DRUŽBENI NAUK IN DELOVANJE CERKVE

II. DRUŽBENI NAUK

IN PRIZADEVANJE KRŠČANSKIH LAIKOV

A) KRŠČANSKI LAIKI

Bistvena oznaka laikov, ki delajo v Gospodovem vinogradu (prim. Mt 20,1–16), je svetni značaj njihove hoje za Kristusom, ki se uresničuje prav v svetu, kjer »imajo po posebni poklicanosti nalogo iskati božje kraljestvo s tem, da se ukvarjajo s časnimi rečmi in jih urejajo v skladu z božjo voljo«.

»Pod imenom laik razumemo ... vse vernike razen udov svetega reda in redovniškega stanu, potrjenega v Cerkvi, to se pravi vernike, ki so bili s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v božje ljudstvo. Ti verniki so s krstom na svoj način postali deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe in izvršujejo svoj delež poslanstva celotnega krščanskega ljudstva v Cerkvi in v svetu.«

Osebna izkaznica laikov se poraja in raste iz zakramentov: iz krsta, birme in evharistije.

Krst oblikuje po Kristusu, Očetovem Sinu, prvorojencu vseh stvari, ki je bil kot Učitelj in Odrešenik poslan k vsem ljudem. Birma ali potrditev upodablja po Kristusu, ki je bil poslan, da bi oživljal stvarstvo in vsako bitje z izlitjem svojega Duha. Evharistija pridružuje verujočega eni in popolni žrtvi, ki jo je Kristus po lastnem mesu daroval Očetu za odrešenje sveta.

Posebna naloga krščanskih laikov je, da oznanjajo evangelij z življenjskim pričevanjem, zakoreninjenim v Kristusu in živetim v vsakdanjosti: v družini; pri poklicni zavzetosti na področju dela, kulture, znanosti, raziskovanja; z odgovornim opravljanjem družbenih, gospodarskih, političnih obveznosti.

Vse svetne človeške stvarnosti, osebne in družbene, okoliščine in zgodovinske razmere, strukture in ustanove, vse to so posebna področja, kjer živijo in delajo krščanski laiki.

B) DUHOVNOST KRŠČANSKEGA LAIKA

Krščanski laiki so poklicani k oblikovanju pristne laiške duhovnosti, ki jih bo kot nove ljudi, potopljene v božjo skrivnost, in kot člane družbe prerodila v svetnike in posvečevalce.

Navdihnjeni s takšno duhovnostjo lahko krščanski laiki »kakor kvas od znotraj prispevajo k posvečenju sveta in tako predvsem s pričevanjem svojega življenja in z žarom svoje vere, upanja in ljubezni razodevajo Kristusa drugim«.

C) MODRO DELOVANJE

Krščanski laik mora delovati v skladu z zahtevami, ki mu jih narekuje modrost. Ta krepost nas usposablja, da lahko ob vsaki okoliščini ločimo resnično dobro in izberemo primerna sredstva, da ga dosežemo. Z njeno pomočjo pravilno uporabljamo moralna načela za posamezne primere.

Modrost se členi na tri stopnje: pojasnjuje razmere in jih vrednoti, navdihuje odločitve in spodbuja k delovanju.

Za prvo stopnjo je značilno razmišljanje in posvetovanje, da bi pretehtali dokaze in povprašali za potrebna mnenja; za drugo je značilno vrednotenje analize in presojanje stvarnosti v luči božjega načrta; tretja stopnja, stopnja odločitve, se opira na prvi dve, ki ji omogočata opredeljevanje med tem, kar je treba storiti.

Č) DRUŽBENI NAUK IN IZKUŠNJA Z ZDRUŽENJI

Družbeni nauk Cerkve mora postati sestavni del vzgoje krščanskih laikov. Izkušnja dokazuje, da je vzgojno delo po navadi mogoče znotraj cerkvenih laiških organizacij, ki izpolnjujejo natančna merila cerkvenosti: »Tudi skupine, združenja in gibanja imajo svoje mesto pri vzgoji krščanskih laikov. Vsakdo ima po svoji metodi možnost izvajati vzgojo, ki je globoko zakoreninjena v samem izkustvu apostolskega življenja. … «

»Cerkveno občestvo, ki je navzoče in deluje v delovanju posameznih oseb, najde svoj specifični izraz v skupnem delovanju krščanskih laikov, torej v njihovem solidarnem delovanju, s katerim se odgovorno udeležujejo življenja in poslanstva Cerkve.«

Družbeni nauk Cerkve je zelo pomemben za cerkvena združenja, ki se ukvarjajo s pastoralno dejavnostjo na družbenem področju.

Tudi stanovska združenja, ki v določenem poklicnem ali kulturnem okolju povezujejo svoje člane v imenu poklica in krščanskega poslanstva, lahko dragoceno prispevajo h krščanskemu zorenju.

Tako na primer krščansko združenje zdravnikov vzgaja svoje zdravnike z vajami v presojanju tolikerih težkih vprašanj, ki jih medicinska veda, biologija in druge vrste znanosti zastavljajo zdravniku v poklicnem delu, pa tudi v vesti in pri verovanju.

Prav isto lahko rečemo o združenjih katoliških učiteljev, pravnikov, podjetnikov, delavcev ali pa športnikov, naravovarstvenikov ... V takšnem kontekstu družbeni nauk razkriva svojo vzgojno učinkovitost v odnosu do osebne vesti in do kulture nekega naroda.

D) SLUŽENJE NA RAZLIČNIH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA

Življenje krščanskega laika se na družbenem področju odvija v znamenju služenja, z izražanjem ljubezni, ki se glede na posebne vidike odraža v družinskem, kulturnem, delovnem, gospodarskem in političnem življenju: ko krščanski laiki izpolnjujejo različne zahteve svojega posebnega duhovnega poklica, izražajo resnico svoje vere in hkrati resnico družbenega nauka Cerkve, ki prihaja do polne uresničitve, ko se udejanja v dejanskem reševanju socialnih vprašanj.

1. V SLUŽBI ČLOVEKA

Iz spreobrnjenega srca vre skrb za človeka, ki ga ljubimo kakor brata. Ta skrb nam omogoča, da kot svojo dolžnost dojemamo prizadevanje za vnovično ozdravitev ustanov, struktur, življenjskih razmer, ki so v nasprotju s človeškim dostojanstvom.

Krščanski laiki se morajo zato hkrati truditi za spreobrnjenje src in za izboljšanje struktur. Ko si prizadevajo za ustanove, v katerih bi bilo dostojanstvo vseh ljudi zares spoštovano in upoštevano, morajo upoštevati zgodovinske razmere in se opirati na zakonita sredstva.

Pospeševanje človekovega dostojanstva vsebuje predvsem zagotavljanje neodtujljive pravice do življenja od spočetja do narave smrti, kar je prvi pogoj za vse druge človekove pravice.

2. V SLUŽBI KULTURE

Kultura mora biti posebno področje navzočnosti in delovanja Cerkve in posameznih kristjanov. Ločevanje krščanske vere od vsakdanjega življenja je 2. vatikanski cerkveni zbor ocenil za eno najhujših zmot našega časa.

Posebno področje delovanja krščanskih laikov mora biti negovanje družbene in politične kulture, ki jo navdihuje evangelij. Novejša zgodovina je pokazala slabosti in popoln propad kulturnih pogledov, ki so dolgo prevladovali in zmagovali predvsem na družbeni in politični ravni.

Družbeno in politično prizadevanje krščanskih laikov na področju kulture dobiva danes nekatere jasne smernice. Prva skuša po vsem svetu zagotoviti pravico vseh do človeške in družbene kulture, »primerne dostojanstvu osebe; in sicer brez ozira na razlike glede rodu, spola ali naroda, vere ali socialnega položaja«.

Ta pravica zajema pravico družin in ljudi do svobodne in odprte šole; svoboden dostop do družbenih občil, pri čemer se je treba izogibati vsaki obliki monopola in ideološkega nadzora; svobodo raziskovanja, širjenja idej, razpravljanja in soočenj.

Kristjani si morajo prizadevati, da bi polno ovrednotili versko razsežnost kulture; ta naloga je zelo pomembna in nujna za kakovost človeškega življenja na individualni in družbeni ravni.

Vprašanje, ki izhaja iz skrivnosti življenja in se vrača k še večji, to je božji skrivnosti, je namreč v središču vsake kulture; če to razsežnost odstranimo, se spridita kultura in moralno življenje narodov.

Pri pospeševanju pristne kulture pripisujejo krščanski laiki velik pomen družbenim občilom in pri tem presojajo predvsem vsebino številnih možnosti, za katere se odločajo ljudje.

Cerkev ponuja dolgo izročilo modrosti, zakoreninjeno v božjem razodetju in v človeškem razmišljanju, izročilo, katerega teološka naravnanost opravlja vlogo pomembnega »korektiva« tako nasproti »ateistični rešitvi, ki je človeštvo oropala njegovih temeljnih kamnov, namreč duhovnih; kakor tudi nasproti permisivnim uživaškim rešitvam, ki z različnimi izgovori težijo k temu, da bi ga prepričali o njegovi neodvisnosti od vsake postave in od Boga«.

Krščanski laiki vidijo v družbenih občilih možne in mogočne pripomočke solidarnosti: »Solidarnost se izkazuje kot posledica resničnega in pravilnega obveščanja in svobodnega pretakanja idej, ki pospešujejo spoznavanje drugega in spoštovanje do njega.«

3. V SLUŽBI GOSPODARSTVA

Spričo sedanjega zapletenega gospodarskega dogajanja se bo krščanski laik v svojem delovanju ravnal po načelih družbenega nauka Cerkve. Nujno je, da ta načela pozna in se jim prepusti tudi v samem gospodarskem delovanju: ko takšnih načel – prvo med njimi je središčna vloga človeške osebe – ne spoštujemo, je ogrožena kakovost gospodarske dejavnosti.

V tem prizadevanju za ponovni premislek, ki se z razčlenjevanjem profilira in želi vplivati na razumevanje gospodarske stvarnosti, so na gospodarskem področju dragocena združenja krščanskega navdiha: združenja delavcev, podjetnikov in gospodarstvenikov.

4. V SLUŽBI POLITIKE

Za krščanske laike je politično delo kakovosten in zahteven izraz krščanskega javnega delovanja v službi drugih.

Odgovorne naloge v družbenih in političnih ustanovah zahtevajo resno in izoblikovano prizadevanje, ki bo s pomočjo prispevkov v politični razpravi, z načrtovanjem in dejanskimi odločitvami znalo izluščiti absolutno potrebo po moralni kvalifikaciji družbenega in političnega življenja. Neustrezna pozornost do nravne razsežnosti vodi v razčlovečenje skupnega življenja ter družbenih in političnih ustanov, ker utrjuje »strukture greha«.

V obnebju političnega udejstvovanja krščanskih laikov zahteva posebno skrb priprava na izvrševanje oblasti, ki jo morajo verujoči sprejeti, zlasti ko jih v skladu z demokratičnimi pravili k tej dolžnosti kliče zaupanje sodržavljanov. Spoštovati morajo demokratični sistem, ker »zagotavlja udeležbo državljanov pri političnih odločitvah in podložnikom zagotavlja možnost, da svoje vlade volijo in nadzorujejo, kakor tudi to, da jih, kadar se pokaže potreba, miroljubno zamenjajo«.

Ko se na področjih in v stvareh, ki vodijo k temeljnim etičnim zahtevam, predlagajo ali izvajajo zakonska in politična načela, ki so v nasprotju z načeli in moralnimi vrednotami, cerkveno učiteljstvo uči, da »dobro oblikovana krščanska vest nikomur ne dovoljuje, da bi z lastnim glasom podprl udejanjanje političnega programa ali posamičnega zakona, ki spodkopava bistveno vsebino vere in morale s predstavljanjem alternativnih predlogov ali predlogov, ki so takšni vsebini nasprotni«.

Ne smemo pozabiti, da je v mnogoterih okoliščin, v katerih so v igri temeljne moralne zahteve, ki se jim ni mogoče odreči, krščansko pričevanje treba imeti za dolžnost, ki se ji ni mogoče odpovedati in lahko v imenu ljubezni in človeškega dostojanstva privede tudi do žrtvovanja življenja samega, do mučeništva.

Zgodovina dvajsetih stoletij, tudi tega zadnjega, je bogata z mučenci za krščansko resnico, s pričevalci vere, upanja, evangeljske ljubezni. Mučeništvo je pričevanje o lastnem osebnem priličenju križanemu Jezusu, ki se izraža, kakor uči evangelij, do najvišje oblike, do prelitja lastne krvi: »Če pšenično zrno ... pade v zemljo in ... umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24).

Žal poznamo še vedno tudi v demokratičnih družbah izraze nestrpnega laicizma, ki nasprotujejo vsaki obliki političnega in kulturnega poudarjanja vere in skušajo razvrednotiti vsako družbeno in politično udejstvovanje kristjanov, ker se prepoznavajo v resnicah, ki jih uči Cerkev, in se pokoravajo moralni dolžnosti, da ravnajo po svoji vesti; nekateri radikalno zanikajo celo samo naravno etiko.

Posebno področje opredeljevanja je za krščanske laike izbiranje političnih sredstev oziroma včlanjevanje v določeno stranko in sprejemanje drugih oblik političnega sodelovanja. Treba se je odločiti v skladu z vrednotami in pri tem upoštevati dejanske razmere. Vsekakor je treba vsako odločitev zakoreniniti v ljubezni in naravnati k iskanju skupnega dobrega.

ZA CIVILIZACIJO LJUBEZNI

Da bi postala družba bolj človeška, vrednejša človeka, je potrebno v družbenem življenju – na politični, gospodarski, kulturni ravni – zopet ovrednotiti ljubezen in jo spremeniti v trajno in najvišje pravilo delovanja.

Ljubezen se namreč ne more izčrpati samo v zemeljski razsežnosti človeških zvez in družbenih odnosov, ker vsa njena učinkovitost prihaja od Boga.

NA VEČER TEGA ŽIVLJENJA se bom prikazala pred teboj praznih rok,

kajti ne prosim te, Gospod, da bi štel moja dela.

Nobena vrsta naše pravičnosti ni brez madeža v tvojih očeh. Zato hočem obleči tvojo lastno

pravičnost in od tvoje ljubezni

prejeti v večno posest tebe samega ...

Sv. Terezija Deteta Jezusa

ZA RAZMISLEK

Odkod izvira poklicanost krščanskega laika k temu, da živi in pričuje za evangelij?

Kje v trojni shemi družbenega delovanja kristjanov videti-presojati-delovati se najraje zatakne? Zakaj?

Katere katoliške laiške organizacije in gibanja poznam? (v pomoč: http://skls.si/)? Kakšno je njihovo poslanstvo v družbi?

V katerih ustanovah opažam potrebo po spreobrnjenju? Kaj lahko storim, da bi bilo drugače?

Ali tudi sam, moji prijatelji, sožupljani ločujemo vero od življenja? Kako?

Kakšen je odnos naših medijev do Cerkve in vere? Kaj lahko storim, da bi bilo drugače?

Sem se sposoben zoperstaviti vplivu prevladujočega mnenja o zakonih, ki nasprotujejo veri in morali? Kaj bi mi pomagalo, da bi lažje uresničeval svoje poslanstvo?

Literatura

- Kompendij družbenega nauka Cerkve

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, Škofijski urad za laike Nadškofije Ljubljana