ukrepanje v primeru ogrožanja ali napada s terorističnim namenom. Še posebej to velja za varstvo zdravja ljudi, živali in rastlin, okolja, delovanje preskrbnih, infrastrukturnih sistemov in podobno.

5. Glede na vrsto terorističnega napada in povzročene posledice se po potrebi smiselno lahko uporabi tudi državne načrte zaščite in reševanja za primer jedrske nesreče, letalske ali železniške nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, nesreče na morju oziroma ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih.

6. Ob povečani nevarnosti terorističnih napadov (ocena medresorske operativne skupine) organizacije, ki izdelujejo načrte zaščite in reševanja povečajo varnostne in druge ukrepe v skladu s tem načrtom z namenom, da se prepreči teroristični napad.

7. Ob terorističnih napadih velikega obsega lahko Slovenija zaprosi za pomoč države s katerimi ima sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume, pa tudi države EU, Nata in OZN, ter države programa Partnerstva za mir in mednarodne organizacije, kot so OZN, NATO; OPCW, IAEA ipd.

3.2 Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 3.2.1 Koncept odziva ob terorističnem napadu Koncept odziva na teroristični napad z uporabo orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene obsega zamisel organizacije, pripravljenosti in aktiviranja potrebnih enot in služb v treh skupinah in sicer:

- za takojšnje ukrepanje oziroma z odzivnim časom do največ 30 minut,

- za ukrepanje v največ 6. urah, - za ukrepanje v 24. urah in več.

Za analizo vzorcev, pripravo napotkov in navodil za reševalce ter ogrožene prebivalce, se v enakem odzivnem času aktivirajo, organizirajo ter začno delovati ustrezne službe, laboratoriji in druge organizacije vključene v koncept odzivanja.

Stran 15 od 63

Za odvoz, skladiščenje in uničenje nevarnih kemikalij so pristojne organizacije, ki jim Ministrstvo za okolje in prostor izda dovoljenje za opravljanje tovrstne dejavnosti, pokliče pa jih Uprava RS za zaščito in reševanje. Uničevanje bioloških sredstev se rešuje glede na posamezen primer in možnosti, če za to ni pooblaščenih organizacij. Za odvoz in skladiščenje radioaktivnih snovi je zadolžena Agencija za radioaktivne odpadke. Cilj tovrstnega organiziranja je zagotoviti hitro in učinkovito ukrepanje razpoložljivih sil ter vseh rednih dejavnosti ob terorističnem napadu z orožji ali s sredstvi za množično uničevanje oziroma s klasičnimi sredstvi. Za pravočasno odzivanje in učinkovito izvajanje zaščite, reševanja in pomoči se ustanovi medresorska operativna skupina, ki je dosegljiva neprekinjeno in ki zagotavlja usklajeno ter načrtno začetno ukrepanje. Medresorsko operativno skupino sestavljajo predstavniki policije, Slovenske obveščevalne varnostne agencije, CZ, Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za okolje in prostor, Uprave RS za jedrsko varnost, Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega inšpektorata RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Urada Vlade RS za informiranje in njihovi namestniki. Skupino vodi predstavnik Ministrstva za obrambo, namestnik pa je predstavnik Policije. Sedež in podporo medresorski operativni skupini zagotavlja URSZR. Medresorska operativna skupina spremlja varnostne razmere z vidika zaščite in reševanja, obravnava prejeta poročila in ocene v zvezi z varnostnimi razmerami, predlaga ukrepe povečane pripravljenosti pristojnih služb in organov zaradi terorističnih napadov Vladi RS oziroma pristojnim organom, če ugotovi, da je treba uveljaviti preventivne ukrepe. Medresorska operativna skupina ugotavlja tudi ali je bil določen dogodek povzročen s terorističnim namenom. Medresorska operativna skupina spremlja in analizira izvajanje nalog ter po potrebi predlaga dodatne ukrepe za odpravo nastalih posledic. Medresorska operativna skupina na podlagi ocen nevarnosti terorističnih napadov, ki jih pripravljajo službe pristojne za obveščevalno varnostno dejavnost, spremlja izvajanje ukrepov, ki so del redne dejavnosti pristojnih organov in po potrebi predlaga dodatne ukrepe. Če določen

Stran 16 od 63

pojav zahteva aktiviranje sil in sredstev po tem načrtu, operativna skupina prepusti ukrepanje s tem načrtom določenim organom. Vsi deli sistema nacionalne varnosti izvajajo naloge, ki so v njihovi pristojnosti in si v zvezi s terorizmom medsebojno izmenjujejo informacije, ki so pomembne za delovanje in pripravljenost posameznih delov sistema nacionalne varnosti.

P - 900 Ustanovitev, sestava, naloge in delovanje medresorske operativne skupine

Stran 17 od 63

SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE NEVARNOSTI

TERORISTIČNI NAPAD

PRISTOJNI ORGANI ZA PREDLAGANJE UKREPOV (MZZ,

MNZ, MO...)

Obveščanje prist. organov in javnosti Aktiviranje Ocena situacije

Priporočila in predlogi za izvajanje zaščitnih ukrepov

Določitev zaščitnih ukrepov

Posredovanje odločitve o izvajanju zaščitnih ukrepov

Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči

Priprava informacij za javnost

Spremljanje situacije in dejavnosti

Prilagajanje dejavnosti nastalim razmeram

POJAV ALI DOGODEK, KI JE LAHKO POVZROČEN S TERORISTIČNIMI NAMENI

MEDRESORSKA OPERATIVNA

SKUPINA

Slika 1. Koncept odziva

Stran 18 od 63

3.3 Uporaba načrta Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, se aktivira ob terorističnem napadu. O aktiviranju načrta odloča poveljnik CZ. Glede na vrsto in posledice napada se lahko aktivira tudi: - državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči; - državni načrt zaščite in reševanja ob letalski nesreči; - državni načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči; - državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarnimi snovmi; - državni načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih

bolezni pri živalih; - državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči na morju. Odločitev o aktiviranju zgoraj navedenih načrtov sprejme poveljnik CZ.

Stran 19 od 63

4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz

državne pristojnosti 4.1. 1 Državni organi: – Vlada RS, – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, – Ministrstvo za finance, – Ministrstvo za gospodarstvo, – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Ministrstvo za notranje zadeve, – Ministrstvo za obrambo, – Ministrstvo za okolje in prostor, – Ministrstvo za promet, – Ministrstvo za šolstvo in šport, – Ministrstvo za zdravje, – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, – Ministrstvo za zunanje zadeve, – Slovenska obveščevalno varnostna agencija, – Urad vlade za informiranje. 4.1. 2 Sile za zaščito, reševanje in pomoč: • Organi CZ - poveljnik CZ RS, - Štab CZ RS, - regijski poveljniki in štabi CZ, - občinski poveljniki in štabi CZ.

P - 1 Podatki o poveljniku CZ RS, namestniku poveljnika CZ RS in članih štaba CZ

P – 2 Podatki o poveljnikih, namestnikih poveljnikov in članih štabov CZ regij

Stran 20 od 63

• Enote in službe, ki se odzivajo takoj, oziroma najkasneje v 30 minutah

Zap.št. Ime enote, službe Naloga 1. MNZ - Policija - varuje življenja, osebno

varnost in premoženja ljudi, - preprečuje, odkriva in

preiskuje kazniva dejanja in prekrške, odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in prekrškov, druge iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom,

- obvešča pristojne organe, - zavaruje kraj dogodka

(napada), - vzdržuje javni red, - nadzira in ureja promet ter

omogoča interveniranje silam za zaščito, reševanje in pomoč,

- varuje državno mejo in opravlja mejno kontrolo,

- opravlja naloge določene v predpisih o tujcih,

- sodeluje s policijami drugih držav,

- sodeluje pri identifikaciji žrtev,

- obvešča MZZ o umrlih tujcih, - ureja zadeve v zvezi z orožjem

in prevozi nevarnih snovi, - varuje določene osebe, organe,

objekte in okoliše, - opravlja druge naloge iz svoje

pristojnosti. 2. 41 gasilskih enot

pooblaščenih za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi

izvajanje nalog reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja in gašenja požarov na območju, ki je v teritorialni pristojnosti enote oziroma kot pomoč drugi enoti

Stran 21 od 63

3. služba nujne medicinske pomoči

nudenje nujne medicinske pomoči, prevoz v bolnišnično oskrbo

4. ELME IJS vzorčenje, radiološka in kemijska detekcija

5. Zavod za varstvo pri delu Ljubljana

meritve radiološke kontaminacije, identifikacija nevarnih snovi, kemikalij

6. MEEL v Inštitutu za varstvo okolja, ZZV Maribor

vzorčenje in identifikacija nevarnih snovi, zlasti nevarnih kemikalij, meritve onesnaženosti okolja, hrane in vode

7. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti

vzorčenje in diagnostika nalezljivih bolezni

8. sistem nadzora zdravja živali , krme in živil živalskega izvora (Veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti, inšpektorat, VURS)

analiza vzorcev nalezljivih bolezni pri živalih (nadzor in diagnostika), ukrepi v skladu z zakonom

9. sistem fitosanitarne službe (Nacionalni inštitut za biologijo Ljubljana, inšpektorat, Fitosanitarna uprava RS).

nadzor nad določenimi povzročitelji rastlinskih bolezni, izvajanje laboratorijskih testiranj rastlinskih povzročiteljev bolezni, izvajanje toksikoloških testov in detekcija toksikantov v vodi, zemlji in živilih, Nacionalni inštitut za biologijo

10. URSJV spremljanje stanja radiološkega monitoringa, strokovna pomoč v primeru radiološke kontaminacije ali nevarnosti

11. Klinika za nuklearno medicino

medicinska oskrba radiološko kontaminiranih oseb.

12. helikopterska enota SV

helikopterski prevozi poškodovanih, nujna medicinska pomoč s podporo helikopterjev, za reševanje iz višin ...

Opomba: Sistemi oziroma službe pod 7., 9. in 10. razpolagajo z zmogljivostmi, ki zadoščajo le za izvajanje rednega nadzora in dejavnosti.

Stran 22 od 63

P - 901 Seznam gasilskih enot pooblaščenih za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi

D - 903 Načrt delovanja službe nujne medicinske pomoči ob nesreči D - 904 Pregled nalog in možnosti ELME D – 905 Pregled nalog in možnosti ZVD Ljubljana D – 906 Pregled nalog in možnosti MEEL D – 907 Pregled nalog in možnosti Inštituta za mikrobiologijo D – 908 Organizacija in pregled nalog Veterinarskega inštituta in VURS (nadzor zdravja živali in živil živalskega izvora) D – 909 Organizacija in naloge fitosanitarne službe (nadzor rastlin in

živil rastlinskega izvora – Nacionalni inštitut za biologijo in Fitosanitarna uprava RS)

D – 910 Pregled nalog in možnosti URSJV D – 911 Pregled nalog in možnosti Klinike za nuklearno medicino • Enote in službe, ki se aktivirajo najkasneje v 6 urah

Zap.št. Ime enote, službe Naloga 1. ostale gasilske enote tehnično reševanje, gašenje požarov,

sodelovanje pri ostalih nalogah zaščite in reševanja

2. regijske enote za RKB izvidovanje

odkrivanje nevarnih snovi, bojnih strupov, ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih območij, jemanje vzorcev za analize in preiskave

3. Zavod za zdravstveno varstvo – območne enote, ki imajo laboratorije

izvajanje bioloških raziskav, jemanje vzorcev in izvajanje laboratorijskih analiz

4. Enota za zaščito in reševanje s klorom in drugimi jedkimi snovmi pri TKI Hrastnik

izvajanje ukrepov zaščite in reševanja ob nesrečah s klorom in drugimi jedkimi snovmi

5. Enote reševalcev z iskanje preživelih v ruševinah, iskanje

Stran 23 od 63

reševalnimi psi pri Kinološki zvezi Slovenije in pri Zvezi vodnikov reševalnih psov.

pogrešanih

6. Državna enota za hitre intervencije

opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite in reševanja, za izvajanje nalog tehničnega reševanja, RKB izvidovanja in dekontaminacije ter oskrba enot

7. Center za zastrupitve, Klinični center Ljubljana

strokovno svetovanje za ukrepanje

8. Urad RS za kemikalije, Uprava RS za varstvo pred sevanji, MZ

strokovno svetovanje za ukrepanje

9. Inštitut za varovanje zdravja

svetovanje pri pripravi in posredovanju zdravstvenih napotkov prebivalstvu, predvsem napotkov za ravnanje v skladu z zdravstvenimi načeli v spremenjenih pogojih s poudarkom na pitni vodi, živilih in pripravi hrane, osebni higieni, ravnanju z odpadki in higienskimi načeli urejanja začasne nastanitve

10. Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo

Monitoring meteoroloških in hidroloških razmer na kraju napada

11. Agencija za radioaktivne odpadke

prevzem in prevoz radioaktivnih odpadkov

12. informacijski center pri URSZR – še v formiranju

zbiranje in obdelava podatkov o mrtvih in ranjenih, nudenje psihološke in duhovne pomoči preživelim in svojcem žrtev

13. UKC in druge regijske bolnišnice

sprejem večjega števila ranjenih in poškodovanih v kratkem času

14. Enota za identifikacijo mrtvih pri Medicinski fakulteti

izvajanje identifikacije mrtvih ob množičnih nesrečah

Stran 24 od 63

15. RKS organizacija poizvedovalne službe

P – 4 Pregled državnih enot za RKB – zaščito P – 3 Organizacija državne enote za hitre intervencije P – 7 Pregled poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot po regijah P – 8 Pregled gasilskih enot regijskega pomena P – 902 Pregled enot reševalcev z reševalnimi psi pri KZS in Zvezi

vodnikov reševalnih psov

D – 3 Navodilo za organiziranje in vodenje informacijskega centra D – 6 Načrt delovanja enote za hitre intervencije D – 36 Načrt aktiviranja enote za identifikacijo mrtvih in navodilo za

delo ekip za identifikacijo D – 912 Pregled nalog in možnosti enote za zaščito in reševanje s

klorom in drugimi jedkimi snovmi v TKI Hrastnik D – 913 Naloge enote za meteorologijo in hidrologijo D – 914 Naloge in možnosti območnih zavodov za zdravstveno varstvo D – 915 Pregled nalog in možnosti Centra za zastrupitve D – 916 Pregled nalog in možnosti Inštituta za varovanje zdravja D – 917 Pregled nalog in možnosti Urada RS za kemikalije in Uprave RS za varstvo pred sevanji D – 918 Pregled nalog in možnosti Agencije za radioaktivne odpadke • Enote in službe, ki se lahko aktivirajo v 24 urah in več

Zap.št. Ime enote, službe Naloga 1. Tehnično reševalne

enote CZ Odkrivanje zasutih v ruševinah, reševanje ljudi in materialnih dobrin iz objektov, ruševin

2. Občinske enote CZ za dekontaminacijo

izvajanje dekontaminacije in ugotavljanje njene uspešnosti

3. Državne, regijske in občinske enote CZ za podporo

Zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov CZ, zagotavljanje informacijske podpore, vzdrževanje zvez, zagotavljanje prevozov

Stran 25 od 63

4. Enote za postavitev začasnih prebivališč pri ZTS in ZK skavtov in skavtinj

postavljanje začasnih prebivališč za ogrožene prebivalce

5. 18. bataljon RKB SV, 14. Inženirski bataljon SV in ostale enote SV

radiološka, biološka in kemijska detekcija in dekontaminacija (v razvoju), pomoč pri odpravljanju prometnih ovir, postavitev začasnih mostov, sodelovanje SV pri aktivnostih zaščite, reševanja in pomoči skladno z načrti (UJME 1-10)

6. MNZ – Policija aktiviranje pomožne policije

P - 5 Pregled regijskih tehnično-reševalnih enot CZ P – 6 Pregled državnih in regijskih služb za podporo D – 919 Pregled nalog in možnosti 18. bataljona RKB Slovenske

vojske 4. 1.6 Materialno - tehnična sredstva za izvajanje načrta Materialno – tehnična sredstva se načrtujejo za: - zaščitno in reševalno opremo ter orodje (sredstva za osebno in

skupinsko zaščito, opremo, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci) in

- materialna sredstva iz državnih rezerv Materialno-tehnična sredstva načrtuje ustanovitelj za svoje enote oziroma službe, razen za tiste s katerimi ima URSZR sklenjene pogodbe za katere se sredstva zagotavljajo v skladu s pogodbo.

P – 10 Pregled potrebne zaščitne in reševalne opreme ter orodja P – 11 Pregled materialnih sredstev ZRP iz državnih rezerv P - 903 Pregled RKB zaščitne in reševalne opreme 4. 1.7 Predvidena finančna sredstva

Stran 26 od 63

Finančna sredstva se načrtujejo za: - stroške operativnega delovanja (povračila stroškov za aktiviranje

pripadnikov CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč), - stroške usposabljanja enot in služb in - materialne stroške (prevozne stroške, gorivo, mazivo...), - stroške nabave, servisiranja in zamenjave najpomembnejše zaščitne in

reševalne opreme. Finančna sredstva načrtuje ustanovitelj za svoje enote oziroma službe, razen za tiste s katerimi ima URSZR sklenjene pogodbe za katere se sredstva načrtujejo v skladu s pogodbo.

D – 1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta

Stran 27 od 63

5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 5.1 Opazovanje (spremljanje) nevarnosti terorističnih napadov • Pristojne službe (SOVA in druge) spremljajo dogajanje v zvezi s

teroristično dejavnostjo v mednarodni skupnosti, v sosednjih in v drugih državah ter ob nevarnosti pojava ali napada v Republiki Sloveniji o tem obveščajo pristojne organe v Republiki Sloveniji (predsednik VRS, MNZ, MO, MZZ, MZ, MKGP), ki po potrebi zagotovijo ustrezno preventivno ali drugo ravnanje. O sprejetih ocenah oziroma ukrepih obvestijo medresorsko operativno skupino v skladu s tem načrtom.

• Pristojne službe in organi (policija, carina, zdravstvene ustanove,

posamezniki), ki opazijo nenavaden dogodek ali nesrečo (v nadaljnjem besedilu: dogodek), ki je lahko povzročena s terorističnim namenom, podatek sporočijo na številko 113 ali 112, ki si po prejemu obvestila takoj izmenjata informacije.

• Obvestilo o terorističnem napadu ali dogodku, ki je lahko povzročen s

terorističnim namenom, v ReCO lahko sporočijo: - vsak, ki opazi napad ali dogodek, ki je lahko povzročen s terorističnim

namenom, oziroma je o njem obveščen, - opazovalne in nadzorne službe, - OKC PU, - organi in službe javnega zdravstva, - organi in službe za službe za spremljanje zdravja živali, krme in živil

živalskega izvora, - organi in službe fitosanitarnega spremljanja zdravja rastlin in živil

rastlinskega izvora. ReCO (112) informacijo o terorističnem napadu ali dogodku, ki je lahko povzročen s terorističnim namenom, takoj posreduje CORS. 5.2 Posredovanje podatkov: ReCO informacijo o terorističnem napadu ali dogodku, ki je lahko

povzročen s terorističnim namenom, posreduje oziroma obvešča CORS in zlasti:

- OKC PU, - regijskega poveljnika CZ, - vodjo izpostave URSZR,

Stran 28 od 63

- pristojne reševalne službe v skladu z načrti, • O vsakem pojavu nalezljive bolezni pri ljudeh, živalih ali rastlinah,

pristojni zdravstveni oziroma nadzorni organ ali služba informacijo posreduje v skladu s predpisi pristojnim nadrejenim organom in službam v Republiki Sloveniji, ki so dolžni, če ocenijo, da gre za pojav povzročen s terorističnim namenom, o tem obvestiti vodjo medresorske operativne skupine.

• CORS o terorističnem napadu oziroma dogodku, ki je lahko

povzročen s terorističnim namenom, obvešča medresorsko operativno skupino ter tudi OKC GPU, PC SV, NCKU, pristojne ministre in ob napadu tudi organe ter službe, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem načrtom.

• O vsaki nevarnosti radiološkega sevanja se izvaja posredovanje

podatkov v skladu s konceptom odziva ob najdbi vira sevanja. • Pri obveščanju o posameznem dogodku, pojavu ali zapažanju se mora

zavarovati podatke in interese povezane z odkrivanjem izvajalcev terorističnega napada oziroma terorističnega delovanja.

5. 3 Obveščanje pristojnih organov in služb 5.3.1 Obveščanje o povečani nevarnosti terorističnih napadov Vodja medresorske operativne skupine o povečani nevarnosti terorističnih napadov obvesti CORS skupaj z usmeritvami za ravnanje, če je to potrebno. CORS o tem obvesti poleg organov, ki se jih obvešča ob terorističnem napadu, tudi regijske centre za obveščanje, ki v skladu z načrti za obveščanje obvestijo pristojne organe in službe, lokalne skupnosti ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki upravljajo objekte kritične infrastrukture. 5.3.2 Obveščanje ob terorističnem napadu Ko CORS dobi obvestilo o terorističnem napadu, o tem obvesti zlasti: - vodjo medresorske operativne skupine, - poveljnika CZ RS, - generalnega direktorja URSZR, - OKC GPU, - regijske centre za obveščanje, - PC SV,

Stran 29 od 63

- NCKU, - ministrstva, - UVI, - kontaktne organe drugih držav po odločitvi Vlade RS ali poveljnika

CZ RS. O terorističnem napadu se obvesti tudi: - pristojne inšpekcijske službe. D – 2 Načrt dejavnosti CORS

ORGANIZACIJE DRŽAVNEGA

POMENA

KONTAKTNI ORGANI DRUGIH DRŽAV IN

MEDNARODNIH ORGANIZACIJ

NCKU

UVI

MINISTRSTVA

GENERALNI DIREKTOR URSZR

POVELJNIK CZ RS

PC SV

OKC GPU

VODJA MEDRESORSKE

OPERATIVNE SKUPINE

CORS

Slika 2. Shema obveščanja ob terorističnem napadu

P – 904 Seznam oseb in organov, ki se jih obvešča ob terorističnem napadu

Za sprotno obveščanje vlade, poveljnika CZ RS, ministrstev in drugih državnih organov in služb, občin in drugih izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in poteku zaščite, reševanja in pomoči skrbi Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za obrambo, ki v ta namen v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami pripravlja: - dnevni informativni bilten,

Stran 30 od 63

- informacije za Teletekst TV Slovenija, - informacije na internetni strani URSZR in - druge pisne informacije. Za obveščanje iz prejšnjega odstavka je v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi s preiskovanjem terorističnega napada pristojno Ministrstvo za notranje zadeve, oziroma če gre za posledice napada na ljudeh, živalih ali rastlinah, druga pristojna ministrstva. P – 13 Telefonska številka, na kateri lahko državljani dobijo informacije o nesreči P – 14 Seznam prejemnikov informativnega biltena URSZR 5. 4 Alarmiranje in obveščanje javnosti 5.4.1 Alarmiranje Ob terorističnem napadu, ko so zaradi posledic napada neposredno ogrožena življenja, zdravje ljudi in je treba začeti izvajati določene zaščitne ukrepe, ogrožene prebivalce obvestimo s sirenami z alarmnim znakom za neposredno nevarnost. Obveščanje prebivalstva s sirenami za javno alarmiranje se lahko v skladu s predpisi izvrši tudi ob povečani nevarnosti terorističnih napadov na predlog vodje medresorske operativne skupine. Pristojni center za obveščanje mora takoj po znaku za neposredno nevarnost posredovati obvestilo po radiu, televiziji oziroma na drug predviden način, o vrsti nevarnosti in napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov ali osebno in vzajemno zaščito. Če je alarmni znak dan v obmejnem območju regijski center za obveščanje, o vzroku proženja alarma obvesti regijski center v sosednji državi, če je tako določeno z mednarodno pogodbo ali z akti o medsebojnem obveščanju in sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obmejnem območju. 5.4.2 Obveščanje javnosti Obveščanje javnosti obsega: - obveščanje prebivalcev na prizadetih območjih in - obveščanje širše javnosti.

Stran 31 od 63

5. 4. 2. 1 Obveščanje ogroženega prebivalstva Za obveščanje ogroženega prebivalstva o terorističnem napadu, neposredni nevarnosti za prebivalce, posledicah, sprejetih ukrepih in nalogah zaščite, reševanja in pomoči, ukrepih za preprečevanje širjenja nevarnosti nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah in pomoči obolelim ljudem, živalim in rastlinam je pristojna Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za obrambo, v sodelovanju z ministrstvi pristojnimi za varovanje zdravja, ljudi, živali in rastlin. Pristojna ministrstva so dolžna opredeliti obseg nevarnosti in ogroženega prebivalstva. Državni organi v sodelovanju s teritorialnimi enotami ter občinskimi organi na območju, na katerem je prišlo do terorističnega napada, vzpostavijo stik s prebivalci in dajejo lokalnemu prebivalstvu, predvsem informacije o stanju na prizadetem območju ter sprejetih ukrepih za ublažitev posledic. Na državni ravni se v sodelovanju s poizvedovalno službo RKS in drugimi službami, pri URSZR organizira informacijski center z najmanj 30 telefonskimi linijami in informacijski center z najmanj 20 linijami pri vsaki izpostavi URSZR. Naloge informacijskih centrov so zbiranje informacij o poškodovanih in mrtvih ob napadu in posredovanje informacij svojcem. Skupno z informacijskimi centri praviloma deluje tudi poizvedovalna služba. 5.4.2.2 Obveščanje pristojnih organov javnih zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, ki upravljajo objekte kritične infrastrukture O povečani nevarnosti terorističnih napadov v Sloveniji, regijski centri za obveščanje o tem obvestijo vodstva javnih zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, ki upravljajo objekte kritične infrastrukture, ki bi bili lahko tarča terorističnih napadov. Navedeni organi po prejemu obvestila: - poostrijo nadzor nad osebami, ki vstopajo ali izstopajo iz objektov

kritične infrastrukture, - preverijo stanje v objektih ali delih tehnološkega procesa, ki je ranljiv

za teroristični napad,

Stran 32 od 63

- zagotovijo dosegljivost oziroma pripravljenost ustreznih delavcev in služb,

- preverijo ustreznost in ažurnost načrtov. 5. 4. 2.3 Obveščanje širše javnosti Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz državne pristojnosti so odgovorni Vlada RS, ministrstva in drugi državni organi v skladu s svojimi pristojnostmi. Naloge na področju obveščanja širše javnosti usklajuje Urad Vlade RS za informiranje. Obveščanje javnosti ob terorističnih napadih poteka po medijih, ki so po zakonu o medijih (Glej seznam P –16), ki so po zakonu o medijih (Ur. l. RS, št. 35/01 in 62/2003) dolžni na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujna sporočila v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. V takih primerih so za takojšnje posredovanje sporočil za javnost državnih organov pristojni: - Radio Slovenija - I. in II. program, - Televizija Slovenija - I. in II. program in - Slovenska tiskovna agencija.

D – 4 Navodilo za organiziranje in vodenje tiskovnega središča P – 15 Seznam oseb v ministrstvih in drugih državnih organih,

zadolženih za odnose z javnostmi P – 16 Seznam osrednjih in lokalnih medijev, ki bodo posredovali

obvestilo o izvajanju zaščitnih ukrepov 5.4. 3. Obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacij O terorističnem napadu, ki lahko povzroči čezmejne vplive in o pojavu nalezljivih bolezni, mora Republika Slovenija obveščati druge države in mednarodne organizacije v skladu z dvostranskimi in večstranskimi mednarodnimi pogodbami na način kot je v teh pogodbah določeno. Sporočilo o terorističnem napadu bo CORS posredoval tudi EU – MIC, NATO – EADRCC, OZN – OCHA, ter kontaktnim točkam sosednjih in drugih držav, s katerimi so sklenjene dvostranske ali večstranske mednarodne pogodbe. Ob terorističnem napadu z orožji za množično uničevanje pa CORS in posamezna ministrstva v skladu s svojimi

Stran 33 od 63

pristojnostmi obveščajo tudi organe, ki so določeni v različnih zakonih ali mednarodnih pogodbah (na primer IAEA, OPCW in druge).

P – 17 Seznam kontaktnih organov drugih držav in mednarodnih organizacij

D – 5 Obrazci za obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacij

D – 920 Vzorec obvestila o nesreči

Stran 34 od 63

6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb 6.1.1 Aktiviranje medresorske operativne skupine Medresorsko operativno skupino, ki usklajuje in koordinira začetno ukrepanje ob napovedi oziroma zaznavi, pojavu ali dogodku, ki je lahko povzročen s terorističnim namenom, aktivira njen vodja oziroma namestnik. Medresorska operativna skupina lahko zahteva aktiviranje katerekoli službe ali enote, ki lahko ugotovi vrsto ogroženosti oziroma predlaga pristojnim organom aktiviranje služb in enot za izvedbo ustreznih ukrepov zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem načrtom. 6.1.2 Aktiviranje pristojnih zdravstvenih organov in služb Ob pojavu ali sumu pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh (uporaba bioloških agensov) naloge na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje (zakon o nalezljivih boleznih, Uradni list RS št. 69/95). 6.1.3

6.1.4

Aktiviranje pristojnih veterinarskih organov in služb Ob pojavu ali sumu pojava nalezljivih boleznih pri živalih se aktivnosti izvajajo v skladu z zakonom o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02), zakonom o krmi (Uradni list RS, št. 13/02 in 110/02) ter drugimi predpisi in v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih (VRS, št. 327/04/2002-1 z dne 06.3.2003)

Aktiviranje pristojnih organov in služb za varstvo rastlin Ob pojavu ali sumu pojava bolezni na rastlinah naloge izvaja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01, 52/02 in 45/04). 6.1.5 Aktiviranje organov CZ

Stran 35 od 63

Ob napadu velikega obsega oziroma z obsežnimi posledicami, intervencijo vodi pristojni regijski ali državni poveljnik CZ v skladu z načrtom zaščite in reševanja. Poveljnik CZ RS glede na oceno stanja in napoved dogodkov aktivira: - štab CZ RS v operativni sestavi, - poveljnike CZ regij. 6. 2 Aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč Po obvestilu o uporabi kemičnega, jedrskega ali radiološkega orožja se: a) ob uporabi orožja za množično uničevanje na omejenem

teritorialno manjšem območju – (posledica uporabe orožja, ki se kaže kot – požar, eksplozija, omejena kontaminacija zemljišča, zraka, manjše število ranjenih in mrtvih na kraju dogodka), aktivira:

- najbližje gasilske enote, ki opravljajo naloge širšega pomena, - zdravstvena služba za nujno medicinsko pomoč, - mobilne laboratorije za odkrivanje vrste uporabljenega orožja - regijsko enoto CZ za RKB izvidovanje, - državno enoto za hitre intervencije (po potrebi) za izvajanje

dekontaminacije. b) ob uporabi orožja za množično uničevanje na širšem območju

Republike Slovenije – (posledice uporabe se kažejo kot širše kontaminirano območje, kontaminirano ozračje, ki se širi, večje število ranjenih in poškodovanih), aktivira državni načrte zaščite in reševanja ter v aktivnosti zaščite in reševanja vključi poleg rednih služb še dodatne sile za zaščito, reševanje in pomoč.

c) ob uporabi klasičnih terorističnih sredstev na omejenem območju

– (tarče napadov so lahko infrastrukturni objekti, objekti v katerih se nahaja večje število ljudi, javni in drugi objekti kritične infrastrukture), aktivira državne načrte zaščite in reševanja, ki so izdelani za ukrepanje ob posameznih nesrečah, ki so izdelane za tovrstne dogodke (letalska nesreča, železniška nesreča) ali so po načinu ukrepanja uporabni drugi načrti (poplave, porušitve jezov, potres).

Po obvestilu o pojavu nalezljive bolezni povzročene s terorističnim namenom v Republiki Sloveniji minister, pristojen za zdravje, oceni nastalo situacijo. Na podlagi ocene in prognoze dogodkov in zahteve ministra po pomoči, poveljnik CZ RS ali njegov namestnik sprejme

Stran 36 od 63

odločitev o aktiviranju organov, pristojnih za operativno, strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči in o uporabi sil za zaščito, reševanje in pomoč. Po obvestilu o pojavu nalezljive bolezni pri živalih ali rastlinah, povzročene s terorističnim namenom, minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oceni nastalo situacijo. Na podlagi ocene in prognoze dogodkov od poveljnika CZ RS lahko zahteva aktiviranje organov, enot in služb za pomoč pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči.

P – 18 Seznam zbirališč državnih in regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč D – 7 Vzorec odredbe o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč D – 8 Vzorec delovnega naloga D - 921 Načrt aktiviranja medresorske operativne skupine 6. 3 Zagotavljanje pomoči v materialnih in finančnih sredstvih Materialna pomoč države ob ukrepanju ob nesrečah zaradi terorizma obsega zlasti: - zagotavljanje zaščitne in reševalne opreme (maske, zaščitne

obleke…), - zagotavljanje sredstev za razkuževanje, - zagotavljanje zdravil, - zagotavljanje finančnih sredstev. O uporabi materialnih sredstev iz državnih rezerv odloča Vlada RS, v nujnih primerih pa tudi poveljnik CZ RS ali njegov namestnik. 6. 4 Mednarodna pomoč Za mednarodno pomoč lahko zaprosi Vlada RS ali poveljnik CZ RS, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno. Prošnje pošlje Uprava RS za zaščito in reševanje, ki usklajuje mednarodno pomoč. Mednarodna pomoč lahko glede na potrebe obsega zlasti: - izmenjavo podatkov in informacij,

Stran 37 od 63

- storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, - zdravljenje obsevanih ali obolelih oseb, - zaščitno in reševalno opremo in - druga sredstva pomoči. Na podlagi mednarodnih pogodb, ki jih ima naša država sklenjene z drugimi državami o medsebojnem sodelovanju ob naravnih in drugih nesrečah velja za člane reševalnih ekip iz drugih držav, ki bi prišli pomagat ob nesreči, poseben režim pri prestopu državne meje (na mejnih prehodih ali zunaj njih, brez potnih listin in podobno). Reševalna oprema se lahko v našo državo vnaša brez plačila carinskih dajatev. Reševalne enote in službe, strokovnjaki ter materialna pomoč iz drugih držav, ki bo prihajala po kopnem, se bodo zbirali v regijskih logističnih centrih. Odločitev o tem, v katerih logističnih centrih se zbira mednarodna pomoč, sprejme poveljnik CZ RS. Za organizacijo in delovanje logističnih centrov so pristojne izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.

D – 9 Vzorec prošnje za mednarodno pomoč D – 10 Načrt organizacije in delovanja državnega logističnega centra D – 11 Načrt prevzema in razdelitve pomoči na letališčih D – 12 Postopki za sprejemanje mednarodne pomoči

P – 19 Seznam predvidenih potreb po mednarodni pomoči P – 20 Seznam regijskih logističnih centrov, predvidenih za sprejem

mednarodne pomoči P – 905 Pregled kontaktnih organov drugih držav in mednarodnih

organizacij, ki so pristojni za sprejemanje mednarodne pomoči

Stran 38 od 63

7. UPRAVLJANJE IN VODENJE 7. 1 Organi in njihove naloge Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni. Posamezni državni organi imajo ob terorističnih napadih s klasičnim orožjem ali z orožjem oziroma s sredstvi za množično uničevanje predvsem naslednje naloge, ki jih razdelajo v načrtih dejavnosti, ki so dodatki k temu načrtu: Vlada RS: • vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic, • ureja mednarodno pomoč, • odloča o uporabi sredstev proračuna RS za pokrivanje stroškov

zaščitnih in reševalnih akcij državnih sil, • odloča o uporabi sredstev proračuna RS za pomoč prizadetim pri

ustvarjanju osnovnih življenjskih razmer, • zagotavlja finančna sredstva za obnovo pripravljenosti in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

Poveljnik in Štab CZ RS: • operativno-strokovno vodi delovanje CZ in drugih sil za zaščito,

reševanje in pomoč, • usklajuje operativne ukrepe in dejavnosti ministrstev in drugih

državnih organov, • operativno ureja pomoč drugih držav in mednarodnih organizacij v

silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč, • obvešča Vlado RS o posledicah in stanju na prizadetem območju ter

daje mnenja in predloge v zvezi z zaščito, reševanjem, pomočjo ter odpravljanjem posledic nesreče,

• vodi pripravo končnega poročila o nesreči in ga predloži v sprejem Vladi RS in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

Stran 39 od 63

Ministrstvo za obrambo: a) Uprava RS za zaščito in reševanje: • opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz

svoje pristojnosti, • spremlja in razglaša nevarnosti, • usmerja delovanje centrov za obveščanje, • organizira komunikacijski sistem za delovanje državnih sil za zaščito,

reševanje in pomoč, • zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na državni ravni, • zagotavlja pogoje za delo poveljnika in Štaba CZ RS, • v sodelovanju z drugimi ministrstvi izdeluje ocene ogroženosti in

načrtuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic, • zagotavlja logistično podporo pri delovanju državnih sil, • zagotavlja nastanitvene začasne zmogljivosti za prizadete, vključno za

delovanje karantene, če jih ni mogoče zagotoviti v okviru rednih dejavnosti,

• operativno ureja pomoč drugih držav in mednarodnih organizacij v silah, sredstvih za zaščito in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 13 Načrt dejavnosti URSZR

b) Poveljstvo sil SV

• organizira zaščito in reševanje pripadnikov SV ter sredstev, s katerimi upravlja,

• usklajuje sodelovanje in pomoč enot in služb SV pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči (evakuacija ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin, prevoz človekoljubne pomoči, hrane in vode ter pri postavljanju začasnih nastanitvenih objektov),

• zagotavlja uporabo materialnih sredstev SV za zaščito, reševanje in pomoč in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 14 Načrt delovanja Slovenske vojske

Urad Vlade RS za informiranje:

Stran 40 od 63

• organizira in vodi tiskovno središče, • pripravlja novinarske konference za domače in tuje novinarje, • dokumentira in analizira prispevke objavljene v javnih medijih doma in

v tujini, • zagotavlja osnovni informacijski servis tujim novinarjem in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 29 Načrt dejavnosti UVI Slovenska obveščevalno varnostna agencija: • agencija zbira, vrednoti in posreduje podatke v skladu z zakonom o

SOVI, • poroča, pošilja podatke, sodeluje in usklajuje aktivnosti z drugimi

državnimi organi, • sodeluje pri pripravi varnostnih ocen in ocen ogroženosti

posameznikov, institucij in objektov, • izmenjuje podatke s partnerskimi obveščevalnimi in varnostnimi

službami in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D – 922 Načrt dejavnosti SOVA Ministrstvo za okolje in prostor: • določi po potrebi ukrepe za ravnanje s kemijskimi in z biološkimi

odpadki, • določi ukrepe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, • določi kraj in način skladiščenja radioaktivnih odpadkov, • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

a) Uprava RS za jedrsko varnost • določi merila in kriterije za ukrepanje za primer napada z jedrskimi ali

radioaktivnimi snovmi (v sodelovanju z MZ), • primerno organizira in vzdržuje strokovne skupine za oceno doz,

analizo dogodka in skupino za podporo in informiranje, • poveljniku CZ RS predlaga izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov, • sodeluje pri pripravi informacij za javnost in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. b) Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo

Stran 41 od 63

• zagotavlja meteorološke podatke in podatke o hitrosti doz gama sevanja z mreže za zgodnje opozarjanje pred povečano radioaktivnostjo v ozračju ter računa trajektorije in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 22 Načrt dejavnosti MOP Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: • vzpostavi povezavo s centri za socialno delo in sodeluje pri

organizaciji evakuacije in oskrbi oseb nastanjenih v javnih socialno varstvenih zavodih na območju terorističnega napada iz pristojnosti ministrstva,

• ocenjuje posledice terorističnega napada z vidika zagotavljanja pomoči ogroženim skupinam oseb in preko centrov za socialno delo usklajuje in zagotavlja izplačila izrednih denarnih socialnih pomoči ogroženim prebivalcem za krajše ali daljše časovno obdobje,

• sodeluje pri nastanitvi in oskrbi ogroženih skupin prebivalstva iz svoje pristojnosti in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 23 Načrt dejavnosti MDDSZ Ministrstvo za gospodarstvo: • pripravi predloge Vladi RS za ureditev preskrbe z uporabo državnih

blagovnih rezerv, • spremlja in uravnava z uporabo blagovnih rezerv dogajanja na trgu, da

prepreči kritično zmanjšanje zalog življenjsko pomembnih izdelkov, • sodeluje pri pripravi programov za odpravo posledic škode, • sodeluje pri izvajanju aktivnosti za uporabo gostinsko- turističnih

objektov in zmogljivosti za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,

• sodeluje pri izvajanju dejavnosti ob izvajanju zaščitnih ukrepov v turističnih objektih,

• izdela oceno stanja komunikacijskih objektov in naprav, • zagotavlja telekomunikacijske zveze prednostnim uporabnikom in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 20 Načrt dejavnosti MG

Stran 42 od 63

Ministrstvo za notranje zadeve: • organizira in izvaja ukrepe zaščite in reševanja za delavce ministrstva, • usmerja, nadzira in ocenjuje učinkovitost in primernost metod dela

policije in služb ministrstva, • obvešča javnost o izvedenih nalogah iz svojega področja, • izvaja upravne naloge na področju upravnih notranjih zadev povezane

z registracijo prebivalstva, matičnimi zadevami, javnimi listinami, upravnimi zadevami prometa ter zbiranja in združevanja,

• izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem nalog iz svoje pristojnosti in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. a) Policija • varuje življenja, osebno varnost in premoženje, • preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in prekrške, odkriva in

prijema storilce kaznivih dejanj in prekrškov, druge iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom,

• obvešča pristojne organe, • zavaruje kraj dogodka, • vzdržuje javni red, • nadzira in ureja promet in omogoča interveniranje silam za zaščito,

reševanje in pomoč, • varuje državno mejo in opravlja mejno kontrolo, • opravlja naloge, določene v predpisih o tujcih, • sodeluje s policijami drugih držav, • sodeluje pri identifikaciji žrtev, • obvešča ministrstvo za Zunanje zadeve o umrlih tujcih, • ureja zadeve v zvezi z orožjem in prevozi nevarnih snovi • varuje določene osebe, organe, objekte in okoliše in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 15 Načrt dejavnosti MNZ Ministrstvo za promet: • izdela oceno stanja prometne infrastrukture, • v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve izdela načrt prometne

ureditve cestnega prometa na prizadetem območju in vzpostavlja prometni režim v železniškem, zračnem in cestnem prometu glede na razmere in prednosti,

Stran 43 od 63

• obvešča javnost in prednostne uporabnike prometnih storitev o zaporah, omejitvah ter drugih spremembah v cestnem, železniškem in zračnem prometu,

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 17 Načrt dejavnosti MZP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: - spremlja stanje ter sprejema ukrepe za zaščito kmetijskih in

živinorejskih izdelkov in živil na prizadetem območju - usmerja proizvodnjo zdravstveno neoporečnih živil rastlinskega in

živalskega izvora ter živinske krme, - poskrbi za zakol živine, ki ni primerna za prehrano in uničenje

oporečnih kmetijskih pridelkov, - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 24 Načrt dejavnosti MKGP Ministrstvo za šolstvo in šport: • odloča o prenehanju pouka oziroma o predčasnem koncu šolskega leta, • sodeluje pri oskrbi šol z najnujnejšimi šolskimi potrebščinami, • uveljavi navodila za nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela in

drugih dejavnosti na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, poklicnega in srednješolskega izobraževanja,

• pripravi oceno o stanju šolskih in drugih zgradb, opreme ter drugih možnosti vzgojno izobraževalnega procesa in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 26 Načrt dejavnosti MŠŠ Ministrstvo za zdravje: • izvaja epidemiološki nadzor na prizadetem območju, • organizira dajanje nujne medicinske pomoči ter bolnišnično oskrbo

poškodovanih in obolelih, • spremlja stanje, določa prednosti in usmerja aktivnosti pri oskrbi z

zdravili, opremo in medicinskimi pripomočki, • sodeluje pri identifikaciji mrtvih in organizira sanitarni nadzor, • odreja ukrepe za preprečevanje nastanka in širjenja nalezljivih bolezni,

Stran 44 od 63

• izvaja higiensko-epidemiološki nadzor v nastanitvenih centrih in v drugih objektih, kjer je povečana koncentracija prebivalcev in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. Uprava RS za varstvo pred sevanji:

• določa merila in kriterije za ukrepanje v zvezi z nevarnostmi jedrskih

ali radioaktivnih snovi v sodelovanju z URSJV, • skrbi, da pooblaščeni izvajalci dozimetrije izpolnjujejo predpisane

zahteve, • predlaga izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov, • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 16 Načrt dejavnosti MZ Ministrstvo za zunanje zadeve: • vzpostavi stike z vladami tujih držav in mednarodnimi organizacijami,

zamejskimi Slovenci, izseljenskimi organizacijami delavci na začasnem delu v tujini, zaradi obveščanja o posledicah terorističnega napada,

• obvešča tuja diplomatsko-konzularna predstavništva pristojna za Slovenijo, o stanju in posledicah terorističnega napada, ter o razmerah v katerih živijo tuji državljani v Sloveniji,

• sodeluje pri organizaciji obiskov oziroma ogledu tujih diplomatsko – konzularnih predstavnikov, predstavnikov mednarodnih organizacij ali državnikov pri ogledu prizadetih območij in

• opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 18 Načrt dejavnosti MZZ Ministrstvo za finance: - določi prednosti pri uporabi sredstev proračuna, - pripravi predlog ukrepov za zagotovitev oziroma prerazporeditev

možnega obsega finančnih sredstev za odpravo posledic terorističnega napada,

- izdela oceno možnosti dodelitve dodatnih namenskih finančnih sredstev iz proračuna RS in

- opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 19 Načrt dejavnosti MF

Stran 45 od 63

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: - odloča o predčasnem koncu šolskega leta, - uveljavi navodila za nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela in

drugih dejavnosti na področju visokega šolstva, - pripravi oceno o stanju zgradb, opreme ter drugih možnosti vzgojno

izobraževalnega procesa in - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D - 27 Načrt dejavnosti MVŠZT 7. 2 Operativno vodenje

IZPOSTAVE URSZR(regije)

VLADA RS

MINISTRSTVAURSZR

ŽUPAN

OBČINSKE SLUŽBE

POVELJNIK CZ RS ŠTAB CZ RS

POVELJNIK CZŠTAB CZ REGIJE

POVELJNIK CZŠTAB CZ OBČINE

KRAJEVNI POVELJ. IN ŠTAB CZ

SVET ZA NACIONALNO

VARNOST

ENOTE IN SLUŽBE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

Slika 3. Shema vodenja sistema zaščite in reševanja Operativno vodenje področja zaščite in reševanja je shematsko prikazano na sliki. Dejavnosti za zaščito in reševanje na območju občine operativno vodi poveljnik CZ, ki mu pri delu pomaga štab CZ občine.

Stran 46 od 63

Poveljnik CZ regije in poveljnik CZ RS spremljata stanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju na zahtevo poveljnika CZ občine organizirata potrebno pomoč iz regije oziroma države. Če je prizadetih več občin, organizira in vodi dejavnosti zaščite in reševanja v regiji poveljnik CZ regije. Praviloma bo zaradi obsega posledic terorističnega napada vodenje zaščite, reševanja in pomoči v regijski pristojnosti. Če je teroristični napad prizadel območje dveh ali več regij, naloge zaščite, reševanja in pomoči vodi in organizira poveljnik CZ RS v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili Vlade RS. V dejavnosti se lahko vključijo tudi ministrstva v skladu z odločitvami poveljnika CZ RS oziroma Vlade RS. Naloga poveljnika CZ RS je, da v čim krajšem času vzpostavi pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceni predvideni razvoj situacije, zagotovi nujno pomoč na prizadetem območju in sprejme glede na pričakovano širjenje nesreče vse ukrepe, ki so nujno potrebni za reševanje ljudi in materialnih dobrin. Če je potrebna evakuacija prebivalstva, je naloga regijskih in lokalnih štabov, da zagotovijo vse potrebno za prevoz in nastanitev prebivalstva. Če je treba zagotoviti začasne nastanitvene zmogljivosti za prizadete ali obolele (karantena), jih zagotovijo v sodelovanju s pristojnimi javnimi službami. Štab CZ RS, ki ga lahko skliče poveljnik CZ RS v popolni ali operativni sestavi, praviloma zaseda na sedežu, ki je na Upravi RS za zaščito in reševanje. Štab CZ RS zlasti: • načrtuje, organizira in usmerja izvajanje reševalnih intervencij, • zagotavlja informacijsko podporo regijskim in občinskim štabom CZ, • zagotavlja logistično podporo državnim silam za zaščito, reševanje in

pomoč, • po potrebi nudi pomoč regijskim in občinskim silam za zaščito,

reševanje in pomoči. Pri navedenih nalogah sodelujejo člani Štaba CZ RS in delavci Uprave RS za zaščito in reševanje. Poveljnik lahko za izvedbo posamezne naloge ustanovi začasne delovne skupine ali druga delovna telesa. Poveljnik CZ RS lahko za opravljanje posameznih nalog določi vodjo intervencije, ki so mu podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju. Logistično podporo tem silam, ki obsega zagotavljanje zvez, opreme, materiala, prevoza,

Stran 47 od 63

informacijske podpore, prehrane, zdravstvenega in drugega varstva, zagotavlja Štab CZ RS s službami za podporo. Posledice nesreče je treba čim prej ustrezno dokumentirati. Prav tako je treba dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika CZ RS in drugih organov. D – 30 Načrt URSZR za zagotovitev prostorskih in drugih pogojev za

delo poveljnika CZ RS in Štaba CZ RS 7. 3 Organizacija zvez Pri neposrednem vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči se uporabljata sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZA-RE) ter sistem osebnega klica. Sistem zvez ZA-RE se obvezno uporablja pri vodenju intervencij ter drugih zaščitnih in reševalnih akcijah. Telekomunikacijska središča tega sistema so v centrih za obveščanje, prek katerih se zagotavlja povezovanje uporabnikov v javne in zasebne funkcionalne telekomunikacijske sisteme. Pri prenosu podatkov in komuniciranju se lahko uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojnih povezanih omrežjih v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in zakonom o telekomunikacijah. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka po: • telefaksu, • elektronski pošti, • radijskih zvezah v sistemu zaščite in reševanja (ZA-RE), • intranetu ZIR in • internetu.

P – 22 Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter elektronske pošte na področju zaščite in reševanja

D – 31 Načrt zagotavljanja zvez

Stran 48 od 63

8. UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 8.1 Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči Izvajajo se zaščitni ukrepi, ki jih odredi pristojni poveljnik CZ ali vodja reševalne intervencije. Ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje bi se izvajali predvsem naslednji zaščitni ukrepi: 8.1.1 Evakuacija Evakuacija je umik prebivalstva z ogroženega območja. Na območjih, kjer je odrejena, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti evakuacije (izdelani v občinah). Evakuacijo odredi Vlada RS, župan oziroma v nujnih primerih poveljnik CZ RS. Evakuacija se lahko izvede tudi kot preventivni ukrep. Če je dovolj časa, se lahko evakuira tudi živali in materialne dobrine. Evakuacija se praviloma izvaja z lastnimi prevoznimi sredstvi, pristojni organi pa morajo poskrbeti za prevoz posebnih kategorij prebivalcev (za otroke, bolnike, starejše občane v domovih upokojencev, invalide, goste v turističnih objektih, zapornike). V občinskih načrtih se natančneje opredelijo postopki obveščanja prebivalcev o izvedbi evakuacije, evakuacijske poti, izvajanje evakuacije za posebne kategorije prebivalcev, potrebna vozila in drugo, kar je pomembno za izvedbo evakuacije. Kadar je zaradi posledic terorističnih napadov neposredno ogroženo življenje ljudi, pristojni policist oziroma vodja intervencije odredi takojšen umik ljudi iz ogroženega območja. Kadar je zaradi nevarnosti terorističnega napada oziroma napada ogroženo življenje ljudi v javnem objektu o izmiku oziroma izpraznitvi objekta, odloči služba, ki objekt varuje, pristojni policist oziroma vodja intervencije.

D – 923 Navodila prebivalcem za izvajanje evakuacije

Stran 49 od 63

8.1.2 Radiološka, biološka in kemična zaščita Zaščita pred sevanji obsega poleg nadzora radioaktivnosti ukrepe in sredstva za neposredno zaščito pred ionizirajočim sevanjem in sicer: - uporabo osebnih zaščitnih sredstev, - uporabo tablet kalijevega jodida, - prepoved oziroma omejitev uživanja določenih živil, - zaščito vodnih virov, - zaščito živali, živinske krme in - dekontaminacijo. Tablete kalijevega jodida so na razpolago v zadostnem številu za vse prebivalce zlasti v Posavju (NEK). V primeru potrebe bi se razdeljevale po posebnem navodilu MZ. V državnih rezervah so zagotovljene določene rezerve zaščitnih mask, RKB ogrinjal in kombinezonov, sredstva za prečiščevanje vode, sredstva za absorbcijo in nevtralizacijo.

D – 924 Navodilo MZ o delitvi in uporabi tablet kalijevega jodida D – 925 Navodila MZ prebivalcem o izvajanju RKB zaščite D – 926 Navodila MKGP prebivalcem o izvajanju RKB zaščite D – 35 Navodilo za uporabo pitne vode 8.1.3 Zaklanjanje Zaklanjanje obsega umik prebivalstva v zaklonišča ali druge zidane zgradbe, s čimer se odpravijo ali zmanjšajo škodljivi vplivi iz okolja. Za zaklanjanje je v državi 1 900 zaklonišč osnovne zaščite z okrog 300.000 zakloniščnimi mesti, ki so delno primerna tudi za RKB zaščito. Je pa tudi 236 zaklonišč za dopolnilno zaščito z okrog 40.000 mesti. Ukrep zaklanjanja se razglasi preko sredstev javnega obveščanja, za izvedbo ukrepa in obveščenost prebivalcev so zadolžene občine.

D – 927 Navodila prebivalcem za zaklanjanje 8.1.4 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev obsega:

- urejanje zbirališč za umik oziroma evakuacija prebivalcev iz ogroženih zgradb, območij,

Stran 50 od 63

- nudenje zatočišča in nujne oskrbe prebivalcev, ki so se zaradi ogroženosti območja, kjer prebivajo, umaknili iz svojih prebivališč,

- postavljanje začasnih prebivališč, - oskrba prebivalcev s pitno vodo, hrano in drugimi življenjskimi

potrebščinami, - zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči.

Na evakuacijskih sprejemališčih se po potrebi organizirajo dekontaminacijske postaje in informacijski centri. Na krajih začasne nastanitve se za prebivalce organizira tudi vključevanje šoloobveznih otrok v izobraževalni proces. Občine v svojih načrtih zaščite in reševanja predvidijo evakuacijska sprejemališča in mesta in možnosti za začasno nastanitev evakuiranih prebivalcev. Naloge na tem področju opravljajo službe CZ za podporo, taborniške, skavtske organizacije, Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in druge humanitarne organizacije, centri za socialno delo in druge organizacije in društva. P – 9 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in

drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju P – 23 Pregled človekoljubnih organizacij v RS s podatki o vodilnih

osebah P – 24 Pregled centrov za socialno delo po regijah P – 25 Pregled objektov, kjer je možna začasna nastanitev ogroženih

prebivalcev in njihovih zmogljivosti po regijah P – 26 Pregled objektov javne prehrane in njihove zmogljivosti po

regijah 8.1.5 Zaščita reševalcev in drugega strokovnega osebja Vsi izvajalci zaščitnih ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči na mestu terorističnega napada oziroma, ki je kontaminirano zaradi napada, morajo uporabljati ustrezna osebna zaščitna sredstva in sredstva za dozimetrično kontrolo. Na kraju terorističnega napada, mora biti organiziran nadzor doznih obremenitev reševalcev.

Stran 51 od 63

8.1.6 Zaščite kulturne dediščine Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in izvajanje ukrepov za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov terorističnih napadov na kulturno dediščino. Izvajajo jih strokovnjaki s področja kulturne dediščine, strokovne službe za varstvo kulturne dediščine, po potrebi pa sodelujejo tudi enote CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč. Pregled in ukrepi za varstvo kulturne dediščine so sestavni deli načrtov za posamezne naravne in druge nesreče. P – 28 Seznam članov strokovnih komisij za varstvo kulturne dediščine 8.2 Naloge zaščite, reševanja in pomoči 8.2.1 Nujna medicinska pomoč Nujna medicinska pomoč ob terorističnih napadih s sredstvi za množično uničevanje zajema: - nujno (laično) pomoč, ki jo zagotavljajo ekipe prve medicinske

pomoči, - nujno medicinsko pomoč, ki jo zagotavljajo prehospitalne enote, - specialistično oskrbo poškodovanim in obolelim (ki niso

kontaminirani), ki jo zagotavljajo splošne bolnišnice, - kontaminiranim, obolelim za nalezljivimi boleznimi pa zagotavljajo

pomoč specialistične bolnišnice. Delovanje zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah je urejeno s predpisi MZ o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah. Ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh je treba po odločitvi pristojnih zdravstvenih organov organizirati karanteno za ljudi, ki so bili v stiku z obolelimi. 8.2.1.1 Psihološka pomoč Prizadetim po terorističnem napadu in svojcem žrtev organiziramo psihološko pomoč, ki jo dajejo različni strokovnjaki. Psihološko pomoč organizirajo po terorističnem napadu občine v sodelovanju s strokovnimi službami, s prerazporeditvami psihologov in na druge načine, po potrebi se lahko vključijo tudi vojaški psihologi. V ta

Stran 52 od 63

namen se lahko vnaprej pripravijo zgibanke prve psihološke pomoči preživelim v nesreči, z napotki, kako naj si pomagajo in kje lahko dobijo strokovno pomoč, če jo potrebujejo. Zgibanke se delijo po terorističnem napadu. V vse programe usposabljanja pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč morajo biti vključene vsebine prve psihološke pomoči. 8.2.1.2 Identifikacija mrtvih Ob terorističnih napadih, ki bi terjali večje število žrtev, bi se po potrebi poleg rednih služb, ki opravljajo identifikacijo mrtvih, lahko aktivirala tudi enota za identifikacijo mrtvih pri Inštitutu za sodno medicino pri Medicinski fakulteti.

D – 928 Načrt organizacije in delovanja zdravstva ob pojavu nalezljivih bolezni D – 33 Navodilo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah D – 34 Navodilo prebivalcem o ukrepih za preprečevanje nastanka

epidemij D – 36 Načrt aktiviranja enote za identifikacijo mrtvih in navodilo za

delo ekip za identifikacijo mrtvih D – 37 Navodilo za izvajanje psihološke pomoči P – 29 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj po regijah P – 30 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic po regijah P – 31 Pregled reševalnih vozil po regijah

8.2.2 Prva veterinarska pomoč Prva veterinarska pomoč ob terorističnih napadih zajema: - zbiranje podatkov o kontaminiranih in poginulih živalih na prizadetem

območju, - pomoč pri izvajanju ukrepov za zaščito živali in živil živalskega

izvora, krmil in napajališč pred kontaminacijo, - prva veterinarska pomoč obolelim živalim, - zasilni zakol kontaminiranih živali,

Stran 53 od 63

- sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel, - sodelovanje pri dekontaminaciji. Ukrepi za zaščito živali lahko zajemajo tudi preventivno evakuacijo živali, zaklanjanje živali, krmljenje živali z neoporečno hrano, napajanje z neoprečno vodo ter zaščito krme. V primeru pojava nalezljivih bolezni pri živalih se izvajajo ukrepi v skladu z državnim in drugimi načrti za ta primer. P – 33 Pregled ekip za prvo veterinarsko pomoč P - 34 Pregled veterinarskih organizacij po regijah 8.2.3 Tehnično reševanje Tehnično reševanje obsega: • reševanje ljudi in materialnih dobrin iz ruševin, razbitin, vode in težko

dostopnih predelov, • reševanje iz visokih zgradb, • iskanje pogrešanih v vodi, • premoščanje vodnih in drugih ovir, • reševanje oziroma odstranjevanje materialnih sredstev iz vode, • rušenje in odstranjevanje objektov, ki grozijo s porušitvijo, • ojačevanje objektov (odranje in podpiranje), zavarovanje prehodov in

poti ob poškodovanih objektih ter odstranjevanje ruševin in čiščenje komunikacij ter

• izvajanje drugih nalog iz svoje pristojnosti. Navedene naloge opravljajo tehnično-reševalne enote CZ, v katerih sestavi delujejo tudi ekipe kinologov z reševalnimi psi, gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, letalski enoti Policije in SV, ekipe potapljačev ter gradbena podjetja z ustrezno mehanizacijo. Pri izvajanju teh nalog sodelujejo tudi druge enote SV.

8.2.4 Gašenje in reševanje ob požarih

Gašenje in reševanje ob požarih ter eksplozijah obsega: • preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi, • gašenje požarov ter • reševanje ob požarih in eksplozijah. Te naloge izvajajo poklicne in prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote sodelujejo tudi pri izvajanju drugih nalog zaščite in reševanja, še posebej

Stran 54 od 63

pri reševanju iz visokih zgradb, reševanju ob prometnih nesrečah, pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter pri oskrbi s pitno in sanitarno vodo. 8.2.5 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje Ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene – radiološkega ali jedrskega orožja, so osnovni pogoji za življenje zagotovljeni takrat, kadar meritve hitrosti doz kažejo, da niso doseženi intervencijski nivoji za izvajanje zaklanjanja ali evakuacije, da niso doseženi akcijski nivoji za posamezno vrsto živila, in ni več verjetnosti ponovnega onesnaženja. Izvajanje radiološkega monitoringa in akcijskih nivojev je urejeno v državnem načrtu zaščite in reševanja ob jedrski nesreči. Ob kemični kontaminaciji so osnovni pogoji zagotovljeni, ko je izvedena dekontaminacija prizadetega območja. Poleg tega zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje obsega:

• nujno zdravstveno oskrbo ljudi in živali, • nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi

osnovnimi življenjskimi potrebščinami, • zagotavljanje delovanja nujne komunalne infrastrukture, • oskrbo z električno energijo, • zagotavljanje nujnih prometnih povezav, • zagotavljanje nujnih telekomunikacijskih zvez, • zagotavljanje in zaščito nujne živinske krme in • zaščito kulturne dediščine.

Da bi to zagotovili, je treba čim prej vzpostaviti delovanje infrastrukturnih objektov in naprav. Za izvajanje nalog na področju zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje so zadolžene javne službe in druge organizacije.

Stran 55 od 63

9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA V okviru osebne in vzajemne zaščite je treba prebivalce obveščati o nevarnosti oziroma o možnosti napada z orožjem za množično uničevanje in načini zaščite pred njim. Osebna in vzajemna zaščita obsegata vse ukrepe, ki jih prebivalci začnejo izvajati takoj, ko so obveščeni o dogodku, glede na posledice ali pričakovane posledice dogodka. Uporaba priročnih in standardnih sredstev za osebno zaščito ter dosledno spoštovanje navodil, ki jih po sredstvih javnega obveščanja sporočajo strokovni organi, lahko učinkovito zmanjšajo posledice uporabe sredstev za množično uničevanje. Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite je pristojna občina.

D – 39 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev načrta zaščite in reševanja

D – 40 Program usposabljanja, urjenja in vaj

Stran 56 od 63

10. RAZLAGA KRATIC ARAO Agencija za radioaktivne odpadke ARSO Agencija RS za okolje CZ Civilna zaščita CORS Center za obveščanje RS EADRC Euroatlantic Disaster Response

Coordination Centre Evroatlantski center za usklajevanje pomoči ob nesrečah

ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto GPU Generalna policijska uprava EU –MIC Evropska unija – Monitoring and

Information Centre IAEA Mednarodna agencija za jedrsko energijo IJS Institut Jozef Štefan MEEL Mobilni ekološki laboratorij MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne

zadeve MG Ministrstvo za gospodarstvo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MOP Ministrstvo za okolje in prostor MŠŠ Ministrstvo za šolstvo in šport MzP Ministrstvo za promet MZ Ministrstvo za zdravje MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NATO North Atlantic Treaty Organisation NCKU Nacionalni center za krizno upravljanje OKC Operativno komunikacijski center OPCW Organizacija za prepoved kemičnega orožja PU Policijska uprava RKB Radiološko, kemično, biološko RS Republika Slovenija SV Slovenska vojska TKI Hrastnik Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik UKC Univerzitetni klinični center URSJV Uprava RS za jedrsko varnost URSZR Uprava RS za zaščito in reševanje UVI Urad vlade za informiranje VURS Veterinarska uprava RS

Stran 57 od 63

ZA-RE Radijske zveze v sistemu zaščite in reševanja ZDA Združene države Amerike ZTS Zveza tabornikov Slovenije ZK skavtov Zveza katoliških skavtov ZRP zaščita, reševanje in pomoč ZZV Zavod za zdravstveno varstvo

Stran 58 od 63

11. SEZNAM PRILOG IN DODATKOV 11.1 Priloge P – 1 Podatki o poveljniku CZ RS, namestniku poveljnika CZ RS

in članih štaba CZ RS P - 2 Podatki o poveljnikih, namestnikih poveljnikov in članih

štabov CZ regij P – 3 Organizacija državne enote za hitre intervencije P – 4 Pregled državnih enot za RKB - zaščito P - 5 Pregled regijskih tehnično- reševalnih enot CZ P - 6 Pregled državnih in regijskih služb za podporo P - 7 Pregled poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot po regijah P - 8 Pregled gasilskih enot regijskega pomena P - 9 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev

in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju P - 10 Pregled potrebne zaščitne in reševalne opreme ter orodja P – 11 Pregled materialnih sredstev ZRP iz državnih rezerv P - 13 Telefonska številka, na kateri lahko državljani dobijo

informacije o nesreči P – 14 Seznam prejemnikov informativnega biltena URSZR P - 15 Seznam oseb v ministrstvih in drugih državnih organih,

zadolženih za odnose z javnostmi P – 16 Seznam osrednjih in lokalnih medijev, ki bodo posredovali

obvestilo o izvajanju zaščitnih ukrepov P – 17 Seznam kontaktnih organov drugih držav in mednarodnih

organizacij P – 18 Seznam zbirališč državnih in regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč P – 19 Seznam predvidenih potreb po mednarodni pomoči P – 20 Seznam regijskih logističnih centrov, predvidenih za

sprejem mednarodne pomoči

Stran 59 od 63

P – 22 Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter elektronske pošte na področju zaščite in reševanja

P – 23 Pregled človekoljubnih organizacij v RS s podatki o vodilnih osebah

P – 24 Pregled centrov za socialno delo po regijah P – 25 Pregled objektov, kjer je možna začasna nastanitev

ogroženih prebivalcev in njihove zmogljivosti po regijah P – 26 Pregled objektov javne prehrane in njihove zmogljivosti po

regijah P – 28 Seznam članov strokovnih komisij za varstvo kulturne

dediščine P – 29 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj po

regijah P – 30 Pregled splošnih in specialističnih bolnišnic v regijah P – 31 Pregled reševalnih vozil v regiji P – 33 Pregled ekip za prvo veterinarsko pomoč P – 34 Pregled veterinarskih organizacij po regijah P – 900 Seznam članov in delovanje medresorske operativne

skupine P - 901 Seznam gasilskih enot pooblaščenih za ukrepanje ob

nesrečah z nevarnimi snovmi P – 902 Pregled enot reševalcev z reševalnimi psi pri KZS in Zvezi

vodnikov reševalnih psov P – 903 Pregled RKB zaščitne in reševalne opreme P – 904 Seznam oseb in organov, ki se jih obvešča ob terorističnem

napadu P - 905 Pregled kontaktnih organov drugih držav in mednarodnih

organizacij, ki so pristojni za sprejemanje mednarodne pomoči

Stran 60 od 63

11.2 DODATKI D – 1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta D – 2 Načrt dejavnosti CORS D – 3 Navodilo za organiziranje in vodenje informacijskega centra D – 4 Navodilo za organiziranje in vodenje tiskovnega središča D – 5 Obrazci za obveščanje drugih držav in mednarodnih

organizacij D – 6 Načrt delovanja enote za hitre intervencije D – 7 Vzorec odredbe o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč D – 8 Vzorec delovnega naloga D – 9 Vzorec prošnje za mednarodno pomoč D – 10 Načrt organizacije in delovanja državnega logističnega centra D – 11 Načrt prevzema in razdelitve pomoči na letališčih D – 12 Postopki za sprejemanje mednarodne pomoči D – 13 Načrt dejavnosti URSZR D – 14 Načrt dejavnosti Slovenske vojske D – 15 Načrt dejavnosti MNZ D – 16 Načrt dejavnosti MZ D – 17 Načrt dejavnosti MZP D – 18 Načrt dejavnosti MZZ D – 19 Načrt dejavnosti MF D – 20 Načrt dejavnosti MG D – 22 Načrt dejavnosti MOP D – 23 Načrt dejavnosti MDDSZ D - 24 Načrt dejavnosti MKGP D – 26 Načrt dejavnosti MŠŠ D – 27 Načrt dejavnosti MVŠZT D – 29 Načrt dejavnosti UVI D – 30 Načrt URSZR za zagotovitev prostorskih in drugih pogojev za

delo poveljnika CZ RS in Štaba CZ RS D – 31 Načrt zagotavljanja zvez

Stran 61 od 63

D – 33 Navodilo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah D – 34 Navodilo prebivalcem o ukrepih za preprečevanje nastanka

epidemij D – 35 Navodilo za uporabo pitne vode D – 36 Načrt aktiviranja enote za identifikacijo mrtvih in navodilo za

delo ekip za identifikacijo mrtvih D – 37 Navodilo za izvajanje psihološke pomoči D – 39 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev načrta zaščite in

reševanja D – 40 Program usposabljanja, urjenja in vaj D – 900 Seznam gospodarskih družb, ki so predmet nadzora po

konvenciji o kemičnem orožju D – 901 Seznam gospodarskih družb, ki v delovnem procesu

uporabljajo, proizvajajo, skladiščijo večje količine nevarnih snovi

D – 902 Seznam gospodarskih družb, javnih stavb in drugih organizacij, ki so lahko cilj terorističnega napada

D – 903 Načrt delovanja službe nujne medicinske pomoči ob nesreči D - 904 Pregled nalog in možnosti ELME D – 905 Pregled nalog in možnosti ZVD Ljubljana D – 906 Pregled nalog in možnosti MEEL D – 907 Pregled nalog in možnosti Inštituta za mikrobiologijo D – 908 Organizacija in pregled nalog Veterinarskega inštituta in VURS (nadzor zdravja živali in živil živalskega izvora) D – 909 Organizacija in naloge fitosanitarne službe (nadzor rastlin in

živil rastlinskega izvora) Nacionalni inštitut za biologijo in Fitosanitarna uprava RS

D – 910 Pregled nalog in možnosti URSJV D – 911 Pregled nalog in možnosti Klinike za nuklearno medicino D – 912 Pregled nalog in možnosti enote za zaščito in reševanje s

klorom in drugimi jedkimi snovmi v TKI Hrastnik D – 913 Naloge enote za meteorologijo in hidrologijo D – 914 Naloge in možnosti območnih zavodov za zdravstveno varstvo D – 915 Pregled nalog in možnosti Centra za zastrupitve

Stran 62 od 63

Stran 63 od 63

D – 916 Pregled nalog in možnosti Inštituta za varovanje zdravja D – 917 Pregled nalog in možnosti Urada RS za kemikalije in Uprave RS za varstvo pred sevanji D – 918 Pregled nalog in možnosti Agencije za radioaktivne odpadke D – 919 Pregled nalog in možnosti 18. bataljona RKB Slovenske

vojske D – 920 Vzorec obvestila o nesreči D – 921 Načrt aktiviranja medresorske operativne skupine D – 922 Načrt dejavnosti SOVA D – 923 Navodila prebivalcem za izvajanje evakuacije D – 924 Navodilo MZ o delitvi in uporabi tablet kalijevega jodida D – 925 Navodila MZ prebivalcem o izvajanju RKB zaščite D – 926 Navodila MKGP prebivalcem o izvajanju RKB zaščite D – 927 Navodila prebivalcem za zaklanjanje D – 928 Načrt organizacije in delovanja zdravstva ob pojavu

nalezljivih bolezni