LES 5-6 Il!I!!!)

Drevesne vrstez biološko aktivnimlesomNikolaj TORELLI, *Katarina CUFAR * *

Z narašcajocim uvozom tropskih le­snih vrst se daljša tudi spisek zdra­vju škodljivih. Na podlagi literature

(Sandermann & Barghoorn 1956;Housen 1973; Wagenfiihr & Schei­ber 1985; Wagenfuhr 1984) smo se­stavili tabelo z 51 vrstami, ki imajobiološko aktiven les. Seznam vse­buje le dobro petino vrst z bolj alimanj dokazanim dražecim ali stru­penim ucinkom. Z nekaj izjemami(robinija, nagnoj), so vse tropske,pri cemer predeluje domaca indu­strija predvsem afriške. Kot zanimi­vost povejmo, da so se na nekaterihspiskih znašle tudi domace vrste,kot npr. bukev (bronhialna astmapri brusilcih parketa), crna jelša(alergijski kontaktni dermatitis) insmreka (astma, kašelj).

Raziskave in razvoj

takta s prahom so alergije, astma inzastrupitev. Ucinkovine so zlasti al­kaloidi, kinoni, fenoli, terpeni, Ha­voni, stilbeni in kumarini.

Naše tehnološke raziskave v trop­skih predelih Afrike in Amerikepotrjujejo, da je vrst z dražecim instrupenim ucinkom lesa in skorje ševeliko.

Pri predelavi in obdelavi zdravjuškodljivih vrst je treba predvsemposkrbeti za

a) odsesavanje prahu;b) uporabo respiratorjev zlasti pribrusilnih strojih, kjer nastaja naj­drobnejši prah;

Tabela 1. Drevesne vrste z biološko aktivnim lesom in/ali skorjo

DE lateks - fenoliDE

lateks - fenoliDE

1ateks'- fenoli

DE,MU,AS,

alkaloid makubein ?KR,ZA,PO GL,OM,SL,

alkaloid kamasin ?NE,DS

DE,AS,DS

lapahonon?DE

dezoksilapahol

VP

?

DE, DS, VP, MU

seskviterpenlakton?

DE,DS

kinon makasar II ?

OM,DE,SR

?

DS

?

Družina, vrsta, komercialno ime

LISTAveIANACARDIACEAE

Astronium fraxinifolium Schott, urunday

Gluta renghas L., renghasMelanorrhoea spec., sonAPOCYNACEAE

Aspidosperma polyneuron Muell. Arg., perobarose

Gonioma kamassi E. Mey

BIGNONIACEAE

Paratecoma peroba Kuh1m., peroba jaune

Tabebuia serratifolia Nichols., ipe, lapachoCOMBRETACEAE

Terminalia superba Engl. & Diels, limbaDIPTEROCARPACEAE

Dipterocarpus alatus Roxb., yangEBENACEAE

Diospyros celebica Bakh., makassar, coromandelGUTTIFERAE

Calophyllum brasiliense Camb., jacareuba, bariMIMOSACEAE

Albizzia lebbeck Benth., kokkoFABACEAE

Brya ebenus DC., cocuswood

Labumurn spec., nagnoj

FAGACEAE

Castanea sativa Mill., pravi kostanjLAURACEAE

Ocotea rodlei Mez, greenhearf

Phoebe porosa Mez, imbuia, Brazilian walnutLEGUMINOSAE/CAESALPINIOIDEAE

Afzelia bipindensis Harms, doussie

Erythrophleum guineense G. Don, taliLEGUMINOSAE/CAESALPINIOIDEAE nad.

Areal

J.Amerika

J/Jv. Azija

JV.Azija

J.Amerika

J. Afrika

J.Amerika

J.Amerika

Afrika

Jv.Azija

J.Azija

Sr.lJ. Amerika

JV.Azija

Sr. Amerika

Evropa

Evropa

J.·Amerika .

J.Amerika

Z/Sr. AfrikaAfrika

Vrsta obolenja(glej opombo)

DEDE, DS, GL, MU

DE

PR

DE,DS

AS,DEDS

Ucinkovina

kinoni

alkaloida ci tizinin N-metilcitizin

?

<iIkaloid ber-bem ?

alkaloidi

?

alkaloidi

• Prof. dr. mag. dipl. ing. - YU, Bioteh­niška fakulteta, VTOZD za lesarstvo,Ljubljana•• Asist. mag. dipl. ing. - YU, Biotehni­ška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljub­ljana

Najnevarnejši je vsekakor prah, kinastaja pri žaganju, skobljanju inbrušenju. Njegov biološki ucinek se­stoji iz mehanskega in fizikalno ke­micnih dejavnikov. Posledica kon-

c) udobno, vendar na vratu in za­pest jih zatesnjeno zašcitno obleko;d) osebno higieno, ki vkljucuje upo­rabo zašcitnih krem pred delom intemeljito umivanje obraza.

155

Družina, vrsta, komercialno ime

Guilandina echinata Spreng., pemamboue

Hymenea courbaril Lo,eourbarilPeltogyne venosa Benth., amaranteLEGUM1NOSAE/MIMOS01DEAE

Piptadeniastrum africanum Brenan, dabemaXylia dolabriformis Bentho, pyinkadoLEGUMINOSAE/P AP1LIONATAE

Afrormosia elata Harms, afrormozija, kokrodua

Dalbergia latifolia Roxbo, vzhodnoindijski palisander

Dalbergia nigra Fr. All., Rio palisander.Dalbergia retusa Hemsl., coco bol o

Pterocarpus pedatus Pie~e, maidou

Pteroearpus soyauxii Taub., afriški paduk

Robinia pseudacacia Lo,robinijaMELIACEAE

Cedrela mexicana Roemo, cedroMELIACEAE nad.

Guarea cedrata Pellegr., bosse

Khaya anthoteea C. DC., afriški mahagonij,acajou blancKhaya ivorensis A. Chev., afriški mahagonij,acajou AfriqueLovoa trichilioides Harms, dibetou

Swietenia macrophylla King, ameriški mahagonij,caoba

Turraeanthus africanus Pellegr., avodireMARACEAE

Chlorophora excelsa Benth. & Hook. f., irokoMYRTACEAE

Eucalyptus globulus Labill., blue gumSAPOTACEAE

Autranella congolensis A. Chev., mukulunguBaillonella toxisperma Pierre, moabiDumoria africana A. Chev., douka

Dumoria heekelli A. Chev., makoreSTERCULIACEAE

Mansonia altissima A. Chev., bete

Triplochiton scleroxylon K. Schum., samba,abachi, obecheTHYMELAEACEAE

Gonystylus spec., raminVERBENACEAE

Tectona grandis L. f., tik

ZYGOPHYLLACEAE

Guaiacum officinale L., gvajak

IGLAVCICUPRESSACEAE

Thuja plicata D. Don, westem red cedarTAXACEAE

Taxus baccata L., tisa

ArealVrsta ubolenja

Ucinkovina(glej opombo)J. Amerika

DE?

J. AmerikaDE?

J.AmerikaSR, KA, DE, DSdelbergioni

Z/Sr. Afrika

DS?

J/Jv. Azija

DS?

Z.Afrika

DE,OH,2Kalkaloid N-metilcitizinJaistali kalcijevega oksalataJ.Azija

DER-4-metoksidalbergionJ.Amerika

DEdalbergioniJ/Si:: Amenka

DE, MU, MV .dalbergioni

Jv.Azija

BA?Z/Sr. Afrika

DE?

S. Amerika, Evropa

DEflavonoidi

Sr/Jo Amerika

DS,DE?

Afrika

DE, AS?

Afrika

DEtriterpen antotekol

Z.Afrika

DEderivat meliacina ?

Z/Sr. AfrikaASalkaloidi?

Sr.lJ. Amerika

DEderivati meliacina ?

Z.AfrikaDE,KN?

Afrika

DS,DE,BAderivat stil bena kloroforin

Avstralija

DEolje?

Z/Sr. Afrika

DS?Z.Afrika

DS?Z.Afrika

DS,DE,ASsaponini ?Z.Afrika

DS,DE,ASsaponini?

Z.Afrika

DE,KN,MU,OMglikozidi, mansonon Ain drugi kinoni

Z/Sr. Afrika

AS?

Jv.Azija

DE?

J/Jv.Azija

DEkinon dezoksilapahol(DOL)

Sr. Amerika

DS?

S.Amerika

BAB-tujaplicin

Evropa

DE,GLalkaloidi

Opomba - vrste obolenj:AS -astmaBA - bronhialna astmaDE - dermatitisDS - draženje sluzniceGL - glavobolKA -kašeljKN - krvavenje iz nosaKR -krciMU -mucninaMV - motnje vida156

NE - nezavestOH - ohromitevOM -omoticaPO -potenjePR - prebavne motnjeSL - slabostSR -srbežVP - vnetje po mehanski poškodbi2K - želodcni krci

LiteraturaHausen, B. M. 1973. Holzarten mitgesundheitsschiidigenden 1nhaltstoffen.DRW-Verlags-GmbH, Stuttgart.Sandennann, W. & A. W:·Barghoom.1956. Holz als Roh U. Werkstoff 14: 87­94.Wagenfiihr, R. 1984. Anatomic des Hol­zes. 3. izd. VEB Fachbuchverlag, Leipzig.WagenIunr, R. & Chr. Scheiber. 1985.Holzatlas. VEB Fachbuchverlag, Leipzig.