drzavna statistika v letu 2011 · državna statistika v letu 2011 2 avtorji: statistični urad...

SLOVENSKADR@AVNA STATISTIKA

ZAUPANJA VREDNAIN UPORABNI[KO USMERJENA

Državna statistika

v letu 2011

Ljubljana, maj 2201

STATISTI^NI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

REPUBLIKA SLOVENIJA

Poro

11

čilo o izvajanju

Letnega programa

statističnih raziskovanj

za 20

REPUBLIKA SLOVENIJA

Državna statistika v letu 2011

Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011

Ljubljana, maj 2012


2

Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Zbrala in uredila: Alenka Škafar

Publikacija na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp

Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 70 izvodih – ISSN 1408-9475


3

Kazalo

Uvodna beseda ........................................................................................................................................ 5 1 Demografske in socialne statistike ........................................................................................................ 7

1.1 Prebivalstvo .............................................................................................................................................. 7 1.2 Trg dela .................................................................................................................................................... 8 1.3 Izobraževanje in usposabljanje ............................................................................................................... 10 1.4 Kultura .................................................................................................................................................... 12 1.5 Zdravje ................................................................................................................................................... 12 1.6 Življenjska raven in statistika stanovanj .................................................................................................. 14 1.7 Socialna zaščita ....................................................................................................................................... 15 1.8 Kriminaliteta ........................................................................................................................................... 15 1.9 Statistika volitev ..................................................................................................................................... 16

2 Makroekonomske statistike ................................................................................................................ 18 2.1 Nacionalni računi .................................................................................................................................... 18 2.2 Finančni računi, denar in finance ............................................................................................................. 19 2.3 Cene ....................................................................................................................................................... 19 2.4 Menjava blaga (zunanja trgovina) ........................................................................................................... 20 2.5 Plačilna bilanca in druge statistike ekonomskih odnosov s tujino ............................................................ 21

3 Poslovne statistike .............................................................................................................................. 22 3.1 Letne in kratkoročne poslovne statistike .................................................................................................. 22 3.2 Energetika .............................................................................................................................................. 24 3.3 Transport ................................................................................................................................................ 25 3.4 Turizem ................................................................................................................................................... 26

4 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ...................................................................................................... 28 4.1 Struktura in tipologija kmetij ................................................................................................................... 28 4.2 Kmetijski prihodki in cene ....................................................................................................................... 28 4.3 Kmetijska proizvodnja ............................................................................................................................. 29 4.4. Ribištvo in gozdarstvo ............................................................................................................................ 30

5 Medpodročne statistike ...................................................................................................................... 31 5.1 Poslovne tendence .................................................................................................................................. 31 5.2 Okolje in trajnostni razvoj ....................................................................................................................... 31 5.3 Znanost, tehnologija in inovacije ............................................................................................................ 33 5.4 Informacijska družba ............................................................................................................................... 34 5.5 Regionalne statistike in geografske/lokalne informacije ........................................................................... 35

6 Statistična infrastruktura ..................................................................................................................... 36 6.1 Pravni okvir delovanja SURS-a in slovenskega statističnega sistema ........................................................ 36 6.2 Klasifikacije ............................................................................................................................................. 37 6.3 Kakovost ................................................................................................................................................. 38 6.4 Statistični procesi in njihova izboljšava ................................................................................................... 41 6.5 Zmanjševanje administrativnih bremen ................................................................................................... 42 6.6 Varstvo in zaščita podatkov .................................................................................................................... 43 6.7 Najpomembnejši promocijski dogodki SURS-a......................................................................................... 44 6.8 SURS in odnosi z javnostmi ..................................................................................................................... 45 6.9 Diseminacija podatkov na SURS-u in pri pooblaščenih izvajalcih državne statistike ................................. 46 6.10 Sodelovanje z uporabniki ...................................................................................................................... 48 6.11 Mednarodno sodelovanje in delovanje v EU ......................................................................................... 49 6.12 Organizacija, kadri in izobraževanje na SURS-u ..................................................................................... 52 6.13 Reševanje prostorske problematike SURS-a ........................................................................................... 53 6.14 Finančno poslovanje ............................................................................................................................. 53

Seznam uporabljenih kratic .................................................................................................................... 55


4

Statistični svet Republike Slovenije

je na svoji 38. redni seji dne 24. aprila 2012

obravnaval Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011

in sprejel naslednji

SKLEP

»Statistični svet Republike Slovenije se je na svoji 38. redni seji dne 24. aprila 2012 pod točko 3 seznanil s Poročilom o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 in predlaga generalni direktorici

Statističnega urada Republike Slovenije, da ga, upoštevajoč pripombe članov Sveta, sprejme.«

Dr. Anuška Ferligoj

Predsednica Statističnega sveta RS


5

Uvodna beseda

Spoštovani,

Statistični urad RS in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike smo statistična raziskovanja in naloge, načrtovane z Letnim programom statističnih raziskovanj za 2011, uspešno izvedli. To pomeni, da so bili v statističnih raziskovanjih pridobljeni podatki in na osnovi teh pripravljeni statistični rezultati kakovostni. Na tem dejstvu gradi slovenska državna statistika tudi svoj razvoj – kot zaupanja vredna, verodostojna, strokovno neodvisna ustanova. To zavedanje bi želeli okrepiti med vsemi uporabniki statističnih rezultatov, še zlasti med pripravljavci različnih strategij in politik. Zaupanje v statistiko (kredibilnost) je bistveno tudi pri odnosu med statistiko in dajalci podatkov, zato Statistični urad in pooblaščeni izvajalci pri ravnanju s podatki poročevalskih enot (oseb, gospodinjstev ali podjetij) spoštujemo najvišje standarde in izvajamo stroge varnostne ukrepe.

Statistični urad je v letu 2011 že začel pripravljati nov srednjeročni program statističnih raziskovanj za obdobje 2013–2017, v prvi polovici leta 2012 pa ga bodo dopolnili tudi pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike. Izteka pa se tekoče srednjeročno obdobje, o katerem bo državna statistika lahko z zadovoljstvom poročala, saj je dosegla večino zastavljenih strateških ciljev. Med temi naj omenimo predvsem velik napredek pri zmanjševanju administrativnih obremenitev prebivalstva in podjetij zaradi vse intenzivnejše uporabe različni administrativnih virov podatkov in s tem povezane precejšnje finančne prihranke. Statistični urad je sklenil dogovore za več kot 50 različnih administrativnih virov. Naj znova poudarimo tudi največjo racionalizacijo v delovanju Statističnega urada, ki je bila dosežena z uspešno izvedbo Registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2011; za izvedbo tega popisa so bili namreč kot vir podatkov uporabljeni le administrativni in že obstoječi statistični podatki. Stroški registrskega popisa pa so pomenili približno 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa.

Pripravo različnih statistik in razvoj posameznih statističnih področij določajo potrebe uporabnikov. V zadnjih dveh letih so bile podane različne nove mednarodne pobude, na primer priporočilo Komisije za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka1, t. i. Stiglitz-Sen-Fitoussijevo poročilo, in Sporočilo Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja2. Te pobude Statistični urad pri svojem razvojnem delu že upošteva: poleg področnih statistik izračunava tudi vse več presečnih oz. medpodročnih statistik.

Statistični urad je vrsto let opozarjal na svoj prostorski problem. Ta se je leta 2011 razrešil, saj se je naša ustanova januarja 2012 preselila v nove, ustrezne prostore, na eni lokaciji. S selitvijo so se bistveno izboljšali pogoji dela, zlasti z vidika delovnih procesov in varnosti podatkov.

Pri pripravi tega Poročila so sodelovali pooblaščeni izvajalci državne statistike: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Statistični urad se vsem naštetim zahvaljuje za uspešno sodelovanje. Statistični urad se za uspešno sodelovanje v letu 2011 zahvaljuje tudi vsem sodelujočim poročevalskim enotam, tako podjetjem kot gospodinjstvom, in tudi upravljavcem različnih administrativnih virov. Mag. Irena Križman, generalna direktorica

1 Poročilo Komisije so pripravili profesorji Joseph E. Stiglitz, Amartya Sen in Jean-Paul Fitoussi.

Glej: http://www.ofce.sciences-po.fr/pdf/dtravail/WP2009-33.pdf (prevzeto 16. 4. 2012). 2 Glej: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0433:FIN:SL:HTML, 52009DC0433 (prevzeto 16. 4. 2012).


6


7

1 Demografske in socialne statistike

1.1 Prebivalstvo

SURS je izvedel prvi registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj

Izvedba registrskega popisa prebivalstva v letu 2011 – to je popisa prebivalstva z uporabo administrativnih in statističnih virov ter s kompleksnim povezovanjem teh virov – je bila pomemben razvojni dosežek slovenske statistike. S tem se je Slovenija pridružila redkim evropskim državam, ki tak popis izvajajo že dlje časa ali so ga prvič izvedle v letu 2011. Omenjeni registrski popis 2011 je SURS izvedel v skladu z evropsko uredbo o popisih prebivalstva in stanovanj3; ta je določala, da se popisi prebivalstva izvedejo v letu 2011. Podatki, pridobljeni v tem popisu, se – drugače kot v prejšnjih popisih – nanašajo na stanje 1. januarja (podatki, ki so bili pridobljeni v popisih od leta 1931 dalje na terenu, so se vedno nanašali na stanje 31. marca). Glavne prednosti registrske izvedbe popisa v organizacijskem smislu so bili bistveno manjši stroški (ocenjujemo, da smo državnemu proračunu prihranili približno 14 milijonov EUR), zelo majhno število izvajalcev (manj kot 10) ter razbremenitev dajalcev podatkov. Registrski popis je potekal v treh sklopih (glede na časovno dostopnost posameznih podatkovnih virov), vsakemu sklopu pa so sledile tudi prve objave podatkov: - konec aprila 2011 (4 mesece po referenčnem datumu popisa): objava podatkov o prebivalstvu (o sestavi in

številčnem gibanju prebivalstva), in sicer po enaki metodologiji, po kateri jih SURS sicer objavlja v redni prebivalstveni statistiki vsake tri mesece;

- konec junija 2011: objava podatkov o gospodinjstvih in družinah za celotno populacijo ter podatkov o ženskah po številu otrok;

- konec decembra 2011 (objava zadnjega sklopa popisnih vsebin o prebivalstvu): status aktivnosti, izobrazba in selitve ter začasni podatki o naseljenih stanovanjih.

Strokovnjaki SURS-a so strokovni in splošni javnosti predstavili metodološke, organizacijske ter tehnološke razlike v izvedbi takega statističnega raziskovanja v primerjavi s klasičnim popisom prebivalstva, in še posebej opozorili na previdnost pri neposredni primerjavi podatkov iz Registrskega popisa 2011 s podatki iz prejšnjih popisov prebivalstva.

Povprečno slovensko gospodinjstvo je 1. januarja 2011 imelo 2,48 člana; tretjina vseh gospodinjstev je bilo enočlanskih. Najpogostejši tip družine so bili zakonski pari z otroki (42 %); povprečno število otrok v družinah z otroki je bilo 1,56.4 Vsak šesti prebivalec Slovenije, star 15 ali več let, je imel vsaj višješolsko izobrazbo; ženske so bile bolje izobražene kot moški.5 Povprečna starost ženinov in nevest se zvišuje in že presega starostno mejo 30 let. Zakonske zveze do razveze so v povprečju trajale 13,4 leta.6 Selitveni prirast Slovenije je bil v zadnjem desetletju prvič negativen.7

Prenova statističnega raziskovanja o razvezah je poenostavila postopek raziskovanja

Statistično raziskovanje o razvezah je edino demografsko raziskovanje, pri katerem SURS del podatkov še vedno zbira z vprašalnikom. V letu 2011 je bil ta oblikovno spremenjen in prilagojen optičnemu zajetju. Še pomembnejša je bila vsebinska racionalizacija, saj SURS zbira zdaj z vprašalnikom samo še tiste podatke, ki

3 Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (32008R0763). 4 Glej Gospodinjstva in družine, 1. januar 2011 – končni podatki, 30. junij 2011. Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4029 (prevzeto 26. 1. 2012). 5 Glej Izobrazba, Slovenija, 1. januar 2011 – končni podatki, 29. december 2011. Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4412(prevzeto 26. 1. 2012). 6 Glej Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija , 2010, 22 junij 2011. Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4003 (prevzeto 26. 1. 2012). 7 Glej Selitveno gibanje, Slovenija, 2010 – končni podatki, 25. julij 2011. Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4064(prevzeto 26. 1. 2012).


8

jih ne morem pridobiti iz administrativnih ali obstoječih statističnih virov. S prenovo je bil poenostavljen statistični postopek, saj ročno kodiranje vprašalnikov ni več potrebno.

Eurostat je pripravil nove projekcije prebivalstva tudi za Slovenijo

V letu 2011 je Eurostat pripravil nove projekcije prebivalstva EUROPOP2010 do leta 20608, in SURS je te projekcije po posvetu z Delovno skupino za projekcije prebivalstva Slovenije prevzel kot uradne projekcije prebivalstva za Slovenijo. Projekcije EUROPOP2010 temeljijo na predpostavkah o rodnosti, umrljivosti in meddržavnih selitvah v prihodnjih desetletjih. Najmanj zanesljive so predpostavke o selitvah, saj so te v veliki meri odvisne od gospodarskih razmer in jih je izredno težko napovedovati. Projekcije EUROPOP2010 so pripravljene po konvergentnem scenariju; ta predvideva, da se bodo družbenoekonomske in kulturne razlike med državami, vključenimi v pripravo projekcij, v daljšem obdobju zmanjšale. Zato bodo vrednosti posameznih demografskih komponent, ki jih upoštevajo projekcije, v t. i. konvergentnem letu 2150 v vseh državah, vključenih v projekcije, enake.

1.2 Trg dela

SURS je pripravil več novih objav o aktivnem prebivalstvu, podatki o poklicih se prikazujejo po novi standardni klasifikaciji poklicev – SKP-08

SURS je v sklopu strukturnih podatkov delovno aktivnega prebivalstva9 za december 2010 prvič objavil podatke o delovno aktivnih invalidih. V okviru Ankete o delovni sili pa je bil skladno z uredbo EU izveden tudi priložnostni modul o zaposlovanju invalidov10; rezultati bodo objavljeni konec marca 2012.

Na podatkovnem portalu SI-STAT objavljeni podatki o doseženi izobrazbi, starosti in poklicu delovno aktivnega prebivalstva so bili dopolnjeni z vrsto podatkov za leta od 2005 do 2008 . Podatki o poklicu za december 2010 so bili prikazani hkrati po prejšnji in po novi Standardni klasifikaciji poklicev (SKP-08); ta je začela veljati z letom 2011. Standard je bil uveden tudi v Anketo o delovni sili.

Pri izkazovanju podatkov o delovnih migracijah za leto 2010 je bila uvedena metodološka sprememba, in sicer se pri določanju bivališča osebe upoštevata najprej začasno prebivališče, šele nato stalno prebivališče v Sloveniji. V sklopu objave podatkov o delovnih migracijah so bili prikazani tudi podatki o tujih dnevnih migrantih iz sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji.

Ob koncu 2009 je bilo v Sloveniji okoli 397.000 medobčinskih delovnih migrantov ali 48,9 % delovno aktivnega prebivalstva. Zaposlitveno najprivlačnejša je bila občina Trzin. Na delo v Slovenijo je dnevno prihajalo tudi okoli 2.300 tujcev – prebivalcev sosednjih držav.11

Od 1. 7. 2011 veljajo v Republiki Sloveniji novi obrazci M12; to so obrazci za prijave podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ti obrazci so vir podatkov za Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Pri pripravi novih obrazcev M je sodeloval tudi SURS, in sicer v delovni skupini z ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, DURS in 8 Glej Projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2010–2060 – končni podatki, 17. junij 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3989 (prevzeto 13. 2.2012). 9 Glej Strukturni podatki delovno aktivnega prebivalstva, Slovenija, 31. 12. 2010 – končni podatki, 28. junij 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4011 (prevzeto 25. 1. 2012). 10 Uredba Komisije (ES) št. 317/2010 z dne 16. aprila 2010 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2010 o zaposlovanju invalidov,

predvidenega z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (32010R0317). 11 Glej Prosta delovna mesta, Slovenija, 3. četrtletje 2011 – končni podatki, 24. november 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4362 (prevzeto 26. 1. 2012). 12 Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju

za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 37/2011.


9

MDDSZ. Novi obrazci M vsebujejo manj rubrik. Zastarele šifrante s šiframi za izobrazbe sta nadomestila KLASIUS-SRV in KLASIUS-P, namesto rubrike o poklicu in prejšnje SKP-V2 pa se zdaj uporablja SKP-08.

Brezposelnost in spremljanje ukrepov politike trga dela v Sloveniji

Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je izvedel vsa raziskovanja, načrtovana z Letnim programom statističnih raziskovanj za leto 2011. Na obseg podatkov so deloma vplivale tudi zakonske spremembe13. Predhodni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je v letu 2011 še zadnjič predstavljal pravno podlago za izvedbo ankete o letnih potrebah po delavcih med delodajalci (LP-ZAP). Prav tako so v letu 2011 še veljali nekateri njegovi členi, ki se navezujejo na izvedbene sheme programov zaposlovanja. Aprila 2011 je začel veljati nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev14, ki je uvedel kategorijo tujci s prostim dostopom na trg dela. Ti tujci ne potrebujejo več delovnih dovoljenj, zato je ta sprememba vplivala na statistiko delovnih dovoljenj.

SURS in ZRSZ sta sodelovala pri pripravi kvalitativnih informacij in kvantitativnih podatkov o udeležencih in izdatkih za vsak posamezen ukrep politike trga dela za leto 2010. Naloga izhaja iz obveznosti Republike Slovenije, da zagotavlja podatke, ki so potrebni za spremljanje uresničevanja evropskih zaposlitvenih smernic. Letno poročanje zajema podatke o vrstah in značilnostih ukrepov na trgu dela skladno s klasifikacijo ukrepov, ki je opredeljena v Eurostatovi metodologiji LMP (Labour Market Policy) 15. SURS je na podlagi poročila, ki je bilo pripravljeno za Eurostat, pripravil za objavo podatke za 201016 in jih skupaj z ustreznimi metodološkimi pojasnili objavil v prvi objavi (zbirka Prva objava).

SURS je tudi v letu 2011 pripravil za OECD podatke o sistemu davčnih ugodnostih v Sloveniji (Tax-Benefit System in Slovenia), na podlagi katerih se izračunavajo različni kazalniki17. SURS je po metodologiji OECD objavil lastne izračune nekaterih kazalnikov spodbud za delo18 za leto 2010 (Davčna obremenitev stroškov dela, Past brezposelnosti in Past nizkih plač).

V letu 2011 rast registrirane brezposelnosti ni bila več tako izrazita kot v začetnem obdobju gospodarske krize. V prvih dveh mesecih leta je bil zabeležen skokovit porast, s katerim je bilo februarja doseženo najvišje število brezposelnih v zadnjih enajstih letih (115.608 oseb). Sledilo je obdobje večmesečnega zniževanja, ki se je julija prekinilo. Obseg brezposelnosti se je ponovno povečal v zadnjih treh mesecih leta. K porastu je največ prispevalo prijavljanje brezposelnih oseb, katerim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, in sezonsko prijavljanje iskalcev prve zaposlitve. Leto 2011 so zaznamovali tudi številni stečaji podjetij, zlasti v gradbeništvu in v z njim povezanih dejavnostih, zato se je med novo prijavljenimi brezposelnimi osebami kategorija prijavljeni zaradi stečajev najbolj povečala, in sicer za 44,4 %. Kljub ugodnejšemu gibanju v spomladanskih in poletnih mesecih se v letu 2011 brezposelnost ni več znižala pod 100.000. Konec leta 2011 je bilo 112.754 brezposelnih. Skupni odliv iz evidence brezposelnih je v letu 2011 štel 96.941 oseb ali 1,2 % več kot v letu 2010. Zaradi večjega povpraševanja delodajalcev po delavcih, pa tudi zaradi učinkov programov aktivne politike zaposlovanja, je bilo med odjavljenimi 61.010 brezposelnih oseb, ki so se zaposlile ali samozaposlile, kar je 7,0 % več kot leta 2010. Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Najbolj iskani podatki s področja statistike trga dela so podatki o plačah

SURS je zbrane podatke v okviru področja statistike plač objavil v načrtovanih rokih. Končni podatki o porazdelitvi zaposlenih oseb po višini bruto in neto plače19 za leto 2009 in začasni podatki za leto 2010 so bili zaradi vse večjega povpraševanja uporabnikov objavljeni v obliki absolutnih števil; to bo veljalo tudi za prihodnje objave.

13 S 1. januarjem 2011 je stopil v veljavo Zakon o urejanju trga dela, Uradni list RS, št. 80/2010, in v večini členov nadomestil Zakon o zaposlovanju in

zavarovanju za primer brezposelnosti. 14 Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list RS, št. 26/2011. 15 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/labour_market/labour_market_policy (prevzeto 26. 1. 2012). 16 Glej Politika trga dela, Slovenija, 2010 – končni podatki, 19. januar 2012, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4469 (prevzeto 25. 1. 2012). 17 Glej: http://www.oecd.org/document/3/0,3746,en_2649_34637_39617987_1_1_1_1,00.html (prevzeto 13. 2. 2012). 18 Glej Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2010 – končni podatki, 30. maj 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3911 (prevzeto 24. 1. 2012). 19 Glej Zaposlene osebe po višini bruto in neto plače, podrobni podatki, Slovenija, 2009 – končni podatki, 27. oktober 2011, E-objava. Dostopno na:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4308 (prevzeto 26. 1. 2012).


10

Podatek o razlikah v plačah med zaposlenimi moškimi in ženskami je SURS tudi v letu 2011 izračunal iz letne strukturne statistike plač. V letu 2011 je SURS v sodelovanju z AJPES z vprašalnikom zbral manjkajoče podatke za raziskovanje o strukturi plače 2010. Druge podatke je SURS pridobil iz obstoječih virov. Ti podatki bodo objavljeni konec junija 2012.

Po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač je povprečna mesečna bruto plača žensk v letu 2010 znašala 96,5 % povprečne mesečne bruto plače moških, torej je bila od njihove nižja za 55 EUR.20

SURS je tudi v letu 2011 redno objavljal podatke o povprečnih mesečnih plačah na podlagi raziskovanja o izplačanih plačah oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, ki ga že vrsto let izvaja v sodelovanju z AJPES. SURS je leta 2011 začel redno objavljati tudi podatke o povprečnih plačah oseb, ki so zaposlene pri registriranih fizičnih osebah. Vir podatkov za te objave so bili podatki Davčne uprave RS. Hkrati s podatki za prvo četrtletje 2011 je bila objavljena tudi vrsta podatkov od leta 2008 (vključno).

Podatkov o delovnih sporih delodajalci, pri katerih so taki spori potekali, SURS-u tudi v 2011 − tako kot prejšnja leta − niso sporočali. Zaradi težav pri pridobivanju podatkov in posledično slabe kakovosti rezultatov namerava SURS aktivnosti pri tej razvojni nalogi opustiti. Omenjeno področje je bilo tudi na ravni EU označeno kot neprednostno.

Racionalizacija pri izvedbi raziskovanja o strukturi delovnega časa, nove objave o stroških dela

SURS je v letu 2011 sicer nameraval izvesti raziskovanje o strukturi delovnega časa za leto 2010, vendar je to nalogo − da bi razbremenil poročevalske enote − prestavil v leto 2013 (za leto 2012). To ne bo več samostojno raziskovanje, pač pa se bodo podatki pridobili z dodatnim vsebinskim modulom v okviru štiriletnega raziskovanja o stroških dela.

Ob rednem izračunavanju četrtletnih podatkov o dejansko opravljenih delovnih urah in z rednim objavljanjem teh podatkov je SURS izračunal in objavil tudi podatke o opravljenih delovnih urah po kohezijskih regijah (NUTS2) za obdobje od 1. četrtletja 2000 do 4. četrtletja 2010.

SURS je objavil podatke o stroških dela21 za leto 2008 in 2009, prve kot rezultate rednega raziskovanja, druge pa iz ocene obstoječih virov. SURS redno četrtletno izračunava in objavlja tudi indeks stroškov dela, prav tako na podlagi obstoječih virov.

1.3 Izobraževanje in usposabljanje

Pridobivanje razpoložljivih administrativnih podatkov o izobraževanju na ravni izobraževalnih ustanov je rezultat uspešnega medinstitucionalnega sodelovanja.

SURS je s predlogi sodeloval z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ) pri pripravi sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-I)22 za vzpostavitev centralne evidence udeležencev izobraževanja od predšolske vzgoje do višjega strokovnega izobraževanja, vendar predlogi SURS-a za dopolnitev opredeljenega nabora podatkov niso bili upoštevani. Jeseni 2011 je bila vzpostavljena centralna

20 Glej Strukturna statistika plač, Slovenija, 2010 – začasni podatki, 29. september 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4208 (prevzeto 26. 1. 2012). 21 Glej Stroški dela (po raziskovanju o stroških dela), Slovenija, 2008 – končni podatki, 22. julij 2011, Statistična informacija. Dostopno na:

http://www.stat.si/doc/statinf/07-si-287-1101.pdf. Stroški dela, Slovenija, 2010 – začasni podatki, 27. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4303. (oboje prevzeto 13. 2. 2012).

22 ZOFVI-I, Uradni list RS, št. 20/2011.


11

evidenca udeležencev izobraževanja, vendar ta vključuje le omejen obseg podatkov. Celovitejša ureditev naj bi sledila z novimi zakonskimi podlagami, zato bo SURS še naprej sodeloval s pristojnim ministrstvom.

Ob koncu šolskega leta 2009/10 je srednješolsko izobraževanje končalo 24.229 dijakov in odraslih. Med 20.100 dijaki jih je največ končalo srednje splošno izobraževanje, 8.311, srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje je končalo 8.015 dijakov. Ob začetku šolskega leta 2010/11 je bilo v srednje šole za mladino vpisanih 82.267 dijakov; tudi tokrat se jih je vpisalo največ v srednje splošno in srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje. Že nekaj let opažamo, da se v splošne in strokovne gimnazije vpiše vsako leto več dijakov ( ob začetku šolskega leta 2010/11 je bilo tja vpisnih že 41 % vseh vpisanih dijakov, samo deklet pa celo 50 %). Prav nasprotno pa velja za nižje in srednje poklicno izobraževanje (ob začetku šolskega leta 2010/11 je bilo tja vpisanih le še 15,5 % vseh vpisanih dijakov. 23

SURS je bil s svojimi predlogi uspešnejši v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) pri vzpostavitvi informacijskega sistema visokega šolstva − eVŠ. Ta je začel poskusno delovati s študijskim letom 2011/2012, dokončno pa bo vzpostavljen s študijskim letom 2012/2013. Odtlej bo eVŠ za SURS edini vir podatkov o študentih in diplomantih v Sloveniji.

V okviru izvedbe Registrskega popisa 2011 so bili decembra 2011 objavljeni podatki o doseženi izobrazbi prebivalcev Slovenije, pridobljeni iz evidenc Državnega izpitnega centra, Obrtne, Trgovinske in Gospodarske zbornice ter iz obstoječih zbirk in raziskovanj SURS.

Izvedba dveh na ravni EU poenotenih petletnih raziskovanj o izobraževanju

Z Anketo o izobraževanju odraslih je SURS spremljal vključenosti prebivalstva v različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja, z Raziskovanjem o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih pa proučeval politiko podjetij v zvezi z izobraževanjem zaposlenih, o vključenosti zaposlenih v različne oblike poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter o drugih vidikih, povezanih z izobraževanjem zaposlenih. Podatki iz obeh omenjenih raziskovanj (referenčno leto je bilo 2010) bodo predvidoma objavljeni do junija 2012.

V okviru izvajanja rednih letnih statističnih raziskovanj je bil z MŠŠ in MVZT sprejet dogovor o racionalizaciji spremljanja podatkov o delu študentskih in dijaških domov. V prihodnje bo tako SURS te podatke pridobil iz razpoložljivih evidenc obeh ministrstev. Dosedanje poročevalske enote (študentski in dijaški domovi) bodo tako razbremenjene sporočanja podatkov.

Mednarodno sodelovanje pri pripravi zakonodaje EU in reviziji ISCED

V okviru revizije mednarodne klasifikacije (ravni) izobraževanja ISCED 2011 (ta je bila konec leta 2011 formalno sprejeta na Generalni skupščini Unesca) se je začelo uvajanje ISCED v mednarodno izmenjavo podatkov. V sodelovanju z MŠŠ in MVZT je SURS pripravil predhodno razvrstitev nacionalnih izobraževalnih programov/kvalifikacij v nove ravni po ISCED, o predlogu pa je razpravljal tudi Sosvet za statistiko izobraževanja in usposabljanja.

SURS je OECD-ju poslal podatke, ki so namenjeni za razjasnitev oz. nadaljnjo členitev obstoječih kazalnikov o izobraževalnih sistemih, objavljenih v OECD-jevi publikaciji Education at a glance24. Podatke o kratkoročni mobilnosti študentov in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami pa je SURS posredoval Eurostatu.

V poglavju 5.3 Znanost, tehnologija in inovacije v nadaljevanju tega dokumenta so tudi informacije o raziskovanju Kariera doktorjev znanosti, v poglavju 6.2 Klasifikacije pa tudi informacije o delu pri pripravljanju klasifikacij s področja izobraževanja.

23 Glej Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2009/10 in začetek šolskega leta 2010/11 – končni podatki,

28. april 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3871 (prevzeto 25. 1. 2012). 24 Glej: http://www.oecd.org/document/52/0,3746,en_2649_39263238_45897844_1_1_1_1,00.html (prevzeto 13. 2. 2012).


12

1.4 Kultura

Razvoj statistike kulture na ravni EU bo izboljšal primerljivost podatkov

Jeseni 2011 je bil končan t. i. ESS-net projekt Statistika kulture25, v katerem sta sodelovala SURS in Ministrstvo za kulturo. Trajal je 24 mesecev. Rezultat projekta naj bi bili izboljšane metodologije in definicije v obstoječih statistikah ter predlogi za morebitno dodatno zbiranje podatkov. Na podlagi rezultatov oz. priporočil projekta bo Eurostat izdelal program aktivnosti na področju statistike kulture v prihodnjih letih.

Medinstitucionalno sodelovanje bo prineslo racionalizacijo pri spremljanju podatkov

V skladu z dogovorom med Ministrstvom za kulturo (MK) in SURS-om je bilo v letu 2011 končano vsebinsko usklajevanje vprašalnikov SURS-a in ministrstva, na katerih javni zavodi s področja kulture sporočajo zahtevane podatke ministrstvu. Dogovori glede tehničnih rešitev za prenos podatkov iz informacijskega sistema MK (ta je bil v letu 2011 posodobljen) na SURS še potekajo.

V letu 2010 je bilo izdanih 5.621 naslovov knjig in brošur, med temi 1.315 leposlovnih.26 V letu 2010 je v Sloveniji delovalo 34 gledališč, njihove predstave pa si je v tem letu ogledalo 864.482 gledalcev.27 Število prireditev v kulturnih domovih se je v letu 2010 povečal: organizirali so 11.121 prireditev (ali za četrtino več kot v letu 2009), od tega 3.851 v lastni produkciji (ali 710 več kot v letu 2009).28

Poleg izvedbe rednih statističnih raziskovanj s področja kulture in priprave standardnih poročil o kakovosti je bila v letu 2011 izvedena Anketa o izobraževanju odraslih, del katere je bil ponovno (tako kot v letu 2007) tudi modul o kulturni udeležbi. Rezultati bodo objavljeni konec junija 2012.

1.5 Zdravje

Intenzivno mednarodno sodelovanje IVZ-ja v različnih delovnih skupinah

Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je sodeloval v delovnih skupinah Eurostata za razvoj evropskega sistema zdravstvenih anket in modulov, ki ga sestavljata tudi Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) in Anketa o zdravju in socialni vključenosti (EHSIS). IVZ je skupaj s SURS-om, Eurostatom in generalnim direktoratom Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov, sodeloval v interdisciplinarnih in medresorskih delovnih skupinah za usklajevanje zbiranja podatkov za zagotavljanje različnih kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva. Potekale so tudi aktivnosti za izračun strukturnega kazalnika zdrava leta življenja29, analizirali so se viri za izračun tega kazalnika in opravljen je bil poskusni izračun tega kazalnika, in sicer iz podatkov, zbranih z Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu 2007 (Healthy Life Years).

IVZ je v okviru delovne skupine Eurostata sodeloval pri usklajevanju metodologije za vzpostavitev spremljanja poklicnih bolezni in za uvedbo metodologije EODS (na ravni Slovenije je bila opravljena natančnejša analiza vira podatkov za vzpostavitev spremljanja) ter sodeloval v dveh delovnih skupinah za revizijo evropske standardne populacije in kratkega seznama vzrokov smrti.

25 Glej: http://www.essnet-portal.eu/culture-1 (prevzeto 13. 2. 2012). 26 Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4298 (prevzeto 25. 1. 2012). 27 Glej Gledališka dejavnost, Slovenija, 2010 – končni podatki, 11. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4249 (prevzeto 25. 1. 2012). 28 Glej dejavnost kulturnih domov, Slovenija, 2010 – končni podatki, 11. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4252 (prevzeto 25. 1. 2012). 29 Glej: Eurostat, Data explorer, dostopno na: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=hlth_hlye&lang=en (prevzeto 6. 3. 2012).


13

Nekaj podatkov iz OECD-jeve publikacije Health at a Glance 2011 30: - Umrljivost zaradi srčnega infarkta v prvih 30 dneh od sprejema v bolnišnico je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami OECD podpovprečna, umrljivost zaradi možganske kapi v prvih 30 dneh od sprejema v prvih 30 dneh od sprejema v bolnišnico pa je visoko nad povprečjem OECD.

- Umrljivost zaradi raka je bila v Sloveniji nad povprečjem, in sicer predvsem zaradi nadpovprečna umrljivost pri posameznih vrstah raka (zaradi raka prostate, raka dojke in raka pljuč).

- Delež debelih oseb je bil v Sloveniji enak povprečju držav članic OECD. - Izdatki za zdravstvo na osebo v Sloveniji so bili leta 2009 nižji od povprečja držav članic OECD. Delež javnih sredstev je bil enak

povprečju držav članic OECD.

IVZ izvaja raziskovanje o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog

IVZ je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje izvedel v letu 2011 med prebivalci Slovenije prvi del Ankete o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog (pomirjeval in prepovedanih drog). Kljub pomembnosti te tematike pa podatkov, ki bi prikazovali realno stanje, v Republiki Sloveniji primanjkuje. IVZ je anketo izvedel na podlagi harmoniziranega vprašalnika, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Drugi del ankete bo izveden v letu 2012. Z izvedbo te ankete se bodo pridobili podatki za mednarodne primerjave, ki jih pripravljata EMCDDA in Eurostat, obenem pa bo to prva anketa, ki bo izvedena na dovolj velikem vzorcu, da se bodo lahko pripravile natančne ocene o uporabi drog tudi na podpopulacijskih skupinah.

IVZ je tudi v letu 2011 izvajal redna raziskovanja o vzrokih smrti, o zdravstvenem stanju in determinantah zdravja, o zdravstvenem varstvu prebivalcev, o lekarniški dejavnosti, o izvajalcih zdravstvene dejavnosti in o odsotnosti z dela, ter pripravil rezultate, ki predstavljajo vir podatkov tako za državno statistiko kakor tudi za poročanje Eurostatu in različnim mednarodnim organizacijam.

Priprava različnih pravnih aktov za kakovostno osnovo zdravstvenih statistik

V letu 2011 je potekala intenzivna priprava Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki bo omogočil kakovostne podatke za državno zdravstveno statistiko, v javni razpravi pa je bila konec leta 2011 obravnavana Odredba o uporabi avstralske modifikacije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene in klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih posegov. Novi, posodobljeni različici obeh klasifikacij bosta omogočili kakovostnejše spremljanje bolnišničnih ter drugih obravnav v okviru sistema zdravstvenega varstva. IVZ je v letu 2011 uvajal nov nacionalni šifrant vrst zdravstvene dejavnosti (VZD) v vse zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, katerih upravljavec je IVZ. Tako bodo v prihodnje pripravljeni primerljivi podatki o zdravstveni dejavnosti, ki se zbirajo in uporabljajo za različne namene (za upravljanje sistema, za financiranje zdravstva, za statistične namene itd.).

V poglavju 6.2 Klasifikacije je še več informacij o delu pri pripravljanju klasifikacij s področja zdravja.

Izpopolnjevanje nacionalnih zdravstvenih računov

Tudi v letu 2011 sta se nadaljevala razvoj in priprava nacionalnih zdravstvenih računov za Slovenijo. SURS pri tem sodeluje z ZZZS, IVZ in UMAR. Na mednarodni ravni je bila v letu 2010 sprejeta prenovljena metodologija sistema zdravstvenih računov (SHA).

SURS je bil v sodelovanju z ZZZS in IVZ vključen tudi v projekt OECD31 za izboljšanje mednarodne primerljivosti podatkov o izdatkih za zdravstvo. V letu 2011 so bile v ta projekt vključene tudi cene psihiatričnih bolnišničnih obravnav in rehabilitacije.

30 Glej Health at a Glance 2011, OECD Indicators. Dostopno na: http://www.oecd.org/dataoecd/6/28/49105858.pdf (prevzeto 6. 2. 2012). 31 Glej: http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/comparing-price-levels-of-hospital-services-across-countries_5km91p4f3rzw-en

(prevzeto 6. 2. 2012).


14

1.6 Življenjska raven in statistika stanovanj

Nadaljuje se prenova APG, pri AMP je končana, pri SILC-u je razširjen nabor kazalnikov

SURS je hkrati z rednim izvajanjem Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) nadaljeval posodabljanje raziskovanja, in sicer je bila pripravljena analiza vsebinskih dopolnitev raziskovanja. Prenova bo končana v letu 2013.

Pri razisk0vanju o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) je SURS razširil nabor podatkov in njihov prikaz v podatkovnem portalu SI-STAT. Na voljo so kazalniki dohodka in revščine od leta 2005 do leta 201032 in tudi podatki, ki pojasnjujejo življenjske pogoje prebivalcev Slovenije. Konec leta so bili skupaj z rezultati priložnostnega modula o delitvi sredstev v gospodinjstvu objavljeni tudi podrobnejši podatki o življenjskih pogojih za leto 201033.

V letu 2011 je bil SURS udeleženec dveh Eurostatovih projektnih skupin v zvezi z raziskovanjem EU-SILC, in sicer o reviziji pravne podlage in o kazalnikih materialne prikrajšanosti.

V letu 2009 je član gospodinjstva porabil povprečno 64,5 litra mleka, 6,5 kg sira, 4,0 litra sladoleda, 100,7 kosa jajc, 37,9 kg kruha in peciva, 5,9 kg testenin, 2,5 kg riža, 18,5 kg jabolk, 30,5 kg krompirja, 10,3 kg zelene solate, 9,9 kg perutnine, 8,7 kg govejega mesa in 10,0 kg svinjskega mesa.34

V letu 2011 je bila tehnično prenovljena in metodološko izpopolnjena mesečna Anketa o mnenju potrošnikov (AMP), z namenom, da se izboljša kakovost podatkov za uporabnike. S tehnično prenovo je bil optimiziran celoten proces obdelave podatkov, konec leta pa so se začele izvajati tudi aktivnosti za povečanje stopnje odgovora.

Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v decembru 2011 za 7 odstotnih točk višja od vrednosti v decembru 2010 in za 5 odstotnih točk višja od povprečja prejšnjega leta.35

Banka Slovenije je pri anketi Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev nadaljevala urejanje podatkov, izvedena je bila predhodna analiza pomembnejših spremenljivk, pripravljeni so bili postopki za uteževanje in vstavljanje podatkov. Anketa je bila harmonizirana pod vodstvom ECB in jo izvajajo vse države evrskega območja.

Statistika stanovanj – vir za Registrski popis prebivalstva 2011

Med prednostne naloge v letu 2011 sta sodila tudi prevzem in predvsem analiza podatkov iz Registra nepremičnin (REN), ki jih SURS pridobiva od Geodetske uprave RS na podlagi sklenjenega dogovora in uspešnega sodelovanja. REN je bil eden najpomembnejših podatkovnih virov za izvajanje statistike stanovanj v sklopu Registrskega popisa prebivalstva 2011. Konec leta 2011 so bili objavljeni že tudi prvi (začasni) podatki o naseljenih stanovanjih36.

32 Glej Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2010 – začasni podatki, 16. september 2011. Dostopna na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4177 (prevzeto 14. 2. 2012). 33 Glej Anketa o življenjskih pogojih, Slovenija, 2010 – začasni podatki, 27. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4305 (prevzeto 14. 2. 2012). 34 Glej Anketa o porabi v gospodinjstvih, Slovenija, 2009, 22. julij 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4055 (prevzeto 14. 2. 2012). 35 Glej Anketa o mnenju potrošnikov, Slovenija, december 2011 – končni podatki, 23. december 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4422 (prevzeto 18. 1. 2012). 36 Glej Naseljena stanovanja, Slovenija, 1. januar 2011 – začasni podatki, 29. december 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4420 (prevzeto 14. 2. 2012).


15

1.7 Socialna zaščita

Nove objave podatkov o evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite ESSPROS in o institucionalnem varstvu

SURS je v okviru metodologije ESSPROS zbral in objavil podatke za leto 200937, v okviru institucionalnega varstva pa so bili zbrani in v podatkovnem portalu SI-STAT objavljeni podatki za leto 2010.

V okviru sosveta za statistiko življenjske ravni in socialne zaščite je bila dana pobuda, da se ustanovi medresorska delovna skupina, ki bo skušala najti možnost, da se zagotovijo podatki za spremljanje stanja na področju dolgotrajne oskrbe.

SURS je tako kot prejšnja leta izvedel tudi nekatera statistična raziskovanja, ki so bila vsebinsko povezana z invalidi oz. z invalidnostjo, npr. podatke o uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega naslova (vir: ZPIZ), podatke o invalidskih podjetjih in delovnih invalidih38, podatke o varovancih v varstveno-delovnih centrih, podatke o oskrbovancih v posebnih socialnovarstvenih zavodih ipd.

V letu 2010 je v domovih za starejše, v posebnih socialnovarstvenih zavodih in v varstveno-delovnih centrih bivalo skupno 22.254 oskrbovancev oz. varovancev, od tega je bilo nekoliko manj kot 70 % žensk.39

Posodobitev pridobivanja podatkov iz administrativnih evidenc na ZPIZ

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je v letu 2011 posodobil pridobivanje podatkov iz administrativnih evidenc Zavoda za namen dejavnosti državne statistike. Te izboljšave so omogočile izvedbo dodatnih kontrol.

Ker je bil prvotno določen začetek uporabe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih40 odložen s 1. junija 2011 na začetek leta 2012, je ZPIZ moral nekatere statistične podatke, kot sta varstveni dodatek in državna pokojnina, objavljati še vse leto.

Začetek julija 2011 je bilo v Republiki Sloveniji 2.052.496 prebivalcev41, konec junija 2011 pa 569.959 upokojencev42 iz obveznega zavarovanja. Delež upokojencev iz obveznega zavarovanja je v celotnem številu prebivalcev RS znašal 27,8 odstotka, kar je 0,9 odstotnih točk več kot junija 2010.

1.8 Kriminaliteta

SURS je bil zelo dejaven pri pripravi različnih mednarodnih dokumentov

SURS je intenzivno sodeloval pri pripravi uredbe EU za izvedbo Evropske varnostne ankete (prej imenovane Anketa o žrtvah kriminala); sprejeta bo predvidoma v letu 2012. Sodeloval je tudi pri pripravi metodologije za izvedbo ankete; ta pa se bo izvajala leta 2013.

Eurostat in Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih (UNODC) sta predstavila predlog enotne klasifikacije kaznivih dejanj. Ta določa kot opazovano enoto kriminalni dogodek v širšem kontekstu. Po

37 Glej Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2009 – začasni podatki, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4070 (prevzeto 14. 2. 2012). 38 Glej Invalidska podjetja, Slovenija, 2010 – končni podatki, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4471 (prevzeto 6. 3. 2012). 39 Glej Javni socialnovarstveni zavodi, Slovenija, 2010 – končni podatki, 27. september 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4200 (prevzeto 14. 2. 2012). 40 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010 41 Glej: Prebivalstvo, Slovenija, 1. julij 2011 – končni podatki, 28. oktober 2011, Prva objava. Dostopno na:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4314 (prevzeto 25. 1. 2012). 42 Glej: Mesečni statistični pregled, junij 2011. Dostopno na:

http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/a9687b00483b5f2f920ebafc0596b678/MSP_Junij_2011.pdf?MOD=AJPERES (prevzeto 25. 1. 2012).


16

Eurostatovem Akcijskem načrtu dejavnosti na področju statistike kriminalitete za obdobje 2011–2014 je predvideno, da se bo omenjena klasifikacija v državah članicah EU tudi testirala.

SURS je Eurostatu in agencijam v okviru Združenih narodov posredoval podatke s področja statistike kazenskega pravosodja (o registriranih kaznivih dejanjih, o delu tožilstev in sodišč, podatke s področja pranja denarja), in sicer podatke, ki jih je zbral sam ali pridobil od drugih institucij, npr. od Policije, od Urada za izvrševanje kazenskih sankcij pri Ministrstvu za pravosodje, od Urada za preprečevanje pranja denarja. SURS je v tem letu prvič zbral in posredoval tudi podatke s področja trgovine z ljudmi; pri tem je sodeloval z medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi.

V 2010 so na sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.747 polnoletnih in 534 mladoletnih oseb. Obsodili so 8.093 polnoletnih oseb, 330 mladoletnikom pa so izrekli vzgojni ukrep ali kazen. Med pravnimi osebami je bilo ovadenih 606, obtoženih 55, spoznanih za odgovorne pa 6.43

Medinstitucionalno sodelovanje

Informatizacija kazenskih vpisnikov je bila na Vrhovnem sodišču RS sicer izvedena že leta 2010 in bo nudila osnovo za prihodnje sporočanje podatkov SURS-u v e-obliki, vendar pa SURS in Vrhovno sodišče v letu 2011 še nista dosegla soglasja o vsebini baze za zadovoljitev statističnih potreb oziroma modul za e-poročanje SURS-u še ni bil vzpostavljen, zato bodo raziskovanja tudi v letu 2012 potekala po ustaljenem postopku.

Delovna skupina za izdelavo enotne metodologije evidentiranja in spremljanja kriminalitete pod vodstvom MJU tudi v letu 2011 ni bila aktivna. To pomeni, da naloge, opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007–201144 ne bodo realizirane. V pripravi pa je nova Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje in zatiranje kriminalitete za obdobje 2012–2016, in v tej je predvideno sodelovanje SURS pri dveh nalogah: pri elektronski izmenjavi podatkov med policijo, tožilstvi in sodišči in pri izvajanju viktimizacijske študije.

1.9 Statistika volitev

Volitve v državni zbor

SURS je od Državne volilne komisije (DVK) prejel podatke o decembra 2011 izvedenih izrednih volitvah v državni zbor; objavil jih bo marca 2012 na podatkovnem portalu SI-STAT.

V letu 2011 sprejeta zakonodaja s področja demografskih in socialnih statistik: • Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uradni list RS, št. 26/2011. • Odredba o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnosti, Uradni list RS, št. 58/2011. • Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju,

zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 37/2011.

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, Uradni list RS, 78/2011.

43 Glej Polnoletne, mladoletne in pravne osebe, zoper katere je bil kazenski postopek pred senatom pravnomočno končan, Slovenija, 2010 – končni

podatki, 25. julij 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4004 (prevzeto 25. 1. 2012). 44 Glej Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (ReNPPZK0711), dostopna na

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200740&stevilka=2174 (prevzeto 14. 2. 2012).


17

• Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2011-2020, Uradni list RS, 41/2011.

• Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Uradni list RS, 58/2011. • Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 91/2011. • Uredba Komisije (EU) št. 249/2011 z dne 14. marca 2011 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula

za leto 2012 o prehodu iz dela v upokojitev, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 577/98 (32011R0249). • Uredba Komisije (EU) št. 88/2011 z dne 2. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 452/2008

Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju glede statističnih podatkov o sistemih izobraževanja in usposabljanja (32011R008).

• Uredba Komisije (EU) št. 263/2011 z dne 17. marca 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 458/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu integrirane statistike socialne zaščite (ESSPROS) v zvezi z začetkom polnega zbiranja podatkov za modul ESSPROS o neto prejemkih socialne zaščite (32011R0263).

• Uredba Komisije (EU) št. 328/2011 z dne 5. aprila 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede statistike vzrokov smrti (32011R0328).

• Uredba Komisije (EU) št. 349/2011 z dne 11. aprila 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede nezgod pri delu (32011R0349.


18

2 Makroekonomske statistike

2.1 Nacionalni računi

Rezultati večletnega razvojnega dela – izpolnjene vse zahteve veljavne zakonodaje EU

Delo na področju statistike nacionalnih računov je bilo v letu 2011 usmerjeno zlasti v redno pripravo in objavljanje podatkov v skladu z Letnim programom, hkrati pa se je nadaljevalo metodološko razvojno delo na različnih področjih. Največji dosežek večletnega razvojnega dela na področju nacionalnih računov je bila objava podatkov o stanju vrednosti zalog osnovnih sredstev (marca 2011). Objavljeni podatki so bili prikazani po dejavnostih, po institucionalnih sektorjih, po proizvodih, po bruto in neto vrednostih ter v tekočih cenah in cenah iz leta 2000. S tem je SURS izpolnil vse zahteve veljavne zakonodaje EU na področju nacionalnih računov in eno ključnih nalog sedanjega srednjeročnega programa statističnih raziskovanj.

Med razvojnimi nalogami naj posebej omenimo naslednje: razvoj metodologije za izdelavo celotnih četrtletnih nefinančnih sektorskih računov, sodelovanje v projektu, katerega namen je prikazati razlike v dohodkih in porabi gospodinjstev ob upoštevanju okvira nacionalnih računov, ter pripravo podatkov o stroških dela po različnih kategorijah (po dejavnostih, spolu, starosti in izobrazbi). Rezultati nalog bodo objavljeni v naslednjih letih.

Neto vrednost osnovnih sredstev slovenskega gospodarstva je v začetku leta 2010 znašala 129 milijard evrov in je bila za 3,7-krat višja od bruto domačega proizvoda, ustvarjenega v letu 2009. Nefinančne družbe so imele v lasti ali finančnem najemu 57 milijard evrov osnovnih sredstev (44,4 % skupne vrednosti), gospodinjstva 52 milijard evrov, zlasti v obliki lastniških stanovanj (40,4 % skupne vrednosti), država pa 17 milijard evrov ali 13,3 odstotka skupne vrednosti.45

Uvajanje novih standardov v statistiko nacionalnih računov: SKD 2008 in ESR 2010

V maju 2011 so bili objavljeni prvi podatki nacionalnih računov po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 – SKD 2008. Zajemali so letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za obdobje od leta 1995 dalje. Do konca leta so bili po novi različici klasifikacije dejavnosti objavljeni tudi vsi drugi podatki, in sicer: četrtletne ocene bruto domačega proizvoda s časovno vrsto od leta 1995 dalje, regionalni bruto domači proizvod in regionalne investicije v osnovna sredstva s časovno vrsto od leta 2000 dalje, vrednost zalog osnovnih sredstev s časovno vrsto od leta 2000 dalje ter tabeli ponudbe in porabe za leto 2008. Projekt uvajanja nove klasifikacije v nacionalne in regionalne račune se je začel leta 2009, končan pa je bil leto prej, kot je bilo prvotno načrtovano.

Nadaljevale so se tudi priprave na uvedbo spremenjenega sistema nacionalnega računovodstva (ESR 2010), tako glede metodoloških sprememb kot glede spremenjenega nabora podatkov nacionalnih računov. Pri tem je treba izpostaviti zlasti kapitalizacijo izdatkov za raziskave in razvoj, izračun pokojninskih obveznosti, kapitalizacijo izdatkov za oborožitev, drugačen prikaz izvoza in uvoza blaga, namenjenega za oplemenitenje, ter spremljanje javnega sektorja.

Regionalni računi – izšla nova publikacija

Sredi leta je izšla publikacija Regionalni računi Republike Slovenije – viri in metode46. Vsebuje podroben opis metodologije izdelave regionalnih računov, in sicer regionalnega bruto domačega proizvoda, regionalnih sredstev za zaposlene, regionalnih bruto investicij v osnovna sredstva in regionalnih računov gospodinjstev.

45 Glej Stanje zalog osnovnih sredstev, Slovenija, 2000 – 2010, 30. december 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4423 (prevzeto 26. 1. 2012). 46 Glej Regionalni računi Republike Slovenije – viri in metode, Posebne publikacije, št. 13, 2011.

Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/03-PP-192-1102.pdf (prevzeto 5. 3. 2012).


19

2.2 Finančni računi, denar in finance

Redne izvedbe raziskovanj in objave podatkov

Banka Slovenije (BS) je v letu 2011 nadaljevala obsežno pripravo monetarnih in finančnih statistik na mesečni, četrtletni in letni ravni na podlagi predpisanih metodoloških zahtev Evropske centralne banke (ECB) ter lastnih potreb. Sestavljeni so bili četrtletni finančni računi za zadnje četrtletje 2010 in za prva tri četrtletja 2011 ter letni finančni računi za leto 2010. Pri tem BS uspešno sodeluje z AJPES, ki zbere na svoji spletni strani večino podatkov za to statistiko. Vsi podatki so bili tudi pravočasno (do predvidenih datumov) objavljeni in posredovani pristojnim ustanovam. BS je v letu 2011 izdala tudi publikacijo Finančni računi Slovenije 2005–201047 z nekonsolidiranimi in konsolidiranimi zbirnimi tabelami finančnih računov; ti vsebuje tudi analizo podatkov finančnih računov po posameznih sektorjih, vključno s primerjavo s finančnimi računi evrskega območja in z metodologijo sestave finančnih računov. BS je pripravila podatke o bilancah stanja in o obrestnih merah monetarnih finančnih institucij (MFI), o vrednostnih papirjih, o plačilnih sistemih, o strukturnih podatkih bančnega sistema in o nedenarnih finančnih posrednikih.

Velika odvisnost gospodarstva od tujega dolžniškega financiranja ostaja ena od njegovih ključnih strukturnih značilnosti. V letu 2010 so se neto finančne obveznosti do tujine povečale na 38 % BDP, predvsem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev, in to kljub procesu razdolževanja bank v tujini. Narodnogospodarska stopnja varčevanja (23 % BDP) ostaja relativno visoka v primerjavi s povprečjem evroobmočja, čeprav se je v zadnjih štirih letih trendno zniževala. Zaradi zaostrenih pogojev financiranja v tujini se je še bolj zmanjšal delež investicij v BDP, v kriznem obdobju za skoraj eno tretjino. To neugodno vpliva na hitrejšo gospodarsko rast, ki je bila z 1,2 % v lanskem letu spodbujena predvsem z rastjo tujega povpraševanja ter obnavljanja zalog, in ne z naraščanjem bruto investiciji, ki bi zagotovile stabilnejšo, višjo in vzdržno gospodarsko rast.48

V nadaljevanju prejšnjega leta začete razširitve večnamenskega poročanja kreditnih institucij je bil junija 2011 uveden še izkaz vseobsegajočega donosa (kot računovodske in nadzorne kategorije). Ob tem je bilo največ dejavnosti namenjenih stabilizaciji kakovosti sporočanih večnamenskih podatkov.

V sodelovanju z Agencijo za zavarovalni nadzor in s Slovenskim zavarovalnim združenjem so se nadaljevala tudi prizadevanja Banke Slovenije za uvedbo večnamenskega sporočanja podatkov v podsektorju zavarovalniških družb in pokojninskih skladov (S.125).

Ministrstvo za finance (MF) je izvajalo raziskovanja skladno z navedbami v Letnem programu statističnih raziskovanj, zagotavljalo je tudi vhodne podatke za druga statistična raziskovanja (npr. Poročilo o DDV) ter objavljajo podatke v načrtovanih rokih, skladno tudi s standardi Mednarodnega denarnega sklada o izkazovanju podatkov.

2.3 Cene

Metodološke spremembe in izboljševanje kakovosti rezultatov

Z letom 2011 je začela veljati uredba EU49 v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (HICŽP). Ker so spremembe precej vplivale na skupni indeks (ne le pri nas, ampak predvsem v nekaterih drugih državah), je moral SURS izdelati posebne analize; rezultate teh analiz je Eurostat objavil na svojih spletnih straneh50.

47 Glej: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=922 (prevzeto 3. 2. 2012) 48 Glej: Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2011. Dostopno na: http://www.bsi.si/iskalniki/porocila.asp?MapaId=285 (prevzeto 6. 2. 2012). 49 Uredba Komisije (ES) št. 330/2009 z dne 22. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 v zvezi z

minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v HICŽP (32009R0330). 50 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/hicp/documents_pub/HICP_SP_info_note_annex_2011.pdf (prevzeto 20. 1. 2012).


20

K inflaciji so v 2011 največ prispevale višje cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (0,84 odstotne točke), stanovanje (0,66 odstotne točke), alkoholne pijače in tobak (0,27 odstotne točke) ter prevoz (0,20 odstotne točke), znižale pa so jo cene v skupinah komunikacije (0,16 odstotne točke), obleka in obutev (0,13 odstotne točke) ter rekreacija in kultura (0,12 odstotne točke).51

Pri indeksih cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIPP), indeksu uvoznih cen (IUC) in indeksih cen storitev pri proizvajalcih (ICSP) je bilo največ časa in pozornosti namenjenih izboljševanju kakovosti osnovnih virov in rezultatov ter optimizaciji nekaterih delov statističnega procesa. Za raziskovanje Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (ICIPP) je bilo pripravljeno tudi Standardno poročilo o kakovosti52.

Nadaljevalo se je izpopolnjevanje indeksov stanovanjskih nepremičnin

Tudi v letu 2011 je bilo na področju statistike cen v ospredju delo, povezano z indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, še posebej vzpostavljanje posebnega indeksa cen stroškov bivanja v lastniških stanovanjih (OOHPI) za potrebe njegove morebitne vključitve v harmonizirane indekse cen življenjskih potrebščin (HICŽP). V tem sklopu so bile tako pripravljene uteži za izračun indeksov in vzpostavljeni posebni podindeksi za transakcijske stroške, cene različnih stanovanjskih zavarovanj ter delno za cene velikih popravil in obnove. Podatki o indeksih cen stanovanjskih nepremičnin (HPI), ki ga je Evropska komisija izbrala za enega od 11 kazalnikov za nadzor nad makroekonomskimi neravnotežji (t. i. scoreboard), pa so bili od 2007 naprej objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT.

V preteklih petih letih je bila rast cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji bistveno višja kot v EU. Cene stanovanjskih nepremičnin so se namreč v Sloveniji povišale za 38,4 %, v EU pa za 17,3 %.53

Redne in razvojne naloge na področju PKM

Za potrebe izračuna paritete kupne moči (PKM) je SURS tudi v letu 2011 izvajal več raziskovanj, v katerih so bili pridobljeni podatki o cenah mednarodno primerljivih proizvodov, na podlagi katerih Eurostat izračunava PKM ter BDP v standardih kupne moči (SKM). SURS je sodeloval tudi pri Mednarodnem programu primerjave cen54 (ICP), ki ga izvaja Eurostat skupaj s Svetovno banko in se bo končal v 2013.

2.4 Menjava blaga (zunanja trgovina)

S sodelovanjem v različnih projektih SURS še naprej izboljšuje kakovost rezultatov

SURS je z uporabo rekapitulacijskih poročil DDV, v sodelovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije, izpopolnil postopke za preverjanje kakovosti podatkov za Intrastat in nadaljeval izvajanje t. i. zrcalnih analiz podatkov, na podlagi katerih je prepoznal mogoče razloge za nekatere ponavljajoče se asimetrije v zunanjetrgovinskih podatkih.

V letu 2009 je bil izvoz blaga Slovenije tako pri trgovanju z državami članicami EU kot tudi pri trgovanju z državami nečlanicami EU skoncentriran v majhnem številu največjih izvoznikov; največjih 5 izvoznikov je ustvarilo več kot petino, največjih 50 izvoznikov pa že skoraj polovico vrednosti slovenskega izvoza blaga v države članice EU in v države nečlanice EU.55

51 Glej Prva objava, Cene, Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, december 2011. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4440 (prevzeto 20. 1. 2012). 52 Glej: http://www.stat.si/metodologija_porocila-standardna.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 53 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/hicp/documents_meth/OOH_HPI/HPI_Research_paper_2011_11.pdf (prevzeto 20. 1. 2012). 54 Glej: http://siteresources.worldbank.org/ICPEXT/Resources/ICP_2011.html (prevzeto 20. 1. 2012). 55 Glej Blagovna menjava Slovenije, str. 39, oktober 2011. Dostopno na http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp (prevzeto 31. 1. 2012).


21

SURS se je prijavil na Eurostatov projekt MEETS 201156 za področje statistike zunanje trgovine, v okviru katerega bo v letu 2012 izvedena nadgradnja, optimizacija in avtomatizacija delovanja nekaterih programskih rešitev v informacijskem sistemu za statistiko zunanje trgovine ter vzpostavljeni dodatni kontrolni postopki za učinkovitejši nadzor kakovosti zunanjetrgovinskih podatkov.

Nove publikacije s podatki o strukturi blagovne menjave po značilnostih izvoznih in uvoznih podjetij

SURS je poleg rednih objav podatkov v letu 2011 izdal tudi publikacijo Blagovna menjava Slovenije (zbirka Brošure); ta prikazuje razvoj blagovne menjave Slovenije s tujino v obdobju 2000–2010 in podaja pregled strukture blagovne menjave Slovenije v letu 2009 po nekaterih najpomembnejših značilnostih izvoznih in uvoznih podjetij (tj. glede na gospodarsko dejavnost in velikost podjetja ter glede na koncentracijo vrednosti trgovanja). SURS je za objavo v tej publikaciji prvič povezal podatke iz statistike zunanje trgovine s podatki iz poslovnih statistik. 2.5 Plačilna bilanca in druge statistike ekonomskih odnosov s

tujino

Na področju statistike ekonomskih odnosov s tujino so se v letu 2011 začele priprave na spremembo virov podatkov zaradi izpolnitve zahtev prihodnjega standarda 6. izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada za plačilno bilanco (BPM6).57 Te aktivnosti zajemajo: spremembe v agregiranju podatkov o vrednostnih papirjih, razširitev podatkovnih virov centralne banke, dopolnitve v poročilu o kreditiranju z nerezidenti (s kratkoročno zapadlostjo dolgoročnih instrumentov) in razčlenjevanje podatkov o blagu za predelavo za preteklo obdobje.

Saldo tekočega računa plačilne bilance Slovenije je bil v letu 2011 negativen in je znašal 168,1 mio. EUR. V letu 2010 je saldo tekočega računa izkazoval primanjkljaj v višini 297,3 mio. EUR. Decembra 2011 je tekoči račun beležil 115,3 mio. EUR primanjkljaja, decembra 2010 pa 7,4 mio. EUR presežka. V letu 2011 je bil primanjkljaj trgovinske bilance višji za 91,7 mio. EUR kot v letu 2010. Pri tem je bil izvoz blaga za 12,4 %, uvoz pa za 12,2 % višji kot v 2010. Decembra 2011 je trgovinska bilanca izkazovala primanjkljaj v višini 238,4 mio. EUR, kar je za 36,2 mio. EUR več kot decembra 2010. Pokritost uvoza z izvozom je v letu 2011 znašala 94,1 %.58

V letu 2011 sprejeta zakonodaja na področju makroekonomskih statistik: • Uredba Komisije (ES) št. 193/2011 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1445/2007 Evropskega parlamenta

in Sveta v zvezi s sistemi za nadzor kakovosti, ki se uporabljajo pri paritetah kupne moči (PKM).

56 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/MEETS_programme#Modernisation_of_international_trade_ statistics (prevzeto 31. 1. 2012). 57 Glej: http://www.imf.org/external/pubs/ft/bop/2007/bopman6.htm (prevzeto 3. 2. 2012). 58 Glej: http://www.bsi.si/iskalniki/pregled-financnih-podatkov-vsebina.asp?VsebinaId=556&MapaId=292 (prevzeto 16. 2. 2012).


22

3 Poslovne statistike

3.1 Letne in kratkoročne poslovne statistike

Na področju letnih poslovnih statistik so bile objavljene še zadnje nove vrste podatkov po SKD 2008

SURS je uspešno izvedel vsa redna raziskovanja s področja kratkoročnih in letnih poslovnih statistik.

Na področju strukturne statistike podjetij je bil objavljen preračun podatkov po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2008 za obdobje 2005–2007. Na področju demografije podjetij pa so bili po SKD 2008 preračunani in objavljeni podatki o novonastalih podjetjih brez predhodnika in preživelih podjetjih za časovno vrsto 2004−2007. Hkrati so bili za strategijo Evropa 2020 pripravljeni prvi razvojni podatki na področju hitrorastočih inovativnih podjetij.

V letu 2010 je bilo v Sloveniji evidentiranih 165.959 podjetij, to je za 3,1 % več kot v letu prej. 46,7 % je bilo pravnih oseb, 53,3 % pa fizičnih oseb.59

Nadaljevale so se aktivnosti za izboljšanje kakovosti podatkov

Na področju kratkoročne statistike trgovine in storitvenih dejavnosti je SURS za izboljšanje kakovosti podatkov analiziral predvsem razloge za revizije podatkov pri podjetjih ter primerjal mesečne podatke z letnimi podatki strukturne statistike podjetij. Rezultati so objavljeni v okviru letnih poročil o kakovosti60.

SURS je za izboljšanje podatkov na področju statistike gradbeništva analiziral in primerjal podatke z drugimi viri ter začel postopke za vpeljavo avtomatskega vstavljanja manjkajočih podatkov za letno raziskovanje. Na podlagi uspešnega sodelovanja SURS-a in Ministrstva za okolje in prostor v Komisiji za izvajanje in usklajevanje klasifikacije gradbenih objektov (CC-SI) je bila konec decembra objavljena nova Klasifikacija vrst objektov in objektov državnega pomena61.

Leta 2010 se je v Sloveniji gradilo skoraj 16.000 stanovanj, od tega je bilo do konca leta dograjenih 40 %. Površina zgrajenih stanovanj meri povprečno 129 m2; površina stanovanja v enostanovanjskih stavbah je povprečno 168 m2, površina stanovanja v večstanovanjskih stavbah pa povprečno 74 m2. Skoraj 58 % dokončanih stanovanj ima najmanj štiri sobe. Tako kot prejšnja leta so bila tudi v letu 2010 dokončana stanovanja večinoma pridobljena z novogradnjo (98 %).62

Pri letnem raziskovanju industrije je SURS analiziral obstoječe pristope za izboljšanje kakovosti ter proučil tudi nove, in sicer v sklopu izvajanja projekta BLUE-ETS63. Poudarek je bil na aktivnostih za izboljšanje sodelovanja poročevalskih enot in pravočasnosti sporočanja podatkov (več o projektu: glej poglavje 6.11). Pri mesečni statistiki industrije pa je bil pripravljen testni elektronski vprašalnik.

V okviru večletnega projekta nadgradnje in razširitve funkcionalnosti statističnega poslovnega registra (SPR) kot interne baze individualnih podatkov o poslovnih subjektih in njihovih delih je SURS začel izvajati predvidene aktivnosti v skladu z zastavljenimi načrti. Končni cilj projekta je vzpostavitev registra kot pomembnega dela statistične infrastrukture, ki bo služil kot podpora statističnim procesom, npr. za pripravo

59 Glej Podjetja, Slovenija, 2010 – končni podatki, 25. november 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4355 (prevzeto 31. 1. 2012). 60 Glej Letna poročila o kakovosti: http://www.stat.si/metodologija_porocila-letna.asp (prevzeto 18. 1. 2012). 61 Klasifikacija vrst objektov in objektov državnega pomena, Uradni list RS, 109/2011 z dne 30. 12. 2011. 62 Glej Gradnja stanovanj in stanovanjski sklad, Slovenija, 2010 - končni podatki, 6. september 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4152 (prevzeto 31. 1. 2012). 63 Glej: http://www.blue-ets.istat.it/ (prevzeto 31. 1. 2012).


23

vzorčnih okvirov, za naslavljanje statističnih vprašalnikov, namenjenih podjetjem, kot osnova za satelitske registre.

Razvojno delo in uvedba novega raziskovanja z uspešnim sodelovanjem med pooblaščenimi izvajalci državne statistike

Rezultat uspešno izvedene razvojne naloge v letu 2010 v medinstitucionalnem sodelovanju SURS-AJPES-BS je bila v letu 2011 uvedba Četrtletnega raziskovanja o poslovanju poslovnih subjektov. Raziskovanje je nadomestilo Četrtletno raziskovanje o gospodarskih družbah za obračun dodane vrednosti in bruto investicij, ki ga je SURS izvedel v letu 2011 le za prvi dve četrtletji. Podatki za novo raziskovanje se zbirajo elektronsko prek spletnega portala AJPES; tako je prijaznejše in manj obremenjujoče za poročevalske enote. Vzpostavljeni so bili metodologija in postopki za ocenjevanje manjkajočih vrednosti. SURS bo podatke začel objavljati junija 2012.

SURS je končal še eno razvojno nalogo, in sicer projekt Povezovanje podatkov o mednarodnem oddajanju del v tujino. Poleg testiranja povezovanja podatkov iz različnih virov je projekt omogočil še primerjavo rezultatov poslovanja med skupino podjetij, ki so oddajala dela v tujino, in tistimi, ki so svoje podjetniške funkcije v celoti opravljali v državi.

Rast zaposlenosti v podjetjih, ki so dela oddajala v tujino, je bila nižja, gibanje stroškov dela na zaposlenega pa podobno kot v podjetjih, ki del niso oddajala v tujino.64

V okviru razvojne naloge je SURS v letu 2011 proučil vire za postavitev metodoloških osnov za računanje novega kazalnika indeks storitvene proizvodnje. Pripravljene so bile prve smernice za izračun tega kazalnika, v skladu s priporočili Eurostata in OECD-ja.

SURS je pridobil evropska sredstva za izboljšanje kakovosti registra skupin podjetij

SURS se je uspešno vključil v tretjo izmenjavo individualnih podatkov z Eurostatom za evropski register skupin podjetij (EGR), ki zagotavlja informacije o večnacionalnih skupinah podjetij v EU samo za statistični namen. SURS je uspešno kandidiral na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za povečanje kakovosti podatkov o skupinah podjetij ter za izmenjavo podatkov z EGR. S temi sredstvi bodo v letih 2012–2013 optimizirani in nadgrajeni postopki osveževanja registra skupin podjetij ter pripravljena analitična baza.

AJPES: uspešna izvedba razvojne naloge za izboljšanje kakovosti podatkov o dejavnostih poslovnih subjektov

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je v skladu s 13. členom Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije65 v obdobju november−december 2011 opravila preverjanje podatkov o izbranih poslovnih subjektih, in sicer o glavni dejavnosti in o drugih pomembnih dejavnostih, ki jih poslovni subjekti in njihove poslovne enote dejansko opravljajo. Preverjanje je bilo izvedeno s t. i. strukturnim vprašalnikom, usklajenim s SURS (ločeno pripravljenim za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, s prilogo za preverjanje delov poslovnih subjektov). Vključeni so bili tisti poslovni subjekti, za katere je SURS iz drugih statističnih virov ugotovil, da obstaja verjetnost, da v njihovem zapisu v PRS ni pravilno vpisana njihova glavna dejavnost in/ali niso vpisani vsi njihovi deli. AJPES je preverjal tudi pravilnost vpisa podatkov o drugih dejavnostih, ki jih opravlja poslovni subjekt na istem naslovu, kot je poslovni naslov. Tiste poslovne subjekte, za katere so se med preverjanjem pokazala neskladja, je AJPES pozval, naj uskladijo podatke.

64 Glej Mednarodno oddajanje del in poslovanje podjetij, Slovenija, 2000 - 2008 – končni podatki, 27. oktober 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4306 (prevzeto 31. 1. 2012). 65 Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije, Uradni list RS, 121/2006.


24

Analiza pridobljenih podatkov po izvedenem preverjanju podatkov vpisov v PRS pri izbranih poslovnih subjektih: - 75, 17 % enot je imelo dejanske podatke skladne s podatki, vpisanimi v PRS, - 21, 38 % enot je imelo neusklajene podatke, - 3,45 % enot ni vrnilo vprašalnika oz. ni bilo možno vzpostaviti stika z enoto. Iz navedenega izhaja, da je bil odziv relativno majhnega vzorca anketirancev zelo dober (96,55 % vrnjenih vprašalnikov) ter da tako pridobljeni podatki pripomorejo k uporabni vrednosti registra, saj zagotavljajo kakovost in usklajenost podatkov iz uradnih evidenc in dejanskega stanja na terenu. Vir: Lastni viri AJPES.

Redno delo AJPES in medinstitucionalno sodelovanje

AJPES je izvedel vsa načrtovana raziskovanja o letnih računovodskih izkazih za različne poslovne segmente. Poleg administrativnega namena so ti podatki tudi pomemben administrativni vir podatkov za nadaljnjo uporabo v različnih statističnih raziskovanjih (npr. statistika nacionalnih računov, poslovne statistike).

AJPES je sodeloval s SURS-om tudi pri izvedbi več statističnih raziskovanj, in sicer pri postopku zbiranja podatkov; to je potekalo elektronsko, prek spletnega portala AJPES (Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah, Raziskovanje o strukturi plače, Raziskovanje o štipendiranju dijakov in študentov, Raziskovanje o izplačanih dividendah, Četrtletno raziskovanje o poslovanju poslovnih subjektov, Raziskovanje o poslovnih storitvah). Medinstitucionalno sodelovanje je pomembno zaradi racionalizacije postopkov, po katerih je sporočanje podatkov za poročevalske enote enostavnejše in s katerimi se doseže boljša kakovost zbranih podatkov. AJPES izvaja tudi mesečno raziskovanje o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov nad 5 dni neprekinjeno.

V letu 2011 je bilo evidentiranih povprečno 6.111 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno ali 18,9 % več kot v povprečju leta 2010 ter povprečno 8.520 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali 18,7 % več kot v povprečju preteklega leta.66

BS – razvojna naloga o dostopu do financ v podjetjih

Banka Slovenije je jeseni 2011 prvič izvedla anketo o dostopu podjetij do financ. Podatki bodo obdelani in objavljeni v letu 2012. Tovrstne ankete67 sta sicer začeli izvajati vsaki dve leti (2009 in 2011) ECB in Evropska komisija v vseh evropskih državah, toda število slovenskih anketirancev pri tem je nizko, le 100 jih je. ECB na vzorcu majhnih in srednje velikih podjetij izvaja anketo v večjih državah evrskega območja vsakega pol leta že od leta 200968.

3.2 Energetika

Z vzpostavitvijo rednega raziskovanja o končni rabi energije v gospodinjstvih je SURS dodal še manjkajoči del v mozaik energetskih statistik.

V letu 2011 je SURS uspešno zaključil projekt o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG), v okviru katerega je bila vzpostavljena metodologija za njegovo izvajanje in posledično izboljšava statistike končne rabe energije v gospodinjstvih po namenih. V sklopu projekta je bil s pomočjo Inštituta Jožef Štefan izdelan tudi model rabe energije v gospodinjstvih, ki bo služil za preračune v naslednjih treh do petih letih.

SURS je izvedel vsa načrtovana redna raziskovanja, s katerimi je pridobil podatke o proizvodnji, porabi, uvozu, izvozu, zalogah in cenah elektrike, toplote, tekočih, plinastih in trdnih goriv ter o obnovljivih virih energije.

66 Glej: http://www.ajpes.si/Statistike/Statistike_placilnega_prometa/Neporavnane_obveznosti/O_raziskavi?id=627 (prevzeto 27. 1. 2012). 67 Glej: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/finance/data/index_en.htm (prevzeto 14. 2. 2012). 68 Podatki za evroobmočje so dosegljivi v podatkovni bazi ECB Statistical Data Warehouse, SDW. Glej: http://sdw.ecb.int/ (prevzeto 10. 2. 2012).


25

Mesečni in tudi letni podatki so bili najprej objavljeni kot začasni. Tako so bili uporabnikom na voljo pravočasno. Podatki so namenjeni domačim in tujim uporabnikom; med drugimi so najpomembnejši Eurostat, IEA in OECD.

Nadaljevalo se je razvojno delo na področju statistike obnovljivih virov energije, in sicer je SURS pregledal in izpopolnil obstoječe metodologije in tudi že objavil prve podatke o obnovljivih virih energije. Podatke o geotermalni in sončni energiji je SURS pridobil iz administrativnih in lastnih virov podatkov.

Tudi v letu 2012 je SURS v okviru statistik energetike intenzivno sodeloval z Ministrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za energijo (skupna zbirka podatkov za področje energetike), z Agencijo RS za okolje (sodelovanje pri podatkih, potrebnih za izračune klimatskih sprememb, za izračune količin izpustov toplogrednih plinov v zrak ter o emisijah v zrak, ki jih SURS potrebuje za izdelavo okoljsko-ekonomskih računov) in z Inštitutom Jožef Štefan (izpopolnjevanje zbirke podatkov o obnovljivih virih energije in dejavno sodelovanje pri izvedbi projekta rabe energije in goriv v gospodinjstvih).

Nekaj podatkov oz. preračunov iz podatkovnega portala SI-STAT – področje okolja69: Leta 2010 je bila domača proizvodnja energije za 19 % večja kot leta 2009. Največji delež je predstavljala jedrska energija (39 %). V letu 2010 je bilo v Sloveniji porabljene skoraj 3 % več energije kot leta 2009. Največ energije je bilo porabljene v prometu (skoraj 37 %), sledila so gospodinjstva s skoraj 25 %. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 30 % električne energije proizvedene iz obnovljivih virov.

SURS z izdajanjem posebnih publikacij promovira tudi podatke iz statistike energetike

Poleg rednih objav s področja statistike energetike, ki jih SURS pripravlja vsak mesec na svoji spletni strani, je konec leta 2011 izdal tudi poljudnejšo publikacijo z naslovom Okolje, energetika in transport v številkah70 (v zbirki Brošure). Eno izmed poglavij omenjene publikacije je posvečeno tudi energetiki (vsebuje podatke o proizvodnji energije, o porabi energije,o cenah električne energije in o obnovljivih virih energije.

Ob evropskem dnevu trajnostne energije je SURS pripravil poseben članek, ki ga je objavil na svoji spletni strani.

3.3 Transport

Izvajanje rednih raziskovanj z manjšimi prilagoditvami za izboljšanje kakovosti rezultatov

SURS je v letu 2011 izvedel vsa redna raziskovanja v skladu s sprejetim programom, izvedeni so bili tudi potrebni postopki za ohranjanje in izboljšanje ravni kakovosti rezultatov. SURS je zagotovil potrebne objave in tako zadostil potrebam po podatkih številnih domačih in mednarodnih uporabnikov, med katerimi je treba poleg Eurostata posebej omeniti tudi International Transport Forum (ITF) znotraj OECD ter Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo.

Podatki s področja statistike transporta so bili objavljeni tudi v publikaciji (iz zbirke Brošure) z naslovom Okolje, energetika in transport v številkah70.

V prvih enajstih mesecih 2011 je bilo prvič registriranih več kot 87.ooo cestnih motornih vozil, kar je 3 % manj kot v enakem obdobju 2010. Od tega je bilo prvič registriranih nekaj več kot 61.000 osebnih avtomobilov, kar je 6 % manj kot v enakem obdobju 2010.71

69 Glej: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp (prevzeto 10. 2. 2012). 70 Glej Okolje, energetika in transport v številkah, 29. december 2011, Posebna objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4429 (prevzeto 10. 2. 2012). 71 Glej Transport, Slovenija, november 2011 - končni podatki, 16. januar 2012, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4456 (prevzeto 10. 2. 2012).


26

Eurostat prenavlja obstoječo zakonodajo EU

V letu 2011 je Eurostat v okviru posebnih delovnih skupin pripravil predloge manjših sprememb in prilagoditev obstoječe zakonodaje s področja statistike transporta. Glavni namen teh sprememb je pridobivanje dodatnih informacij ob hkratnem razbremenjevanju poročevalskih enot in statističnih uradov. Na področju pristaniškega prometa se pripravlja odločba Komisije, po kateri se bodo zbirali nekateri dodatni podatki in po kateri bo ukinjeno obvezno sporočanje določenih podatkovnih nizov. Odločba bo dokončno sprejeta v začetku leta 2012, za SURS pa ne prinaša bistvenih sprememb. Na področju statistike železniškega transporta so bile predlagane večje spremembe in bi lahko bistveno vplivale tudi na Slovenijo, zlasti z zvišanjem praga za poročanje poenostavljenih podatkovnih nizov. Načrtovane aktivnosti glede vzpostavitve poenotenega zbiranja podatkov o obsegu cestnega prometa na osnovi voznih kilometrov niso bile v celoti izvedene zaradi težav pri usklajevanju metodologije in spremenjenih prioritet na Eurostatu. Aktivnosti na tem področju naj bi se izpeljale v naslednjem srednjeročnem obdobju. V letu 2011 je bil podaljšan mandat posebni delovni skupini na Eurostatu, ki preučuje možnost za zbiranje podatkov o intermodalnosti in logistiki.

3.4 Turizem

Uskladitev raziskovanj z zahtevami nove uredbe EU

Sredi leta 2011 je bila po večletnem usklajevanju sprejeta nova uredba o evropski statistiki turizma. V skladu z omenjeno uredbo in s tej pripadajočo izvedbeno uredbo je SURS opravil prilagoditve pri zbiranju podatkov po novi zakonodaji, in sicer pri raziskovanju o potovanjih domačega prebivalstva in tudi pri raziskovanju o nastanitvenih zmogljivostih, prihodih in prenočitvah turistov. Leto 2012 bo tako prvo leto, za katero bodo rezultati iz obeh omenjenih raziskovanj v celoti skladni z zahtevami nove uredbe.

Ob izvajanju rednih raziskovanj in objav tudi posebne objave

Poleg rednih objav s področja nastanitvene statistike je SURS izdal posebno publikacijo v zbirki Statistične informacije (Hoteli) s podrobnim pregledom podatkov o hotelih72 za obdobje 2008−2010.

Maja 2011 so bili objavljeni tudi rezultati iz triletnega raziskovanja o tujih potnikih na cestnih mejnih prehodih s Hrvaško73, ki je bilo izvedeno v aprilu, juliju in avgustu 2010.

Aprila je SURS še zadnjič objavil rezultate o navtičnem turizmu v Sloveniji74, in sicer za leto 2010. Tega raziskovanja v prihodnjih letih SURS ne bo več izvajal zaradi uresničevanja strategije zmanjšanja administrativnih ovir.

V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v enajstih mesecih leta 2011 zabeleženih več kot 2.820.000 prihodov turistov ali za 7 % več kot v enakem obdobju 2010 in nekaj manj kot 8.320.000 prenočitev turistov ali za 5 % več kot v enakem obdobju 2010.75

V letu 2011 so potekale tudi aktivnosti glede skupnega zbiranja podatkov o nastanitveni statistiki. Pripravljen je bil predlog novega Zakona o prijavi prebivališča, s katerim bi se odprle možnosti za zbiranje teh podatkov na Policiji. Ministrstvo za notranje zadeve je sprejem omenjenega zakona preneslo na leto 2012.

72 Glej Hoteli, Slovenija, 2008–2010 – končni podatki, september 2011.

Dostopno na: http://www.stat.si/doc/statinf/21-SI-O16-1101.pdf (prevzeto 17. 1. 2012). 73 Glej Anketa o tujih potnikih na cestnih mejnih prehodih s Hrvaško, april, julij–avgust, oktober 2010 - končni podatki, 19. maj 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3909 (prevzeto 10. 2. 2012). 74 Glej: Navtični turizem, Slovenija, 2010 - končni podatki, 29. april 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3867 (prevzeto 10. 2. 2012). 75 Glej Prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki, Slovenija, oktober 2011 – končni podatki, 23. december 2011, E-objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4427 (prevzeto 10. 2. 2012).


27

V letu 2011 sprejeta zakonodaja na področju poslovnih statistik:

• Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/2011,

• Uredba (EU) št. 692/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES (32011R0692).

• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1051/2011 z dne 20. oktobra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 692/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki turizma glede strukture poročil o kakovosti in pošiljanju podatkov (32011R1051).

• Uredba Komisije (EU) št. 830/2011 z dne 27. julija 2011 o določitvi „seznama Prodcom“ industrijskih izdelkov za leto 2011 v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3924/91(32011R0830).


28

4 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

4.1 Struktura in tipologija kmetij

Izvajanje izjemno zahtevnih obdelav podatkov, zbranih iz različnih statističnih in administrativnih virov

V letu 2011 je bilo delo osredotočeno na statistično urejanje podatkov, zbranih s popisom kmetijstva76 in s popisom vrtnarstva, ter na pripravo rezultatov za objavo. Gre za eno najzahtevnejših obdelav statističnih podatkov na SURS-u, saj zajema veliko število med seboj povezanih spremenljivk, za katere je SURS pridobil podatke iz različnih virov. SURS je začasne rezultate popisa kmetijstva že objavil, in sicer podrobnejše proizvodne podatke v marcu, podatke o delovno aktivnih osebah na kmetijskih gospodarstvih pa v oktobru 2011.

SURS in MKGP sta v letu 2011 podpisala še manjkajoče tehnične protokole za prevzemanje administrativnih podatkov za statistični namen na podlagi medsebojnega Dogovora o posredovanju in uporabi podatkov MKGP v statistične namene s ciljem razbremenjevanja poročevalskih enot in racionalizacije statističnih raziskovanj na SURS.

Po začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 se je s kmetijsko dejavnostjo v Sloveniji v letu 2010 ukvarjalo 74.640 kmetijskih gospodarstev; vsa skupaj so imela 474.582 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi in redila 421.553 glav velike živine. Na več kot 60 % vseh kmetijskih gospodarstev se je poleg kmetijske dejavnosti izvajala tudi druga dejavnost, povezana s kmetijstvom; najpogosteje so bile to gozdarska dejavnost, kmečki turizem ali dejavnosti, povezane s predelavo hrane. Vsa dela na kmetijskih gospodarstvih je opravljalo okoli 208.000 v kmetijstvu delovno aktivnih oseb s pomočjo nekaj tisoč sezonsko ali priložnostno zaposlenih oseb.77

4.2 Kmetijski prihodki in cene

Pri statistiki kmetijskih cen in ekonomskih računih za kmetijstvo je bil poudarek na izboljševanju kakovosti

Podatke s področja statistike kmetijskih cen je SURS v letu 2011 zbral in objavljal v predvidenih rokih, hkrati pa je izboljševal njihovo kakovost; pripravil je tudi letno poročilo o kakovosti (za inputne in outputne cene). Pri raziskovanju Prodaja pridelkov in proizvodov od zasebnih pridelovalcev na živilskih trgih je SURS prešel z mesečnega na letno izvajanje raziskovanja; s tem so bile delno razbremenjene poročevalske enote.

Tudi pri ekonomskih računih za kmetijstvo (ERK) je SURS izboljševal kakovost, poudarek je bil na metodološkem usklajevanju subvencij na proizvode in drugih subvencij na proizvodnjo s podatki MKGP oz. Kmetijskega inštituta Slovenije. Subvencije na proizvode in druge subvencije na proizvodnjo se v ERK namreč spremljajo za posamezno uredbeno leto78; to omogoča knjiženje po obračunskem načelu kot eni od temeljnih metodoloških zahtev.

Po prvi oceni bo faktorski dohodek v letu 2011 za 7 % višji kot v 2010. Glavni razlog za to je višja vrednost kmetijske proizvodnje zaradi rasti cen kmetijskih proizvodov. Obseg kmetijske proizvodnje ostaja na ravni predhodnega leta.79

76 Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod

kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (32008R1166). 77 Glej Pomembnejši podatki Popisa kmetijstva: delovna sila na kmetijskih gospodarstvih, Slovenija, 2010 - začasni podatki, 5. oktober 2011, Prva

objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4241 (prevzeto 10. 2. 2012). 78 Obdobje, za katerega velja določena subvencija, in je določeno z nacionalnimi zakonskimi akti. 79 Glej Realni dohodek iz kmetijstva - prva ocena, Slovenija, 2011, 2. december 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4361 (prevzeto 10. 2. 2012).


29

SURS je z Eurostatom sodeloval pri predstavitvi metodoloških izhodišč prehodne tabele za Slovenijo, t. i. tabele bridge; ta prikazuje razliko med podatki iz ERK in podatki iz nacionalnih računov, ki se nanašajo na kmetijstvo. Predstavljena sta bila oba pristopa in primerjava podatkov po SKD 2008.

4.3 Kmetijska proizvodnja

Metodološke izboljšave, krajši čas do objave podatkov, nove objave

SURS je v okviru statistik o spremljanju kmetijske proizvodnje izvedel vsa načrtovana raziskovanja, bil pa je dejaven tudi pri metodoloških izboljšavah. Pri spremljanju rastlinske proizvodnje je bil izboljšan zajem podatkov o posejanih površinah, ki jih SURS spremlja z letnim vzorčnim raziskovanjem. Izboljšava je bila izvedena na podlagi administrativnih podatkov MKGP-ja Neposredna plačila v kmetijstvu, ki zajemajo večino populacije kmetijskih gospodarstev.

Na podlagi dogovora v okviru uredbe EU o statistiki živinoreje in mesa80 je SURS z letom 2011 začel Eurostatu posredovati tudi podatke o mesečnem zakolu prašičev zunaj klavnic (doslej je sporočal le letne ocene). SURS je v okviru letnega spremljanja števila živine zato izvedel tudi manjše vzorčno raziskovanje, na podlagi katerega so bile pripravljene ocene mesečnega zakola prašičev zunaj klavnic za leto 2010.

S slovenskih kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2010 odkupljenih 519.500 ton mleka (ali 14 % več kot leta 2000). S to količino mleka bi npr. lahko do vrha napolnili nogometni stadion Stožice. Število kmetijskih gospodarstev, od katerih se je mleko odkupovalo, se je v zadnjih desetih letih – od leta 2000 do leta 2010 – zmanjšalo s skoraj 18.000 na nekaj manj kot 7.200.81

SURS je objavil sklop koledarskih in tržnih prehranskih bilanc. Za Slovenijo so bile objavljene bilance mesa, jajc, žit, krompirja, zelenjave, riža, sladkorja in vina. Pripravljene so bile v sodelovanju z MKGP in KIS v skladu z dogovorom o izvajanju koledarskih in tržnih prehranskih bilanc, ki sta ga SURS in MKGP podpisala leta 2007. Za izboljševanje metodologij bilanc skrbi medresorska Metodološka skupina za bilance; sestaja se po potrebi; aktiven član te skupine je tudi predstavnik SURS-a.

SURS je marca na novinarski konferenci predstavil publikacijo z naslovom Bilance proizvodnje in porabe kmetijskih pridelkov82 iz zbirke Statistične informacije, oktobra pa je pripravil in objavil na spletu poseben članek ob svetovnem dnevu hrane83.

Stopnja samooskrbe v Sloveniji je za živalske proizvode višja kot za rastlinske proizvode. Posebno nizko stopnjo samooskrbe sta v obdobju med 2000 in 2010 izkazovali bilanci zelenjave (31 % v letu 2010) in žit (56 % v letu 2010). Vsak Slovenec je leta 2010 potrošil največ žit (121 kg) in mesa (94 kg). 84

V letu 2011 je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, z namenom, da oblikuje in sprejme Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. Omenjena skupina se je redno sestajala; v njej je dejavno sodeloval kot član tudi predstavnik SURS-e.

80 Uredba (ES) št. 1165/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o statistiki živinoreje in mesa ter razveljavitvi direktiv Sveta

93/23/EGS, 93/24/EGS in 93/25/EGS (32008R1165). 81 Glej Tradicionalni slovenski zajtrk, 17. november 2011, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4350

(prevzeto 10. 2. 2012). 82 Glej: http://www.stat.si/doc/statinf/15-si-277-1101.pdf (prevzeto 10. 2. 2012) 83 Glej Svetovni dan hrane 2011, 13. oktober 2011, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4258

(prevzeto 10. 2. 2012). 84 Glej: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp (prevzeto 10. 2. 2012).


30

4.4 Ribištvo in gozdarstvo

Leto 2011 je organizacija Združenih narodov razglasila za mednarodno leto gozdov

SURS je v mednarodnem letu gozdov prvič izdal poljudnejšo publikacijo o gozdu in gozdarstvu v Sloveniji z naslovom Drevo, gozd, les (zbirka Brošure); namenjena je splošni in strokovni javnosti. Publikacija pregledno prikazuje na podlagi statističnih podatkov stanje gozdov, njihov pomen z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika ter razvojne možnosti v gozdarski dejavnosti. Publikacija je bila predstavljena na novinarski konferenci; hkrati je SURS predstavil tudi izračun in objavo dveh ekonomskih računov za gozdarstvo: račun proizvodnje in račun primarnega dohodka.

Tesna povezanost človeka z gozdom se zanimivo odraža tudi v poimenovanju mnogih slovenskih naselij. Okoli 11 % imen naselij izvira iz občnih imen za gozd (gozd, hosta, boršt), za vrste gozda (brezje, hrastje, bukovje) ali oblike gozda (gaj, log) ali iz imen za drevesno vrsto (lipa, breza); med takimi imeni so najpogostejša Brezje, Gaberje, Bukovje, Lipa, Log, Hrastje. Krajevna imena Gozd, Gozdec, Boršt, Hosta, Log se v seznamu slovenskih krajevnih imen pojavijo kar 78-krat. 85

V letu 2011 je bila dopolnjena tudi metoda vrednotenja stoječega lesa; to pomeni velik razvojni napredek v okviru nove metodologije integriranih računov. Podatki so bili v letu 2011 objavljeni doma in posredovani na Eurostat.

Zaradi višjih vrednosti stoječega lesa in gozdarskih proizvodov se je leta 2010 glede na preteklo leto skupna vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti povečala za 9,3 % ter znašala 269 mio. EUR.86

Urejanje zbiranja podatkov o ribištvu v EU

SURS je skladno z uredbo EU o ribogojstvu87 že v letu 2009 v sodelovanju z MKGP in z Zavodom za ribištvo Slovenije želel dokončno urediti področje zbiranja statističnih podatkov o ribištvu. SURS in MKGP sta uskladila osnutek novega dogovora o sodelovanju in ga pripravila za podpis; podpisan naj bi bil v letu 2012. V letu 2011 je SURS pripravil podatke iz statistike morskega gospodarskega ribolova (iztovor) po novem standardu zapisa SDMX. Ta omogoča preglednejše primerjanje podatkov med državami glede na metodološka ozadja podatkov (metapodatke).

V letu 2011 sprejeta zakonodaja na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva: • Uredba (EU) št. 1337/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski

statistiki trajnih nasadov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 357/79 in Direktive 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (32011R1337).

• Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (32011R0142).

• Uredba Komisije (EU) št. 408/2011 z dne 27. aprila 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih o pesticidih glede oblike prenosa podatkov (32011R0408).

• Uredba Komisije (EU) št. 656/2011 z dne 7. julija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih o pesticidih v zvezi z opredelitvami pojmov in seznamom aktivnih snovi (32011R0656).

85 Glej Drevo, gozd, les, 31. maj 2011, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3946 (prevzeto 10. 2. 2012). 86 Glej: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp (prevzeto 10. 2. 2012). 87 Uredba (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic

in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (32008R0768).


31

5 Medpodročne statistike

5.1 Poslovne tendence

Vsebinska dopolnitev anket o poslovnih tendencah

Izvedene so bile vse redne aktivnosti na področju poslovnih tendenc, poleg tega pa je SURS še izpopolnil delovni proces izvajanja raziskovanj (oblikovan je bil nov statistični identifikator poročevalske enote). Končan je bil tudi prehod na Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) 2008.

Anketi o poslovnih tendencah v storitvenih dejavnostih je bilo − v skladu z zahtevo Evropske komisije (DG ECFIN) na področju izvajanja harmoniziranega programa anket EU o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov88 − dodano vprašanje o izkoriščenosti zmogljivosti.

Povprečna vrednost kazalnika gospodarske klime 2011 je bila glede na povprečno vrednost 2010 višja za 2 odstotni točki, glede na dolgoletno povprečje pa nižja za 1 odstotno točko.89

5.2 Okolje in trajnostni razvoj

Širi se nabor okoljsko-ekonomskih računov

SURS je zbral in objavil podatke o izdatkih za varstvo okolja in nadgrajeval izdelavo okoljskih računov; ti so v letu 2011 dobili tudi zakonsko podlago. Poleg okoljskih računov NAMEA-Emisije v zrak in računov snovnih tokov SURS razvija račune okoljskega blaga in storitev ter račune okoljskih davkov.

Na začetku leta 2011 je SURS uspešno zaključil tri projekte, povezane z okoljskimi računi. V prvih dveh projektih je dopolnil in uskladil metodologije izdelave računov emisij v zrak in računov snovnih tokov s smernicami Evropske unije, v tretjem projektu pa je postavil osnovo za račune izdatkov za varstvo okolja.

Konec leta 2011 je SURS končal tudi prvi del projekta izdelave računov okoljskega blaga in storitev, v katerem je raziskal omenjeno področje, poiskal mogoče vire podatkov in postavil osnove za nadaljnji razvoj tega področja.

SURS je sodeloval v več delovnih in posebnih strokovnih skupinah, v katerih so skušali vzpostaviti ali dopolniti okvir nadaljnjega dela na področju energetskih računov, računov izdatkov za varstvo okolja, računov rabe in upravljanja naravnih virov in na področju rudarskih odpadkov; zadnji so namreč pomanjkljivo upoštevani v že utečenih statistikah odpadkov.

Posodabljanje metodologij rednih raziskovanj in intenzivno medinstitucionalno sodelovanje

V letu 2011 je SURS še naprej pridobival in objavljal osnovne okoljske podatke o zraku, vodi, odpadkih. Intenzivno je deloval tudi pri razvoju metodologije raziskovanj in si prizadeval dvigniti kakovost rezultatov. Konec leta 2011 se je končala tudi prva faza projekta revizije vodnih statistik. V prvem delu omenjenega projekta je SURS raziskal možnost uporabe administrativnih virov in izvedel natančno analizo dejanskega stanja. Posodobil in revidiral je eno izmed obstoječih raziskovanj – raziskovanje o količinah vode, porabljene za namakanje. Pri reviziji so bili upoštevani rezultati kmetijskega popisa in tudi zahteve uporabnikov. Projekt

88 Glej: http://ec.europa.eu/economy_finance/db_indicators/surveys/index_en.htm (prevzeto 31. 1. 2012). 89 Glej: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/28_poslovne_tendence/28001_anketa_tendence/28001_anketa_tendence.asp

(prevzeto 18. 1. 2012).


32

se bo nadaljeval tudi v letu 2012; v tem letu bo SURS posodobil še druga raziskovanja s področja voda in skupaj s pristojnim ministrstvom pripravil vse potrebno za usklajeno in dopolnjeno sporočanje podatkov s področju vodovodnega in kanalizacijskega sistema.

SURS je opustil raziskovanje o Škodi, nastali zaradi elementarnih nesreč, saj je v zadnjih letih prihajalo do velikih težav pri pridobivanju in zagotavljanju kakovostnih podatkov.

V okviru statistik okolja SURS sodeluje z Agencijo RS za okolje; s to agencijo je že leta 2007 sklenil dogovor o izmenjavi okoljskih podatkov ter o skupnem zbiranju podatkov s področja odpadkov. SURS sodeluje tudi z Ministrstvom za okolje in prostor; v sodelovanju s to ustanovo že zbira podatke s področja komunalnih odpadkov pri izvajalcih javnih služb in odlaganja odpadkov ter hkrati pripravlja tudi skupno zbiranje podatkov s področja javnega vodovoda in kanalizacijskega sistema. S tem sodelovanjem so se že nekoliko razbremenile poročevalske enote, v prihodnje pa se bo zmanjšala njihova obremenitev tudi z vzpostavitvijo sodelovanja na področju voda. Eden glavnih pogojev za vzpostavitev zbiranja in prevzemanja podatkov o javnem vodovodu in kanalizacijskih sistemih je ureditev zakonodaje s tega področja; ta naj bi bila predvidoma urejena v letu 2012.

Nekaj podatkov oz. preračunov iz podatkovnega portala SI-STAT – področje okolja90: - V Sloveniji je v letu 2010 nastalo 422 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kg na prebivalca na dan, kar predstavlja

6-odstotno zmanjšanje glede na leto 2009. - Skupna količina predelanih odpadkov v Sloveniji je leta 2009 znašala 5.968.629 ton, kar je kar za 15,9 % več kot leta 2009. Največ

je bilo predelanih odpadkov kovin, gradbenih odpadkov, odpadkov papirja in lesa. - V letu 2009 je bila vrednost investicij za varstvo okolja 333,5 mio. EUR, kar je za skoraj 4 % manj kakor leta 2008. - Največ sredstev

za investicije v varstvo okolja (skoraj polovica) je bilo vloženih v upravljanje odpadnih voda. Vrednost tekočih izdatkov za varstvo okolja pa je bila leta 2009 402,8 mio. EUR, kar je dobre 3 % več kot v letu 2008. Največji delež (več kot 32 %) tekočih izdatkov za varstvo okolja je bil porabljen za ravnanje z odpadki.

- V Sloveniji je bilo v letu 2010 načrpane za 0,6 % več vode kot v letu 2009, poraba vode iz javnega vodovoda pa je bila za 2,4 % manjša kot v letu 2009. Iz javne kanalizacije je bilo odvedenih 173,3 mio. m3 odpadnih voda, to je za 2,9 % več kot v letu 2009.

- Namakanih zemljišč je bilo v letu 2010 3.501 ha, to je za 6 % manj kot v letu 2009. - Za različne namene v rudarstvu, predelovalni dejavnosti, oskrbi z električno energijo in oskrbi z vodo je bilo v letu 2010 porabljenih

za 7 % manj vode kot v letu 2009.

SURS tudi v letu 2011 prikazoval statistične podatke v poljudnejših publikacijah in člankih, namenjenih širši javnosti

SURS je poleg rednih prvih objav podatkov, ki jih je pripravil po vsakem raziskovanju, v letu 2011 izdal tudi publikacijo z naslovom Okolje, energetika in transport v številkah91 (zbirka Brošure). V knjižici so strnjeni osnovni podatki in informacije iz okoljskih statistik in povezani v statistično zgodbo, v kateri se komentarji prepletajo z grafičnimi in tabelaričnimi prikazi. S tako obliko publikacije je SURS želel prispevati k lažjemu razumevanju in boljšemu poznavanju trenutnega okoljskega, energetskega in transportnega stanja v Sloveniji in Evropski uniji.

Ob različnih spominskih dnevih92, na primer ob svetovnem dnevu voda, ob svetovnem dnevu Zemlje, ob svetovnem dnevu varstva okolja in ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, je SURS pripravil posebne objave za vsako posamezno temo in jih objavil na svoji spletni strani.

V letu 2011 je SURS s poglavjem o statistiki voda aktivno sodeloval pri izdaji prve celovite strokovne publikacije o ravnanju z vodami v Sloveniji, ki jo je izdala založba Fit media v okviru zbirke Zelena Slovenija93. SURS je v letu 2011 še naprej predstavljal svoje delo in podatke v obliki člankov ali odgovorov na vprašanja v strokovni reviji EOL (Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko).

90 Glej: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp (prevzeto 13. 2. 2012). 91 Okolje, energetika in transport v številkah, 29. december 2011, Posebna objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4429 (prevzeto 13. 2. 2012). 92 Glej: http://www.stat.si/tema_splosno_posebnidnevi.asp (prevzeto 13. 2. 2012). 93 Glej: http://www.zelenaslovenija.si/ (prevzeto 13. 2. 2012).


33

5.3 Znanost, tehnologija in inovacije

Mednarodno sodelovanje, povezano z načrtovanimi metodološkimi dopolnitvami

Pri metodoloških izboljšavah statistike raziskovalno razvojne dejavnosti (R-R dejavnost) so se nadaljevale dejavnosti na ravni EU na področju podrobnejšega spremljanja internacionalizacije R-R dejavnosti. Tudi v letu 2011 je bilo izvedeno pilotno raziskovanje o nacionalnem javnem financiranju izvajanja nadnacionalnih raziskovanj, da bi pridobili podatke o finančnih prispevkih države za nadnacionalne javne izvajalce, za vseevropske nacionalne javne programe ter za dvo- ali večstranske javne programe; vse to je osnova za izračun kazalnika za spremljanje razvoja Evropskega raziskovalnega prostora94. Ugotovitve bodo tudi osnova za predlagane spremembe in dopolnitve vprašanj v nacionalnih vprašalnikih.

Sodelovanje z glavnimi uporabniki podatkov pri prenovi in izboljšanju raziskovanj

SURS je oblikoval in vodil medresorsko delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki glavnih uporabnikov podatkov o R-R dejavnosti (MVZT, UMAR, SVREZ, FDV), za izboljšanje kakovosti podatkov in racionalizacijo obsega zbiranja podatkov. Načrt aktivnosti za obdobje 2012/2013 vključuje prenovo in standardizacijo načina in obsega zbiranja, obdelave in objavljanja podatkov.

Glavni uporabniki so dali tudi pobudo za izboljšanje spremljanja oz. za izboljšanje mednarodne primerljivosti podatkov o državnih proračunskih sredstvih za raziskave in razvoj. V spremljanje podatkov bi morala biti vključena tudi tuja javna sredstva oziroma sredstva iz strukturnih skladov EU (ki po metodologiji Frascati95 niso vključena) in podatki o njih ločeno izkazani. Glede na navedeno pobudo je SURS dopolnil zbiranje podatkov ter v sodelovanju z MVZT dopolnil tudi podatke za končni proračun 2010. SURS bo pobudo za izboljšanje spremljanja podatkov o državnih proračunskih sredstvih posredoval tudi Eurostatu.

SURS je izvedel redna letna raziskovanja o R-R dejavnosti po sektorjih izvajanja za referenčno leto 2009 in o državnih proračunskih sredstvih za R-R dejavnost za leto 2010 (končni proračun) in leto 2011 (začasni proračun) ter objavil podatke.

Izvedeno je bilo tudi dvoletno raziskovanje o inovacijski dejavnosti za obdobje 2008−2010, v katerega je bil vključen tudi modul vprašanj, povezanih z znanji in kreativnostjo. Podatki bodo objavljeni maja 2012.

V letu 2010 smo v Sloveniji porabili za raziskovalno-razvojno dejavnost 745,9 mio. EUR bruto domačih izdatkov ali 2,1 % slovenskega bruto domačega proizvoda.96

V letu 2010 je bilo v Sloveniji za raziskovalno-razvojno dejavnost namenjenih 217,9 mio. EUR državnih proračunskih sredstev.97 V obdobju 2006–2008 se je z inovacijsko dejavnostjo ukvarjalo 50,3 % podjetij. V predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bilo v obdobju 2006–2008 inovacijsko aktivnih 54,6 % podjetij, v storitveni dejavnosti pa je bilo takih podjetij 46,1 %.98

Poleg podatkov o inovacijski in R-R dejavnosti, ki se redno sporočajo mednarodnim institucijam, so bili OECD-ju posredovani tudi razpoložljivi podatki o R-R dejavnosti na področju biotehnologije in regionalni podatki.

94 Glej http://ec.europa.eu/research/leaflets/enlargement/index_sl.html (prevzeto 27. 2. 2012). 95 Glej http://www.oecd.org/document/6/0,3746,en_2649_34273_33828550_1_1_1_1,00.html (prevzeto 27. 2. 2012). 96 Glej Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2012 - končni podatki, 15. december 2011, E-objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4411 (prevzeto 26. 1. 2012). 97 Glej Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun, Slovenija, 2010, 30. september 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4217 (prevzeto 26. 1. 2012). 98 Glej: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3447 (prevzeto 4. 2. 2011).


34

Objava rezultatov raziskovanja o karieri doktorjev znanosti

SURS je spomladi 2011 objavil rezultate raziskovanja o karieri doktorjev znanosti, ki ga je prvič izvedel leta 2010. Čeprav Eurostat v svojem programu za 2013 raziskovanja ni predvidel, ga bo SURS v prihodnje izvajal pod vodstvom OECD in UNESCO-UIS, saj so uporabniki podatkov izkazali veliko zanimanje za rezultate.

Doktorji znanosti so bili v 2009 v Sloveniji večinoma moški, stari do 54 let, zaposleni v visokošolskem sektorju, s svojo zaposlitvijo so bili večinoma zadovoljni in pri svojem delodajalcu so ostajali dalj časa.99

5.4 Informacijska družba

E-veščine, e-uprava in zeleni IKT so bile teme raziskovanj v 2011

Posebni temi pri raziskovanju o obsegu uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih sta bili uporaba storitev e-uprave in vplivi uporabe IKT na okolje t. i. zeleni IKT, pri raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih pa so bile posebna tema e-veščine. Podatki so bili objavljeni jeseni 2011. SURS je pripravil tudi članek ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe100 in ga objavil na spletu. SURS je v letu 2011 izvedel tudi raziskovanje o elektronskih komunikacijskih storitvah in zadnjič raziskovanje o obsegu poštnih storitev.

Januarja 2011 je 62 % podjetij izvajalo ukrep, katerega namen je bilo zmanjšanje porabe papirja pri tiskanju ali kopiranju, 57 % podjetij ukrep, katerega namen je bilo zmanjšanje porabe energije pri uporabi informacijsko-komunikacijske opreme, 38 % podjetij pa je izvajalo ukrep, katerega namen je bila povečanje uporabe informacijsko-komunikacijske opreme namesto fizičnih potovanj.101

Intenzivno sodelovanje v Eurostatovih projektnih skupinah

Na začetku leta 2011 so bili objavljeni končni rezultati102 pilotnega projekta, s katerim je SURS zajel podatke o investicijah v IKT v podjetjih.

SURS je nadaljeval tudi sodelovanje v Eurostatovem projektu za povezovanje mikropodatkov iz različnih virov za ugotavljanje vplivov IKT na različna področja gospodarstva. Projekt bo končan oktobra 2012.

Konec leta se je začel projekt ESS-net Testiranje in oblikovanje vprašanj za raziskovanja o uporabi IKT, katerega cilj je izboljšanje vprašalnikov iz obeh raziskovanj o uporabi IKT (gospodinjstva in podjetja). SURS vodi v tem projektu skupino, katere naloga je testirati obstoječe vprašalnike o uporabi IKT v podjetjih. Več o projektu glej v poglavju 6.3.

99 Glej Kariera doktorjev znanosti, Slovenija, 2009, končni podatki, 31. maj 2011, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3951 (prevzeto 26. 1. 2012). 100 Glej: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3908 (prevzeto 10. 2. 2012). 101 Glej Uporaba informacijsko - komunikacijske tehnologije v podjetjih, Slovenija, 2011 - končni podatki, 5. oktober 2011, Prva objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4239 (prevzeto 10. 2. 2012). 102 Glej: Stroški nabav za IKT in investicije v IKT v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi osebami, Slovenija, 2009 - končni podatki, 27. januar 2011, Prva

objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3704 (prevzeto 10. 2. 2012).


35

5.5. Regionalne statistike in geografske/lokalne informacije

Ker se SURS zaveda različnih potreb uporabnikov in njihovega različnega poznavanja statistike, si prizadeva podatke ponuditi na različne načine, v različnih oblikah in v različnih medijih.

Statistični podatki so zato, da bi bili lažje razumljivi, na spletnih straneh SURS-a prikazani v prostoru, in to na različne načine: z novimi tematskimi kartami je bila dopolnjena temu namenjena spletna aplikacija, novejši podatki za statistične regije in občine so na voljo v Interaktivnem statističnem atlasu Slovenije.

Za izkazovanje statističnih podatkov na hierarhičnih mrežah in po izbranih prostorskih enotah v kombinaciji z različnimi kartografskimi podlagami iz orodja Google Maps je SURS svojim uporabnikom pripravil v letu 2011 nov proizvod, imenovan KASPeR – Kartografska aplikacija statističnih podatkov e-razsežnosti. Specializiranim uporabnikom z orodji GIS je v letu 2011 SURS brezplačno ponudil tudi podatke GIS, t. j. vektorske sloje georeferenciranih statističnih podatkov, primernih za nadaljnjo obdelavo. Do večine prostorsko prikazanih regionalnih podatkov lahko uporabniki dostopajo iz ene vstopne točke – geostatističnega portala103.

SURS je aktivno sodeloval v Evropskem forumu za geostatistike (EFGS) in v projektu ESSnet GEOSTAT. Na letni konferenci EFGS v Lizboni je predstavil svoje dosežke pri izkazovanju statističnih podatkov na hierarhičnih mrežah.

Od maja 2011, ko je bil uporabnikom omogočen dostop do spletne strani geostatističnega portala, do decembra 2011 je to spletno mesto obiskalo skoraj 4.200 uporabnikov. Med uporabniki geostatističnih podatkov je bil tudi v letu 2011 dobro obiskan Interaktivni statistični atlas Slovenije104; na njegovo vstopno stran je namreč dostopilo približno 7.900 uporabnikov. Vir: Lastni izračuni SURS-a.

Na podatkovnem portalu SI-STAT je SURS objavljal regionalne podatke za tista vsebinska področja, za katera je izkazovanje tovrstnih podatkov z vidika kakovosti in zaupnosti mogoče. Dodanih je bilo nekaj novih vsebin s področja prebivalstva, izobraževanja in trga dela.

V letu 2011 sprejeta zakonodaja na področju medpodročnih statistik:

• Uredba (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (32011R0691).

• Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 103/2011.

• Uredba Komisije (EU) št. 937/2011 z dne 21. septembra 2011 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (32011R0937).

• Uredba Komisije (EU) št. 31/2011 z dne 17. januarja 2011 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (32011R0031).

103 Glej: http://www.stat.si/geostatistike.asp (prevzeto 27. 1. 2012). 104 Glej: http://www.stat.si/iatlas.asp (prevzeto 27. 1. 2012).


36

6 Statistična infrastruktura

6.1 Pravni okvir delovanja slovenske državne statistike

Zakonska in druga pravna podlaga

V obdobju, ki ga zajema poročilo, so bile za izvajanje statističnih storitev temeljne naslednje nacionalne pravne podlage: - Zakon o državni statistiki105 (Uradni list RS, št. 45/1995 in 9/2001), - Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2008–2012106 (Uradni list RS, št. 119/2007), - Letni program statističnih raziskovanj za 2011107 (Uradni list RS, št. 93/2010 in 71/2011), - Prednostne naloge državne statistike v letu 2011108 (obravnaval Statistični svet RS na 33. redni seji 2. 6. 2010), - uredbe s področja standardnih klasifikacij105, interni akti SURS109, dogovori in sporazumi o

medinstitucionalnem sodelovanju.

Sprejet je bil Letni program statističnih raziskovanj za 2012110 (Uradni list RS, št. 92/2011). Statistični svet RS je na 36. redni seji 7. 6. 2011 obravnaval Prednostne naloge državne statistike v letu 2012111.

Slovenska državna statistika pri svojem delu deluje tudi skladno z zakonodajo Evropske unije. Uredba o evropski statistiki112 je glavna uredba, ki ureja delovanje Evropskega statističnega sistema. SURS je v letu 2011 sodeloval v posebni delovni skupini, ki jo je sklical Eurostat, za revizijo uredbe in za pripravo temeljnih načel t. i. zaveze zaupanja v statistiko. V uredbi naj bi se spremenili zlasti členi, ki določajo načelo neodvisnosti, uporabo administrativnih podatkovnih virov in koordinativno vlogo statističnih uradov. Konec leta 2011 je Evropska komisija (Eurostat) poslala predlog sprememb uredbe v postopek za sprejem Svetu EU in Evropskemu parlamentu.

Za posamezna statistična področja velja področna statistična zakonodaja Evropske unije. V letu 2011 je bilo potrjenih 17 aktov; njihovi naslovi so v tem poročilu navedeni na koncu vsakega poglavja, celoten seznam pa je objavljen tudi na Eurostatovi spletni strani113. Delovanje Banke Slovenije v statističnem sistemu ESCB določata uredba o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke in njena dopolnitev114.

Dogovori SURS-a o medinstitucionalnem sodelovanju

Dogovori urejajo vprašanja organizacije, vsebine in pravne zaščite, tehnični protokoli pa natančneje določajo prenos podatkov med sodelujočima institucijama. Podpisani dogovori zagotavljajo varstvo statističnih podatkov in skrb za njihovo kakovost, poleg tega pa so za SURS zagotovilo za nepretrgano oskrbo s potrebnimi podatki in za stalnost podatkovnih vrst.

105 Glej Zakonski okvir slovenske državne statistike. Dostopno na: http://www.stat.si/drz_stat_zakonski.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 106 Glej Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2008–2012. Dostopno na: http://www.stat.si/drz_stat_zakonski.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 107 Glej Letni programi statističnih raziskovanj za 2011. Dostopno na: http://www.stat.si/drz_stat_letni_program_2.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 108 Glej Prednostne naloge državne statistike v letu 2011. Dostopno na: http://www.stat.si/drz_stat_letni_program_3.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 109 Glej Notranji pravilniki in predpisi. Dostopno na: http://www.stat.si/stat_notranji.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 110 Glej Letni program statističnih raziskovanj za 2012. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=105902 (prevzeto 20. 1. 2012). 111 Glej Prednostne naloge državne statistike v letu 2012. Dostopno na: http://www.stat.si/drz_stat_letni_program_3.asp (prevzeto 20. 1. 2012). 112 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom)

št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (32009R0223).

113 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/ess_eurostat/legislation_in_force (prevzeto 2o. 1. 2012). 114 Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (31998R2533) in

Uredba Sveta (ES) št. 951/2009 z dne 9. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (32009R0951).


37

V letu 2011 je SURS sklenil naslednje dogovore in protokole (kronološki prikaz): - Dogovor o sodelovanju pri izvajanju statističnega raziskovanja o strukturi plače 2010, 24. januar 2011 in

Tehnični protokol za izmenjavo podatkov o statističnem raziskovanju Raziskovanje o strukturi plače 2010 z AJPES, 4. februar 2011,

- Tehnični protokol o posredovanju podatkov iz obračuna davka na dodano vrednost z DURS, 11. marec 2011,

- Dogovor o sodelovanju pri izvajanju statističnega četrtletnega raziskovanja o poslovanju poslovnih subjektov med SURS, BS in AJPES, 5. april 2011, in Tehnični protokol izmenjave podatkov četrtletnega statističnega raziskovanja o poslovanju poslovnih subjektov med SURS in AJPES, 31. marec 2011,

- Dogovor o posredovanju in uporabi podatkov o upravičencih do pokojnin in drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za statistične namene in Tehnični protokol o posredovanju podatkov z ZPIZ, 10. maj 2011,

- Aneks št. 2 k Dogovoru o posredovanju podatkov, Vsebinska in tehnična priloga računalniškega posredovanja podatkov št. 1/2011z ZZZS, 21. junij 2011,

- Tehnični protokol o posredovanju podatkov o opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z MKGP, 21. junij 2011,

- Tehnični protokol o posredovanju podatkov iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z DURS, 1. julij 2011,

- Dogovor o brezplačni uporabi javnih podatkov registra transakcijskih računov z AJPES, 14. oktober 2011. 6.2 Klasifikacije

Ekonomske klasifikacije

SURS je redno odgovarjal na vprašanja glede razvrstitve podjetij in drugih ustanov po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2008.

Konec leta 2011 je v elektronski obliki izšla publikacija Klasifikacija proizvodov po dejavnostih – CPA 2008115, v začetku leta 2012 pa bo izšla tudi v tiskani obliki.

Pripravljen je bil šifrant skrajšanih nazivov Kombinirane nomenklature (KN) za leto 2012. Šifrant je zaradi obsežne revizije nomenklature harmoniziranega sistema (HS)116, na kateri temelji KN, precej spremenjen (na 8-mestni ravni členitve KN bo začelo v letu 2012 veljati več kot 900 novih šifer, več kot 800 šifer pa bo prenehalo veljati).

Konec decembra je bila v Uradnem listu117 objavljena nova Klasifikacija vrst objektov in objektov državnega pomena.

Socialne klasifikacije

SURS je končal projekt uvedbe Standardne klasifikacije poklicev – SKP-08, ki ga začel izvajati leta 2009. V letu 2011 je potekala uvedba SKP-08118 v statistična raziskovanja in v administrativne evidence, kot so evidence socialnega zavarovanja119 in evidence Zavoda RS za zaposlovanje, pri čemer sta Zavod in SURS intenzivno sodelovala. Zavod za zaposlovanje je SKP-08 uvedel v svoje evidence s 1. julijem 2011. SURS je za uporabnike pripravil pripomočke za lažjo in enotnejšo uporabo SKP-08, med drugim e-iskalnik SKP-08,

115 Glej: http://www.stat.si/publikacije/pub_klasifikacije.asp (prevzeto 3. 2. 2012). 116 Glej: http://www.carina.gov.si/si/carina/carinska_tarifa/harmoniziran_sistem/ (prevzeto 16. 1. 2012). 117 Klasifikacija vrst objektov in objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011. 118 Uredba o standardni klasifikaciji poklicev 2008, Uradni list RS, št. 50/2010. 119 Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in

zavarovanje za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 37/2011.


38

vzpostavil je posebno spletno mesto120 in z drugimi pristojnimi institucijami sodeloval pri izvedbi izobraževanj, povezanih z uvedbo in uporabo SKP-08 in KLASIUS-a (npr. v e-obrazec M v okviru projekta eVEM).

SURS je v letu 2011 zelo intenzivno sodeloval pri uvajanju in uporabi Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS121 v evidence socialnega zavarovanja ter pri uvajanju v operativno uporabo pri različnih drugih uporabnikih (npr: v informacijski sistem za visoko šolstvo – eVŠ, kadrovsko evidenco državne uprave, evidence Zavoda za zaposlovanje). Urejenost in standardiziranost evidenc je pomembna tudi za SURS, saj so le-te pomemben vir administrativnih podatkov o izobrazbi in izobraževanju pri izvajanju statističnih raziskovanj. Tudi sicer je SURS podatke o izobrazbi in vključenosti v izobraževanje v letu 2011 obdeloval in objavljal skladno s KLASIUS-om oz. z njegovo diseminacijsko različico.

IVZ je v letu 2011 začel uvajati nov nacionalni šifrant vrst zdravstvene dejavnosti (VZD) v vse zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, katerih upravljavec je IVZ. Šifrant VZD je bil oblikovan v medinstitucionalni delovni skupini, v kateri je IVZ sodeloval z ZZZS, MZ in nekaterimi drugimi deležniki. Julija 2011 je bil šifrant objavljen v Uradnem listu RS122. Z uporabo šifranta VZD bodo pripravljeni primerljivi podatki o zdravstveni dejavnosti, ki se zbirajo in uporabljajo za različne namene, npr. za upravljanje sistema, za financiranje zdravstva, za statistične namene itd. Šifrant VZD zamenjuje šifrant zdravstvenih služb, uveljavljen v okviru vodenja Baze podatkov izvajalcev na IVZ, ter šifrant dejavnosti in podskupin (skrbnik ZZZS). V drugi polovici leta 2011 je IVZ pripravil in objavil tudi prevajalno tabelo in navodila za prevajanje zdravstvenih služb v vrste zdravstvene dejavnosti. Za boljšo kakovost podatkov je IVZ organiziral delavnice o uvedbi šifranta za vse pomembnejše izvajalce zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.

IVZ je v letu 2011 nadaljeval intenzivno pripravo nove avstralske različice mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene ter klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih posegov. Odredba o uporabi avstralske modifikacije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene in klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih posegov bo sprejeta v letu 2012, klasifikaciji pa naj bi se pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti začeli uporabljati z letom 2013.

Teritorialne klasifikacije

V letu 2011 so bile tekoče vzdrževane vse klasifikacije, vezane na upravno teritorialno razdelitev, ki jih SURS uporablja v postopkih zbiranja, obdelovanja, analiziranja, posredovanja in izkazovanja statističnih podatkov (Standardna klasifikacija teritorialnih enot123, Šifrant mestnih naselij, Šifrant tujih držav po standardu ISO3166).

6.3 Kakovost

Priprava in razvoj standardnih kazalnikov kakovosti

SURS je v letu 2011 še naprej uvajal izračunavanje in izkazovanje standardnih kazalnikov kakovosti, ki predstavljajo osnovno orodje za objektivno in sistematično spremljanje različnih dimenzij procesov in izdelkov, hkrati pa so tudi osnova za pripravo poročil o kakovosti. Teoretske opredelitve ter postopki izračuna za vse kazalnike so podani v metodološkem priročniku Kazalniki kakovosti124. Namen z letom 2011 uvedene zbirke Metodološki priročniki je izboljšanje preglednosti metodologij, postopkov in procesov, ki se uporabljajo v okviru zagotavljanje statističnih rezultatov. SURS bo zbirko postopno dopolnjeval s priročniki, s katerimi bodo na strokoven in poglobljen način predstavljeni tisti postopki, ki običajno večini uporabnikov ostanejo »skriti«, so pa ključni pri izvajanju statističnih raziskovanj in pri zagotavljanju zanesljivih ter kakovostnih statističnih

120 Glej: http://www.stat.si/skp (prevzeto 14. 2. 2012). 121 Glej: http://www.stat.si/klasius/ (prevzeto 14. 2. 2012). 122 Odredba o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnosti, Uradni list RS, št. 58/2011.

123 Glej: http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_SKTE.asp (prevzeto 27. 1. 2012). 124 Glej Kazalniki kakovosti, Metodološki priročniki, 2011. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/Kazalniki%20kakovosti.pdf

(prevzeto 25. 1. 2012).


39

rezultatov. Po načrtu naj bi SURS vsako leto pripravil tri do štiri tovrstne priročnike. Vsak metodološki priročnik prinaša zelo podroben opis posameznega dela procesa.

SURS vpeljuje avtomatiziran sistem izračuna kazalnikov, in sicer za tiste kazalnike, za katere je to izvedljivo; to pomeni, da se kazalniki izračunavajo že med postopkom obdelave in so na voljo hkrati s statističnimi rezultati.

Spremljanje kakovosti v statističnih raziskovanjih

Standardna poročila o kakovosti125 so uveljavljen način poročanja o kakovosti izvedbe statističnih raziskovanj. Pregled ravni kakovosti je nujen pri uvajanju potrebnih ukrepov za njeno izboljšanje. V letu 2011 je SURS dokončal prvi krog priprave standardnih poročil o kakovosti, v okviru katerega so bila pripravljena poročila za vsa raziskovanja, ki so za pripravo takega poročila ustrezna. Standardna poročila o kakovosti redno dopolnjujejo letna poročila o kakovosti126, ki uporabniku omogočajo hiter vpogled v kazalnike kakovosti. Letna poročila o kakovosti so na voljo tudi v angleškem jeziku.

V letu 2011 je bil pripravljen tudi teoretski okvir za pripravo standardnih poročil o kakovosti za registre ter večje administrativne zbirke podatkov. Na podlagi pripravljenega teoretskega okvira bo SURS v letu 2012 pripravil standardno poročilo o kakovosti za Poslovni register Slovenije, ki je eden ključnih administrativnih virov podatkov, ki jih uporablja SURS.

Na SURS že vrsto let deluje Metodološki svet, v katerem sodelujeta tudi dva zunanja strokovnjaka s področja statistične metodologije. V letu 2011 je Metodološki svet pregledal 9 statističnih raziskovanj z vidika potreb uporabnikov, uporabljenih virov podatkov ter zagotavljanja preglednosti in ustreznosti uporabljenih (predlaganih) metodologij.

Prenova Kodeksa ravnanja evropske statistike

Sponzorska skupina za kakovost, ki sta jo skupaj vodila norveški statistični urad in Eurostat in v kateri je aktivno sodeloval tudi SURS, je v letu 2011 končala svoje delo in pripravila priporočila za nadaljnje delo na področju kakovosti v okviru Evropskega statističnega sistema.

Na podlagi priporočil je Eurostat pripravil prenovljeno različico Kodeksa ravnanja evropske statistike127, Odbor za evropski statistični sistem (ESSC) pa jo je septembra 2011 sprejel. Kodeks opredeljuje ključna načela, s katerimi se vlada in nacionalni statistični organi v državah članicah zavežejo k zagotavljanju zaupanja javnosti v evropsko statistiko. Kodeks je prenovljen v načelih, ki se nanašajo na strokovno neodvisnost Eurostata in nacionalnih statičnih uradov (npr. imenovanje in razrešitev vodij nacionalnih statističnih uradov), glede večje uporabe administrativnih virov (npr. nacionalni statistični uradi sodelujejo pri oblikovanju in zagotavljanju kakovosti administrativnih zbirk podatkov) in glede uskladitve Kodeksa z Uredbo o evropski statistiki128. SURS je bil vključen v pripravo sprememb Kodeksa. Začel je tudi promovirati prenovljeno različico. Ta dejavnost bo še intenzivnejša ob pripravi srednjeročnega programa državne statistike za obdobje 2013–2017 v prvi polovici leta 2012.

V okviru spremljanja napredka pri uresničevanju načel Kodeksa je SURS usklajeval aktivnosti pri pooblaščenih izvajalcih državne statistike za pripravo rednega letnega poročanja Eurostatu o stanju izvajanja načrta izboljšav za vpeljavo Kodeksa ter poročanja Evropskemu svetovalnemu organu za upravljanje s statističnimi podatki (ESGAP).

125 Glej: http://www.stat.si/metodologija_porocila-standardna.asp (prevzeto 25. 1. 2012). 126 Glej: http://www.stat.si/metodologija_porocila-letna.asp (prevzeto 25. 1. 2012). 127 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-32-11-995 (prevzeto 7. 2. 2012). 128 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom)

št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (32009R0223).


40

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je prenovil sistem zajema podatkov iz svojih administrativnih evidenc; to je omogočilo boljše izpolnjevanje 6. načela Kodeksa ravnanja evropske statistike (nepristranskost in objektivnost), saj ima Služba za statistiko, načrtovanje in analiziranje možnost, da sama poskrbi za prenos podatkovnih tabel na spletno stran in vsi uporabniki imajo možnost hkratnega dostopa do podatkov v trenutku prve objave.

SURS je meril zaupanje in zadovoljstvo uporabnikov

Za boljše poznavanje potreb in navad uporabnikov je bila konec leta 2010 izvedena Anketa o zadovoljstvu uporabnikov SURS-a, analiza in objava rezultatov pa je bila v letu 2011129. Cilj izvajanja tovrstnih anket je prepoznavanje potreb različnih uporabniških skupin in njihovih navad, pridobitev neposrednih informacij o potrebah uporabnikov po statističnih podatkih ter prepoznavanje problemov pri dostopanju do statističnih podatkov. Anketa je vključevala naslednje vsebinske sklope: uporaba statističnih podatkov (pogostost, področja), splošna ocena SURS-a, ocena kakovosti statističnih podatkov, ocena spletne strani SURS-a in demografske značilnosti anketirancev. SURS bo rezultate uporabil pri nadaljnjem delu, predvsem pa pri prenovi spletne strani in izboljšanju komuniciranja z različnimi uporabniškimi skupinami.

Izboljševanje statističnih vprašalnikov

Za zagotovitev kakovostnih rezultatov so osnovni pogoj kakovostni vhodni podatki. Kjer podatkov ni mogoče pridobiti iz administrativnih virov, jih SURS pridobi od poročevalskih enot. Pri tem je bistveno, da so vprašalniki razumljivi in kar najmanj obremenjujoči za poročevalske enote; to so lahko gospodinjstva, posamezniki ali podjetja. SURS je temu že vsa leta posvečal pozornost, poglobljeno in sistematično pa se s tem ukvarja zadnji dve leti. Leta 2010 je bil v sklopu prenove raziskovanja testiran vprašalnik za Anketo o porabi v gospodinjstvih (APG), leta 2011 pa je bil s kognitivnim testom130 testiran vprašalnik za Anketo o izobraževanju odraslih (AIO). SURS uvaja prakso, da pri vsaki večji spremembi vprašalnika ali ob dodajanju novih sklopov vprašanj (modulov) nova vprašanja ali spremembe na nekaj enotah testira.

SURS financira projekt Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Stroški in napake pri uradnih anketah. Del projekta, ki ga izvaja Ekonomska fakulteta v Ljubljani, je študija, ki povezuje proces odgovarjanja v podjetjih s procesom urejanja podatkov v uradnih anketah s poudarkom na kognitivnih vidikih. Izvedeni so bili že prvi eksperimenti v podjetjih, projekt pa naj bi bil končan konec leta 2012.

Kot že omenjeno pri poglavju 5.4, se je SURS konec leta 2011 vključil v projekt ESSnet, katerega namen je testiranje obstoječih vprašalnikov za raziskovanja o uporabi IKT v podjetjih in v gospodinjstvih (IKT-PODJ in IKT-GOSP) ter obliko vanje in testiranje novih sklopov vprašanj s področja informacijske družbe. Projekt financira Eurostat, v njem pa sodeluje sedem držav. Trajal bo 18 mesecev, predvidoma do marca 2013. Potekal bo v 3 korakih. V prvem bo izvedena analiza obstoječih vprašalnikov; ugotovili naj bi, katera so t. i. problematična vprašanja. V drugem koraku bo izvedeno kognitivno testiranje vprašanj v podjetjih; v zadnjem delu projekta pa bodo pripravljeni predlogi novih vprašanj in modelnega vprašalnika. Ta projekt pomeni za SURS postavitev standardov za kognitivno testiranje vprašalnikov tudi pri drugih raziskovanjih podjetij.

Problematiko vprašalnikov v povezavi z zmanjševanjem bremen poročevalskih enot (podjetij) obravnava mednarodni projekt BLUE-ETS – več o projektu v poglavju 6.11.

129 Glej Anketa o zadovoljstvu uporabnikov SURS 2010, 13. april 2011, Posebna objava.

Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3848 (prevzeto 5. 3. 2012). 130 S pomočjo metod kognitivnega testiranja se izvaja merjenje, ali poročevalske enote (osebe ali podjetja) konsistentno razumejo anketna vprašanja,

imajo na voljo informacije za oblikovanje odgovora, ter da zmorejo oblikovati in posredovati odgovor.


41

6.4 Statistični procesi in njihova izboljšava

Dokumentacija za modernizacijo in standardizacijo notranjih procesov

V letu 2011 je SURS dokončal pripravo dokumenta Smernice kakovosti, v katerem so prvič na enem mestu podani obširni opisi postopkov izvedbe statističnega raziskovanja skupaj z navodili za njihovo pravilno izvajanje. Dokument naj bi v prihodnosti služil tudi kot osnova za vpeljavo izboljšav statističnih procesov in nadaljnjo standardizacijo računalniških orodij za njihovo izvajanje; za javno objavo bo pripravljen v letu 2012.

Za zagotavljanje učinkovite in zanesljive produkcije podatkov ter za zagotavljanje transparentnosti, sledljivosti in ponovljivosti uporabljenih postopkov je treba posamezne faze sproti dokumentirati. SURS je vzpostavil posebno mesto na intranetnem portalu za dokumentacijo statističnih raziskovanj, začel pa je tudi vzpostavljati sistem in posodabljati obstoječe predloge za dokumentiranje statističnih raziskovanj. Delo se bo nadaljevalo v letu 2012. Upoštevani bodo mednarodni standardi za izmenjavo podatkov in metapodatkov ter veljavna organizacijska pravila pri statistični obdelavi podatkov na SURS.

Splošne programske rešitve – standardizacija in avtomatizacija procesov

Razvoj in uvajanje splošnih programskih rešitev v posamezne dele procesa izvedbe statističnih raziskovanj je že stalna praksa SURS-a. Tovrstna standardizacija prispeva k smotrnejši porabi finančnih in kadrovskih virov ter tudi k višji kakovosti statističnih rezultatov. V okviru izvajanja nekaterih zahtevnejših raziskovanj (npr. EU-SILC, Popis kmetijstva 2010, Registrski popis prebivalstva 2011) je SURS razvil splošne aplikacije za urejanje podatkov, za vstavljanje manjkajočih vrednosti, za tabelacijo in za izračun standardnih napak. V letu 2011 je SURS začel te aplikacije izpopolnjevati in razširjati. Končni cilj je razviti aplikacije, ki bodo z manjšimi prilagoditvami lahko služile za izvajanje statističnih postopkov v veliki večini statističnih raziskovanj.

SURS je nadaljeval projekt uvajanja e-poslovanja

Informacijska rešitev eSTAT za e-poročanje je bila v letu 2011 nameščena v testno informacijsko okolje Ministrstva za javno upravo (MJU). SURS je prilagodil svoje postopke za uporabo informacijskega okolja MJU po novih pravilih sprejete varnostne politike (testno, uvajalno in produkcijsko okolje; uvedba sistema za spremljanje informacijskih sistemov). Na rešitvi eSTAT je SURS odpravljal napake in izvajal prilagoditve funkcionalnosti. S tem bo aplikacija primerna za prenos v uvajalno in produkcijsko okolje MJU in podjetja bodo lahko e-poročala. Za uvedbo e-poročanja v redne statistične procese je SURS pripravljal potrebne spremembe v organizacijski in procesni strukturi SURS-a.

Prenova postopkov za načrtovanje in izvedbo anketiranja pri raziskovanjih oseb, gospodinjstev in kmetij

SURS je začel projekt prenove anketnega studia; ta obsega celovito prenovo postopkov pri izvajanju anket oseb, gospodinjstev in kmetij z namenom, da se dosežeta boljša stroškovna učinkovitost in večja optimizacija dela. Prenova postopkov zajema prenovljen večstopenjski postopek izbora anketarjev, prenovo baze anketarjev, postopek izobraževanja anketarjev, postopke beleženja poti in porabe časa anketarjev, analizo poti anketarjev ter postopke plačevanja anketarjev. V okviru projekta se bodo tudi popisale vse naloge in analizirale prednosti in slabosti prenosa zbiranja podatkov k zunanjemu izvajalcu. Projekt naj bi bil končan konec leta 2012.

Za uveljavitev standardiziranih postopkov v procesu načrtovanja in izvedbe anketiranja pri raziskovanjih, v katerih se anketirajo osebe in gospodinjstva, je SURS pripravil interno navodilo o postopkih za načrtovanje in izvedbo anketiranja pri teh raziskovanjih.

V poglavju 6.3 je bil že omenjen projekt Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Stroški in napake pri uradnih anketah. Drugi del projekta izvaja Fakulteta za družbene vede (FDV). Predvidena je eksperimentalna študija, v sklopu katere bo FDV testirala izvedljivost spletnega sporočanja podatkov pri anketah oseb in gospodinjstev


42

ter učinke različnih načinov zbiranja podatkov (splet, telefon, teren, pošta) na ciljne statistike. Pri izvedbi eksperimentalne študije bo SURS sodeloval z raziskovanjem o potovanjih domačega prebivalstva (TU-ČAP).

Komuniciranje s poročevalskimi enotami

SURS je hkrati z razvojem novih možnosti za sporočanje podatkov pripravljal postopke za komuniciranje s poročevalskimi enotami. Pripravljal je postopke za nudenje splošne, metodološke in vsebinske pomoči uporabnikom ter razvijal ustrezno informacijsko rešitev. Poročevalskim enotam bo omogočil uporabo enotne vstopne točke za SURS.

Za nudenje tehnične pomoči uporabnikom pri e-poročanju so se začeli postopki priprave in uvajanja storitve Enotnega kontaktnega centra, ki jo za potrebe javne uprave izvaja Ministrstvo za javno upravo.

SURS je nadaljeval tudi izboljšavo postopkov za prevzem administrativnih virov in sprejel dopolnjeno navodilo za prevzem administrativnih virov, ki ga je uskladil z notranjo varnostno politiko. V navodilu so podrobneje opisane vloge zaposlenih v procesu prevzemanja administrativnih virov podatkov, uporabljeni izrazi ter priporočila za opise administrativnih virov podatkov.

Sistemsko-tehnična podpora delovnim procesom

SURS oz. njegov sektor za informacijsko strukturo in tehnologijo zagotavlja stalno in kakovostno podporo uporabnikom, skrbi za razvoj, upravljanje in vzdrževanje ter nudi učinkovito podporo za programsko okolje odjemalcev za aplikacijske in druge strežnike; upravlja in vzdržuje lastno informacijsko infrastrukturo in tehnologijo.

Med pripravami na selitev na novo lokacijo je bil z lastnim znanjem in s SURS-ovimi IT-strokovnjaki zgrajen in vzpostavljen nov varni podatkovni center, ki SURS-u zagotavlja visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti delovanja vseh informacijskih sistemov, rešitev in storitev. Več o selitvi v poglavju 6.13.

6.5 Zmanjševanje administrativnih bremen

Program zmanjšanja obremenitev za 25 %

Aktivnosti za zmanjšanje administrativnih bremen za 25 % so se nadaljevale na nacionalnem in tudi na mednarodnem področju. V okviru programa Vlade RS je po opravljenem merjenju administrativnih stroškov za določen predpis sledila priprava predlogov za spremembe predpisa, s katerimi bi zmanjšali administrativne ovire in bremena. SURS je s spremembami pri izvedbi kmetijskega popisa v letu 2010 in popisa prebivalstva v letu 2011 že dosegel zahtevani cilj: 25-odstotno zmanjšanje administrativnih bremen.

Ukrepi SURS-a za zmanjšanje obremenitev poročevalskih enot

SURS je poročevalske enote razbremenil sporočanja podatkov z naslednjimi ukrepi:

- Nadaljujejo se aktivnosti za pridobivanje podatkov iz administrativnih virov. SURS je vzpostavil evidenco administrativnih zbirk podatkov in sprejel navodilo o njihovem prevzemanju. Z upravljavci administrativnih virov podatkov je sklenil dogovore. Z opisom vsake zbirke podatkov na intranetnem portalu je dosežen tudi cilj informiranja, saj za vsako že obstoječe statistično raziskovanje ali ob pripravi novega omogoča vpogled v vrsto podatkov, ki jih SURS že pridobiva.

- V teku je prenova vprašalnikov za možnost elektronskega sporočanja podatkov. - Z letom 2012 je SURS ukinil 7 statističnih raziskovanj, in sicer iz naslednjih razlogov: (i) podatki se pridobijo

iz drugih virov in izvedba samostojnega statističnega raziskovanja ni več potrebna; (ii) vsebina raziskovanja je bila vključena v drugo statistično raziskovanje; tako je poročevalska enota razbremenjena dvakratnega


43

poročanja osnovnih podatkov; (iii) zainteresirani pridobijo podatke pri skrbniku podatkov in obremenjenost za sporočanje SURS-u ni upravičena; (iv) slaba kakovost pridobljenih podatkov.

- S sprotnim sledenjem pri oblikovanju zakonodaje (še posebej tiste, ki določa zbiranje podatkov) in z dejavnim sodelovanjem pri sestavljanju vsebine predpisa so prizadevanja SURS-a usmerjena v ohranitev že obstoječih podatkov ali v formiranje novih, na način, da so uporabni tudi za statistične namene.

Koordinirano vzorčenje in razbremenitev poročanja

V letu 2011 je bila pripravljena analiza možnosti izvajanja koordiniranega vzorčenja pri izvajanju raziskovanj poslovnih subjektov, in sicer z namenom, da se razbremenijo sporočanja podatkov predvsem manjše enote v več raziskovanjih hkrati. Analiza je pokazala, da bi z uvedbo koordiniranega vzorčenja imeli večji nadzor nad izborom enot v različnih raziskovanjih, zato se bo v letu 2012 izvedlo koordinirano vzorčenje pri vseh raziskovanjih, ki temeljijo na verjetnostnem vzorčnem načrtu.

6.6 Varstvo in zaščita podatkov

Statistična zaščita podatkov

V letu 2011 je SURS izvajal statistično zaščito na obstoječih raziskovanjih, hkrati pa jo je skušal optimizirati, postopke pa skrajšati in avtomatizirati. Za nekatera področja (Registrski popis prebivalstva, Popis vinogradov, Popis kmetijstva) so bila pripravljena nova ali prenovljena pravila za zaščito in navodila za izvedbo zaščite. SURS v postopkih zaščite uporablja programsko opremo Tau- in Mu-Argus, novejše različice redno spremlja, testira in uvaja v produkcijo. Na intranetnem portalu je bila vzpostavljena podstran, na kateri lahko zaposleni dobijo potrebne informacije o potrebnosti zaščite podatkov in znanje o postopkih zaščite, da jih lahko bolje razumejo. Po potrebi se izvajajo izobraževanja, še posebej za nove sodelavce. V letu 2011 je bilo izvedeno tudi izobraževanje za zaposlene na Inštitutu za varovanje zdravja, ki je eden izmed pooblaščenih izvajalcev državne statistike.

Odbora za varstvo podatkov delujeta na SURS-u in IVZ-ju

Odbor za varstvo podatkov (OVP) na SURS-u: Trend naraščanja zahtev uporabnikov po podrobnejših mikropodatkih je bil očiten tudi v letu 2011, zato je OVP posebno pozornost namenil zagotavljanju ustreznih podatkov uporabnikom ob nezmanjšanem tveganju razkritja poročevalskih enot. V tem pogledu je bil večkrat omogočen dostop do mikropodatkov v varni sobi SURS in na daljavo131, manjkrat pa so bili podatki posredovani na CD-jih. OVP je obravnaval 258 točk (v letu 2010 199 točk). Med vsemi obravnavanimi zadevami je bilo 90 % zahtev uporabnikov po mikropodatkih (od tega 78 % tujih in 22 % domačih uporabnikov). Vsebina 4 % vseh zadev so bili mnenja in predlogi, povezanih tako z notranjo problematiko SURS-a kot tudi z vpetostjo SURS-a v mednarodno delovanje. Preostale zadeve, teh je bilo 5 %, pa so se nanašale na posredovanje nezaščitenih tabel, individualnih podatkov in vzorcev uporabnikom ter lastnih podatkov poročevalskim enotam.

SURS je v letu 2011 sprejel tudi Navodilo o postopku sodelovanja s pooblaščenimi izvajalci državne statistike pri uporabi infrastrukture SURS za raziskovalne namene, in sicer z namenom racionalizacije postopkov in zagotavljanja infrastrukture raziskovalcem s strani pooblaščenih izvajalcev državne statistike.

Odbor za varstvo osebnih podatkov (OVOP) na IVZ: V okviru delovanja OVOP, pa tudi v okviru siceršnjih aktivnosti IVZ je bil v 2011 dosežen precejšnji napredek na področju varstva podatkov in informacij:

- Spremenjena oz. izboljšana je bila normativna ureditev na področju varstva osebnih podatkov in informacij: sprejet je bil posodobljen pravilnik o varstvu osebnih podatkov, hkrati pa so bili izboljšani nekateri postopki pri posredovanju mikropodatkov raziskovalcem in analitikom.

131 Glej točko 6.10 Sodelovanje z uporabniki – Posredovanje mikropodatkov za raziskovalni namen.


44

- Izvedene so bile štiri notranje presoje – presoja skladnosti vodenja zbirk osebnih podatkov in informacijskega okolja z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in s Pravilnikom o varstvu osebnih podatkov. Sprejet je bil tudi načrt notranjih presoj za leto 2012.

- Sprejete so bile politike varovanja informacij (krovna politika varovanja informacij in področne politike varovanja informacij).

- Izvedena so bila izobraževanja vseh zaposlenih o varstvu podatkov. - Na področju informacijske tehnologije so izboljšana nekatera področja varovanja podatkov in informacij. Odbor za sistem upravljanja varovanja informacij (OSUVI) na SURS-u

V drugi polovici leta je bila sprejeta celovita politika varovanja informacij, ki jo je pripravil Odbor za sistem upravljanja varovanja informacij (OSUVI); ta obsega krovno varnostno politiko z naslovom Politika varovanja informacij na SURS in 12 pravilnikov, ki urejajo posamezna področja informacijske varnosti na SURS-u. Vsak zaposleni je prejel zgibanko Izvleček o osnovnih aktivnostih zaposlenih v zvezi z varovanjem informacij na SURS in podpisal izjavo o seznanitvi s politiko varovanja informacij. Na intranetnem portalu je bila vzpostavljena podspletna stran, na kateri se zaposleni lahko seznanijo z informacijami ali sporočajo vprašanja OSUVI-ju. OSUVI je izdajal tudi mnenja v zvezi s splošnim varovanjem podatkov na SURS.

V skladu s sprejeto politiko varovanja informacij, katere poudarek je na varovanju osebnih podatkov, je SURS izvedel več izboljšav: stekla je prenova aplikacije za pretvorbo osebnih identifikatorjev v statistični identifikator, datoteke z osebnimi podatki so bile prenesene z lokalnih delovnih postaj v varovano okolje na strežnikih, pregledani in prečiščeni so bili uporabniški dostopi do zbirk z osebnimi podatki, izboljšana je bila politika spremljanja dostopov (auditing), izvedena je bila uskladitev politike gesel s pravilnikom ter domenska politika za zaklepanje delovnih postaj. Sprejeto je bilo Navodilo o prevzemu administrativnih zbirk podatkov. SURS je tekoče izvajal izobraževanja o informacijski varnosti za anketarje.

6.7 Najpomembnejši promocijski dogodki SURS-a

21. statistični dnevi v Radencih

21. mednarodno posvetovanje statistikov132 z naslovom Vloga statistike pri upravljanju ekonomskih neravnovesij je potekalo od 7. do 9. novembra 2011. Organizirala sta ga Statistično društvo Slovenije in Statistični urad Republike Slovenije. V uvodni panelni razpravi so udeleženci razpravljali o Statistiki in obvladovanju makroekonomskih tveganj. Druga panelna razprava Statistika kot dodana vrednosti pri sprejemanju odločitev je odprla vprašanja, povezana z diseminacijo statističnih rezultatov različnim uporabnikom. V sekcijah so udeleženci razpravljali o okrepljenem ekonomskem upravljanju in drugih oblikah nadzora ter o svojih podatkovnih potrebah, o uvedbi novih mednarodnih statističnih standardov, o povezanosti makroekonomskih statistik z drugimi statističnimi področji, o novih izzivih ekonomskih statistik in okoljsko-ekonomskih računih. V okviru posvetovanja je potekala tudi okrogla miza z naslovom Kako čim bolje zavarovati osebne podatke v statističnem sistemu; izkazalo se je, da je obdelava osebnih podatkov na statističnem področju zelo specifična. V preddverju je bilo predstavljenih 8 posterjev iz različnih razvojnih področij statistike: plač, nacionalnih računov, kmetijstva, okolja, razvoja in raziskovanj, merjenja zadovoljstva, anket in pomembnosti dolgih makroekonomskih vrst podatkov.

Na posvetovanju je bilo predstavljenih 23 prispevkov. Udeležilo se ga je 128 udeležencev, od tega 21 iz tujine, in sicer iz 7 držav in iz 3 mednarodnih organizacij.

132 Glej: http://www.stat.si/StatisticniDnevi/ (prevzeto 26. 1. 2012).


45

Okrogla miza: Verodostojnost strategij razvoja in zaupanje v dejstva statističnih analiz, modelov in kazalnikov133

SURS je junija 2011 organiziral okroglo mizo z naslovom Verodostojnost strategij razvoja in zaupanje v dejstva statističnih analiz, modelov in kazalnikov. Pokrovitelj dogodka je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, program pa je poleg Statističnega urada sooblikoval dr. Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

V uvodu je bila predstavljena priložnostna publikacija, izdana ob jubileju samostojne Slovenije z naslovom Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki134. Po govoru predsednika Republike Slovenije je sledila razprava o zaupanju in verodostojnosti strategij razvoja Slovenije. Številna opozorila namreč kažejo na preskromno uporabo statističnih podatkov in kazalnikov;v razvojnih dokumentih so ti premalo uporabljeni, različni deležniki, ki zagotavljajo verodostojne podatkovne vire, pa premalo vključeni.

6.8 SURS in odnosi z javnostmi

SURS in odnosi z mediji

V letu 2011 je SURS organiziral 16 novinarskih konferenc135: na rednih je predstavljal najnovejše kazalnike in analize podatkov iz statističnih raziskovanj, na dodatnih pa je poleg predstavitve podatkov iz publikacij ponudil še komentar oz. interpretacijo podatkov gostujočega analitika, raziskovalca ali univerzitetnega profesorja.

Kot odprta ustanova je SURS v komuniciranju z mediji spodbujal še dodatno sodelovanje statistikov pri interpretacijah podatkov za medije v obliki izjav in intervjujev, z namenom, da bi bila uradna statistika v medijih in s tem splošni javnosti predstavljena čim bolj kakovostno.

SURS je za medije pripravljal sporočila za objavo, v katerih je s statističnimi podatki obeležil posebne praznične in spominske dni; v letu 2011 je bilo 32 takih spletnih novic136.

V letu 2011 je SURS prejel 32 pisnih zahtev po informacijah javnega značaja o SURS-u in vsem zahtevam tudi ugodil. Večino zahtev so poslale medijske ustanove. Kot je pojasnjeno v Katalogu informacij javnega značaja137, SURS pri obravnavi zahtev po statističnih podatkih deluje skladno z Zakonom o državni statistiki.

Tradicionalno sodelovanje na Študentski areni

SURS je tradicionalno sodeloval tudi na Študentski areni 2011; na tej prireditvi so mlajši statistiki predstavljali, uradno statistiko, dejavnost SURS-a in ustroj slovenske državne statistike pomembni uporabniški skupini − študentom in dijakom. Na privlačen način, s pomočjo kviza, ki ga je Eurostat objavil na svojem spletnem portalu138, pa so obiskovalcem predstavili še umestitev slovenske državne statistike v Evropski statistični sistem; kviz omogoča uporabnikom, da na podlagi statističnih podatkov spoznajo posamezne države članice in celotno Unijo.

133 Glej: http://www.stat.si/Brdo2011/Default.aspx (prevzeto 16. 2.2 2012). 134 Glej: http://www.stat.si/Brdo2011/doc/SLO-20-let.pdf (prevzeto 15. 2. 2012). 135 Glej: http://www.stat.si/stat_novinarske.asp (prevzeto 7. 2. 2012). 136 Glej: http://www.stat.si/tema_splosno_posebnidnevi.asp (prevzeto 7. 2. 2012). 137 Glej: http://www.stat.si/katalog.asp (prevzeto 7. 2. 2012). 138 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/quiz/ (prevzeto 7. 2. 2012).


46

6.9 Diseminacija podatkov na SURS-u in pri pooblaščenih izvajalcih državne statistike

SURS prenavlja spletno stran; izpopolnjevanje spletnega portala SI-STAT

V letu 2011 je SURS začel projekt prenove spletne strani kot najpomembnejšega kanala (informacijske poti) za izkazovanje statističnih podatkov in informacij. Namen projekta je izboljšati uporabniško izkušnjo na spletnih straneh SURS-a, okrepiti ugled SURS-a kot proizvajalca statističnih podatkov in povečati njihovo uporabo. Cilji prenove so med drugim izboljšana preglednost in navigacija na spletni strani, optimizacija postopkov objavljanja podatkov in informacij ter izboljšano komuniciranje z uporabniki in dajalci podatkov. SURS je projekt začel z ovrednotenjem stanja in z oblikovanjem mogočih predlogov za nadgradnjo. Sprejet je bil predlog o celoviti prenovi; ta bo končana v prvi polovici leta 2013.

V podatkovnem portalu SI-STAT je SURS v letu 2011 dodal nove vsebine (med njimi tudi podatke o imenih in priimkih ter kazalnike trajnostnega razvoja) in posodabljal obstoječe vsebine z novimi časovnimi točkami. Posodobljen je bil tudi uporabniški spletni vmesnik za izbor in prikaz podatkov. Izboljšan je bil grafični vmesnik za prikaz različnih grafikonov, dodane pa so bile osnovne funkcije za analizo podatkov (npr. izračuni deležev, sortiranje podatkov v tabeli). Konec leta 2011 je bilo v podatkovnem portalu SI-STAT za 30 statističnih področij vključenih 3.868 različnih preglednic v slovenskem in angleškem jeziku.

Izdajateljska dejavnost SURS-a

SURS je statistične podatke v skladu z napovedmi redno objavljal v vseh zbirkah publikacij139, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku; od 729 publikacij jih je največ izšlo v zbirki Prva objava (520) in Elektronska objava (146).

Tako kot v preteklih letih je SURS izdal Statistični letopis in t. i. promocijske publikacije: Slovenija v številkah, Statistični portret Slovenije v EU in Slovenske regije v številkah. Izbrani statistični podatki so bili enkrat mesečno objavljeni v publikaciji z naslovom Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji.

Splošni in strokovni javnosti so namenjene publikacije iz zbirke Brošure140; v letu 2011 so izšle tri, in sicer s področja okolja in naravnih virov ter s področja zunanje trgovine (Drevo, gozd, les, Okolje, energetika in transport v številkah, Blagovna menjava Slovenije).

V 24 publikacijah iz zbirke Statistične informacije je SURS na bolj analitičen način predstavil predvsem letne izsledke statističnih raziskovanj za izbrana statistična področja.

Regionalne vsebine je SURS tudi v letu 2011 predstavil v publikaciji Slovenske regije v številkah in interaktivni elektronski publikaciji Slovenske občine v številkah.

Za promocijo vsebine in načina dela je SURS izdal tudi več zgibank z informacijami in prikazi podatkov iz statističnih raziskovanj. Namenjene so predvsem poročevalskim enotam SURS-a; prejmejo jih skupaj s povabilom k sodelovanju oz. sporočanju podatkov.

Poleg tiskanih izdaj publikacij postajajo v zadnjih letih vse pomembnejše spletne različice. Na spletno vstopno stran publikacij je v letu 2011 dostopilo skoraj 37.000 uporabnikov; med publikacijami pa so največ uporabnikov pritegnile vstopne spletne strani Statističnega letopisa (okoli 29.000), Pomembnejših statističnih podatkov o Sloveniji (okoli 8.100) ter publikacij iz zbirke Statistične informacije (okoli 6.100). Do elektronske različice Slovenskih občin v številkah je v enem letu dostopilo okoli 12.500 uporabnikov. Vir: Lastni izračuni SURS-a.

139 Vse publikacije so uporabnikom dostopne na spletni strani v rubriki Publikacije (po zbirkah publikacij): http://www.stat.si/publikacije/pub.asp oz. v

okviru posameznih vsebinskih področij (prevzeto 27. 1. 2012). 140 Glej: http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp (prevzeto 27. 1. 2012).


47

Dostop do podatkov pooblaščenih izvajalcev državne statistike

Redne objave statističnih podatkov so, skladno z Letnim programom statističnih raziskovanj 2011, dostopne tudi na spletnih straneh pooblaščenih izvajalcev državne statistike.

Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je redno mesečno objavljala na svojem spletnem portalu141 zbirne podatke o izplačanih bruto plačah pravnih oseb javnega in zasebnega sektorja, podatke o poslovnih subjektih z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno, podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov, proračunskih uporabnikov in drugih pravnih oseb javnega prava, nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava in društev). Iz podatkovnih zbirk gospodarskih družb, zadrug, samostojnih podjetnikov, nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava in društev je AJPES pripravil Informacijo o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2010, Informacijo o poslovanju samostojnih podjetnikov v Republiki Sloveniji v letu 2010, Informacijo o poslovanju nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava v Republiki Sloveniji v letu 2010 in Informacijo o poslovanju društev v Republiki Sloveniji v letu 2010. AJPES je posebej objavil tudi informacije o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za vsako statistično regijo. Vse informacije je objavil tudi na svojem spletnem portalu.

Banka Slovenije (BS) je redno izdajala mesečni statistični Bilten142 v slovenski in angleški različici, ki je od pomladi na voljo samo še na spletnih straneh. V njem so poleg obširnejših sklopov podatkov iz monetarne in finančne statistike, statistike ekonomskih odnosov s tujino in statistike finančnih računov objavljeni tudi podatki iz splošne ekonomske in javnofinančne statistike.

Izšla je tudi redna dvojezična tiskana letna publikacija o Neposrednih tujih naložbah do vključno leta 2010, redno pa je izhajala tudi mesečna informacija o plačilni bilanci (v slovenščini).

V letu 2011 je BS v sodelovanju s SURS-om in MF objavljala podatke, metapodatke in koledar objav v skladu s standardom Mednarodnega denarnega sklada (MDS), katerega izpolnjevanje preverja MDS na vzpostavljeni nacionalni spletni strani143. Standard povečuje mednarodno primerljivo makro-ekonomsko preglednost, ki omogoča zgodnjo zaznavo finančnih težav in olajšuje dostop do mednarodnih finančnih trgov. Uporabnikom so na spletnih straneh BS na razpolago tudi časovne vrste podatkov iz tabel Biltena, podrobnejši podatki iz statistike finančnih računov in nekateri drugi redno objavljeni podatki. Poleg tega so v okviru hkratnega izkazovanja podatkov za evrsko območje na voljo tudi primerljivi kazalniki monetarnih in finančnih statistik za evrsko območje in posamezne države članice.

Ministrstvo za finance (MF)144 je v letu 2011 na svoji spletni strani redno objavljalo podatke o javnofinančni statistiki: prve objave za mesečne podatke o realizaciji državnega proračuna, četrtletne podatke o stanju dolga državnega proračuna, letne podatke o konsolidirani bilanci državnega proračuna, proračunov občin, ZPIZ in ZZZS, letne podatke za občinske proračune skupaj in za vsako občino posamezno po ekonomski klasifikaciji, programski klasifikaciji ter po funkcionalnih dejavnostih. Na spletnih straneh ministrstva je dostopen tudi Bilten javnih financ145 z vrstami podatkov od leta 1992 dalje.

Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je na svoji spletni strani146 v letu 2011 objavil Zdravstveni statistični letopis za leto 2010, poleg tega pa so bile redno objavljena letna in četrtletna poročila iz zbirk podatkov, ki jih IVZ vodi v skladu z zakonodajo, na primer: bolnišnične in zunajbolnišnične obravnave, odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb, patronažna zdravstvena nega, zdravstvena vzgojna dejavnost, rehabilitacij, stanje zdravstvene mreže, vzroki smrti, porodi, fetalne smrti, nalezljive bolezni. Na svoji spletni strani je IVZ objavljal tudi številne podatke, kazalnike, prikaze in analize ter informacije o zdravju in zdravstvenem varstvu prebivalcev.

141 Glej: http://www.ajpes.si/ (prevzeto 6. 2. 2012). 142 Glej: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=223 in http://www.bsi.si/en/publications.asp?MapaId=70 (prevzeto 3. 2. 2012). 143 Glej: http://www.bsi.si/imf/ (prevzeto 3. 2. 2012). 144 Glej: http://www.mf.gov.si/ (prevzeto 25. 1. 2012). 145 Glej: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/ (prevzeto 25. 1. 2012). 146 Glej: http://www.ivz.si/?ni=44 (prevzeto 14. 2. 2011).


48

Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je redno zagotavljal mesečne statistične podatke o registrirano brezposelnih, prostih delovnih mestih, podatke o denarnih nadomestilih in vključenih v programe politike zaposlovanja; krajšo informacijo za javnost o registrirani brezposelnosti; obsežne analize in preglede podatkov na svoji spletni strani147. Podatki iz evidenc Zavoda so bili predstavljeni na skupno 25 novinarskih konferencah148. ZRSZ pri objavljanju podatkov pojasnjuje tudi vsebino le-teh (metodološka pojasnila) ter skrbi, da uporabnikom, ki naslavljajo specifične poizvedbe, zagotavlja vsa pojasnila, pomembna za razumevanje vsebine in interpretacijo podatkov tudi na svojih spletnih straneh149.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na svoji spletni strani150 objavljal Mesečni statistični pregled za področje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V angleškem jeziku je statistični pregled objavljen na letni ravni. Na spletni strani Zavoda je na voljo tudi statistični terminološki slovar pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

6.10 Sodelovanje z uporabniki

Podpora uporabnikom in posredovanje statističnih podatkov

V letu 2011 je SURS prejel 2.572 pisnih zahtevkov po podatkih in 5.435 telefonskih klicev za posredovanje podatkov. Informacijsko središče je osebno obiskalo 125 uporabnikov. Število pisnih zahtevkov se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 10,7 %, število telefonskih klicev pa se je zmanjšalo za 10 %. Najštevilnejša skupina uporabnikov (skoraj tretjina vseh) so še vedno uporabniki s področja znanosti in izobraževanja, prevladujejo študenti. Druga številna skupina so gospodarski subjekti; ti sestavljajo slabo tretjino vseh uporabnikov. V letu 2011 se je daleč najbolj povečalo število pisnih zahtevkov javnega sektorja (za 34,7 %). Uporabniki največkrat povprašujejo po podatkih s področja statistike demografije, poslovnih subjektov in trga dela.

Posredovanje mikropodatkov za raziskovalni namen: Znanstvenoraziskovalne ustanove, organi državne uprave in samostojni raziskovalci imajo možnost, da dostopajo do statistično zaščitenih mikropodatkov na podlagi podpisa pogodbe in izjave o varovanju podatkov. Konec leta 2011 je bilo za dostop do mikropodatkov v t. i. varni sobi in za dostop z daljave veljavnih 39 pogodb, na podlagi katerih je mikropodatke obdelovalo 51 različnih uporabnikov (32 v varni sobi, 9 z uporabo dostopa z daljave, 10 z uporabo obeh dostopov). V varni sobi so uporabniki opravili skupaj več kot 450 ur dela (v letu 2010 205 ur).

Posredovanje evropskih statističnih podatkov: SURS je vključen v Eurostatov projekt European Statistical Data Support151 za pomoč uporabnikom pri dostopu do evropskih statističnih podatkov. V letu 2011 je SURS prejel 101 zahtevek uporabnikov, ki so povpraševali po statističnih podatkih evropskih držav. Več kot polovico povpraševanj je SURS prejel od študentov in iz akademskega okolja (56 %), malo manj kot četrtino zahtevkov za evropske podatke pa je SURS prejel od slovenskih podjetij (22 %).

Posredovanje statističnih podatkov mednarodnim ustanovam

SURS posreduje Eurostatu podatke v skladu z evropskimi pravnimi akti in posebnimi dogovori. Zbiranje podatkov poteka na Eurostatu po načelu enotne vstopne točke z orodji eDAMIS (electronic Data Administration Management Information System); to orodje uporabljajo SURS in tudi drugi organi v državi, ki posredujejo podatke Eurostatu.

Tudi OECD-ju in Združenim narodom oz. njihovim pristojnim institucijam je SURS skladno z zahtevami in tehničnimi pogoji posredoval potrebne podatke.

147 Glej: http://www.ess.gov.si/trg_dela/aktualno_o_trgu_dela (prevzeto 25. 1. 2012). 148 Glej: http://www.ess.gov.si/za_medije/novinarske_konference (prevzeto 25. 1. 2012). 149 Glej: http://www.ess.gov.si/trg_dela/metodoloska_pojasnila (prevzeto 25. 1. 2012). 150 Glej: http://www.zpiz.si/ (prevzeto 14. 2. 2011). 151 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Accessing_European_statistics (prevzeto 27. 1. 2012).


49

SURS je v letu 2011 prejel 22 mednarodnih vprašalnikov (od tega 2 za mesečno poročanje) za podatke iz različnih statističnih področij. Pri pripravi podatkov so poleg SURS-a sodelovali še drugi organi državne uprave, najpogosteje IVZ, Direkcija za ceste, Gozdarski inštitut Slovenije, MDDSZ, MKGP, Policija in Zavod za ribištvo.

Banka Slovenije je posredovala predpisane podatke predvsem Evropski centralni banki in Eurostatu, vendar tudi Banki za mednarodne poravnave (BIS), Mednarodnemu denarnemu skladu, OECD in Svetovni banki.

IVZ je redno posredoval statistične podatke in informacije s področja zdravja in zdravstvenega varstva Eurostatu in drugim mednarodnim organizacijam (OECD, WHO, ILO ipd.). Podatke je IVZ posredoval tudi v obliki mednarodnih vprašalnikov, pri pripravi pa so poleg IVZ sodelovali tudi MZ, Urad za varstvo pred sevanji, Onkološki inštitut ter SURS.

ZPIZ je v letu 2011 posredoval statistične podatke s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja evropskim institucijam in drugim mednarodnim institucijam, npr. OECD.

Sodelovanje z uporabniki prek Statističnega sveta RS in področnih statističnih sosvetov

Statistični svet RS152 se je v 2011 sestal trikrat, na rednih sejah; obravnaval je predloge dokumentov v zvezi z letnim programom statističnih raziskovanj in se seznanil z nekaterimi aktivnostmi SURS-a, kot so varovanje informacij, delo na področju statističnih sosvetov, anketa o zadovoljstvu uporabnikov in sodelovanje SURS-a v mednarodnem okolju. Posebej je treba poudariti informacijo o vlogi statistike v procesu okrepljenega ekonomskega nadzora. V zvezi s spremembo Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 je bila izvedena tudi ena dopisna seja.

Na SURS-u je v letu 2011 delovalo 23 statističnih sosvetov153, v katere je bilo vključenih okrog 400 zunanjih članov. Organiziranih je bilo 13 sej, na katerih so bile podane številne pobude, priporočila in mnenja članov, na primer glede prevzemanja podatkov iz administrativnih evidenc, okrepitve sodelovanja med SURS-om in uporabniki podatkov, pa tudi med različnimi institucijami. Na sejah so bile organizirane izobraževalne predstavitve s področja varstva podatkov na SURS in glede pridobivanja mikropodatkov ter o dostopu do podatkov na portalu SI-STAT. Na začetku leta 2011 je SURS objavil tudi prenovljeni Poslovnik o delu statističnih sosvetov pri Statističnem uradu Republike Slovenije.

6.11 Mednarodno sodelovanje in delovanje v EU

Sodelovanje v Evropskem statističnem sistemu in Evropskem sistemu centralnih bank

SURS je aktivno deloval v okviru Evropskega statističnega sistema (ESS) na vseh ravneh delovanja in odločanja v sistemu. Dejavno je sodeloval v razpravah o strateških vprašanjih evropske statistike, ki so potekale na najvišji ravni v Odboru za evropski statistični sistem (ESSC) in v Partnerski skupini ter se vključil v aktivnosti t. i. sponzorstev za posamezna statistična področja. Predstavniki SURS so bili dejavni tudi v skupinah direktorjev za posamezna statistična področja - t. i. direktorske skupine - ter v različnih delovnih skupinah. Redno se je vključeval v postopke priprave, usklajevanja in sprejemanja evropske zakonodaje s področja statistike tako v okviru delovnih teles Evropske komisije (Eurostata) kot tudi v okviru Delovne skupine Sveta EU za statistiko. SURS je tudi aktivno sodeloval pri izvajanju različnih projektov na področju statistike, ki jih sofinancira Evropska komisija oz. Eurostat, in so namenjeni podpori pri izvajanju kakovostnih statističnih raziskovanj ter razvoju različnih statističnih področij v okviru ESS. Z imenovanjem generalne direktorice SURS-a za predstavnico ESS v Evropski svetovalni odbor za statistiko (ESAC) se je SURS aktivno vključil tudi v delo tega odbora, v katerem so zastopani predstavniki uporabnikov evropskih statističnih podatkov.

152 Glej: http://www.stat.si/drz_stat_svet.asp (prevzeto 23. 1. 2012). 153 Glej: http://www.stat.si/drz_stat_sosveti.asp (prevzeto 23. 1. 2012).


50

V letu 2011 je SURS prevzel tudi vodenje sodelovanja petih držav na področju statistike, v katerega so vključeni statistični uradi Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije.

Banka Slovenije se je udeležila plenarnih zasedanj Odbora za denarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (CMFB), glavnega telesa za usklajevanje strateških vprašanj evropskih finančnih statistik. Redno se je udeleževala sestankov Statističnega odbora Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), njegovih delovnih skupin za državne finance, denarno in finančno statistiko, zunanjo statistiko, splošno ekonomsko statistiko, statistiko računov evroobmočja, statistiko vrednostnih papirjev ter za statistični informacijski sistem, pa tudi občasnih tematskih skupin.

Inštitut za varovanje zdravja je tudi v letu 2011 uspešno izvajal različne projekte na področju statistike, ki jih sofinancirata Evropska komisija oz. Eurostat in so namenjeni usklajevanju statističnih področij z zahtevami EU ter sodeloval v različnih skupinah na področju zdravja in zdravstvenega varstva v okviru evropskega statističnega sistema.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v sodelovanju z Evrostatom za določitev izhodišč pokojninskih parametrov za javne uslužbence, zaposlene po 83. členu v okviru ustanov EU, posredoval zahtevane statistične podatke ter vsebinske obrazložitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju154.

Sodelovanje v mednarodnem prostoru

Na mednarodnem multilateralnem področju je pomembno aktivno delovanje SURS-a v okviru sistema OZN na področju statistike. SURS tako sodeluje pri delu Konference evropskih statistikov, organizirane pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo, pri delu Biroja Konference, katerega članica je generalna direktorica SURS-a, in pri delu Statistične komisije Združenih narodov ter različnih specializiranih agencij, vključno s posebnimi skladi in različnimi programi Združenih narodov. Posebej je treba poudariti aktivnosti v panelu strokovnjakov za poročilo o človekovem razvoju 2011, saj je članica panela tudi generalna direktorica SURS, ter sodelovanje s Svetovno banko. Generalna direktorica SURS je namreč na povabilo podpredsednika Svetovne banke postala članica Svetovalnega sveta Svetovne banke o spolu in razvoju. SURS tudi tekoče izpolnjuje statistične obveznosti do OECD in aktivno deluje v okviru Odbora OECD za statistiko.

SURS je sodeloval tudi z mednarodnimi znanstvenimi združenji na področju statistike. Med njimi je treba posebej omeniti Mednarodni statistični inštitut (ISI) ter njegovo sekcijo Mednarodno združenje za uradne statistike (IAOS), ki mu je v obdobju 2009−2011 predsedovala mag. Irena Križman, generalna direktorica Statističnega urada.

Na podlagi sklenjenih sporazumov o sodelovanju na področju statistike in v okviru programa bilateralnega razvojnega sodelovanja Slovenije je SURS nudil strokovno pomoč na področju statistike državam Zahodnega Balkana. V letu 2011 je uspešno izvedel 9 projektov bilateralne tehnične pomoči z različnih statističnih področij, in sicer šest za BiH, enega za Makedonijo, enega za Črno goro in enega za s Srbijo.

V letu 2011 je Banka Slovenije nudila strokovno pomoč na področju monetarnih in finančnih statistik centralnima bankama Srbije in Črne gore, na področju statistike plačilne bilance Centralni banki Črne gore ter statističnega informacijskega sistema v obliki strokovnih obiskov delegacij statistikov centralnih bank teh držav.

Sodelovanje predstavnikov SURS-a na mednarodnih dogodkih

V letu 2011 so se predstavniki SURS-a udeležili 310 mednarodnih dogodkov in dogodkov s področja EU. Od 360 zaposlenih jih je na omenjenih dogodkih v tujini sodelovalo 140, to je 38,9 % vseh zaposlenih, nekateri med njimi večkrat (skupno število udeležb je bilo 416). Povprečno trajanje aktivnosti je bilo 2 dni. Med temi aktivnostmi, ki so se jih udeležili zaposleni na SURS, je bilo glede na namen 99 (32 %) izobraževalnih aktivnosti in 211 (68 %) drugih sestankov. Največ dogodkov so organizirale institucije EU (208) in različne

154 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 109/1999.


51

mednarodne organizacije (npr. OZN, OECD) (4). Tudi z vidika financiranja je bilo največ aktivnosti financiranih (delno ali v celoti) iz sredstev Evropske komisije, in sicer 147 (oz. 47,4 %). Na drugem mestu po številu so sledile aktivnosti, v celoti financirane iz sredstev SURS-a, in sicer jih je bilo 118 (ali 38,1 %). Najpogosteje so zaposleni na SURS potovali v države članice EU (278 dogodkov) in v druge evropske države (21). V državah zunaj Evrope so se zaposleni na SURS udeležili 12 dogodkov.

Predstavniki SURS-a so v letu 2011 organizirali 31 mednarodnih dogodkov v Sloveniji ali so pri teh dogodkih sodelovali. V okviru programa IPA je SURS uspešno izvedel tudi 3-mesečno usposabljanje predstavnice Statističnega urada Albanije na področju zakrivanja podatkov in urejanja časovnih vrst; to je bila prva taka izkušnja za SURS.

Od mednarodnih dogodkov je bila najpomembnejša Konferenca o statističnem urejanju podatkov 2011155, ki jo je SURS pripravil skupaj z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo (UNECE). Potekala je v Ljubljani, in sicer od 9. do 11. maja 2011.

SURS je aktiven tudi pri mednarodnih raziskovalnih projektih

SURS aktivno sodeluje v več mednarodnih raziskovalnih projektih, ki potekajo v 7. okvirnem programu156. S sodelovanjem v tovrstnih mednarodnih projektih si SURS pridobiva izkušnje z mednarodnimi aktivnostmi, ki so v EU vse bolj razširjena oblika sodelovanja med nacionalnimi statističnimi uradi in univerzami.

Projekt AMELI – Razvoj metodologije za izračun laekenskih kazalnikov157 se je začel aprila 2008 in se končal marca 2011. Rezultati projekta bodo pripomogli k razvoju naprednih postopkov za harmonizirano spremljanje kazalnikov revščine in socialne izključenosti. SURS je bil eden od desetih partnerjev v projektu, med katerimi je bilo šest statističnih uradov ter štiri univerze (iz Avstrije, Estonije, Finske, Nemčije, Slovenije in Švice). Vsi rezultati projekta so javno dostopni158.

Projekt BLUE-ETS – Novi izzivi na področju uradne poslovne statistike159 se je začel aprila 2010, trajal pa bo predvidoma 36 mesecev. Poleg SURS-a in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v projektu sodeluje še 12 partnerjev – uradov in univerz iz Evrope. Usklajevalec projekta je italijanski statistični urad ISTAT.

Področja, na katerih naj bi projekt deloval in tudi ponudil teoretske in praktične rezultate, so: zmanjšanje poročevalskih bremen, določitev in poenostavitev prioritetnih nalog, zmanjšanje stroškov podjetij (predvsem tistih, ki nastanejo zaradi dvojnega poročanja), preoblikovanje zbiranja podatkov v manj obremenjujoč in bolj informativen proces in preoblikovanje in modernizacija celotnega statističnega procesa. Projekt je sestavljen iz 11 delovnih paketov. SURS je aktivno vključen v 2. delovni paket Prakse nacionalnih statističnih uradov glede obremenitve poročevalskih enot poslovnih subjektov ter motiviranje teh in v 8. delovni paket Metodološka študija primerov. Za 3. delovni paket Pogled na nacionalni statistični urad iz perspektive poslovnih subjektov, za izvedbo katerega je bila odgovorna Ekonomska fakulteta v Ljubljani, pa je SURS poslal obširne podatke. Delo pri 2. in 3. paketu se je sredi leta 2011 končalo, ugotovitve in priporočila pa so osnova za določitev primerov, na katerih bo v okviru 8 DP izvedena študija primerov v nadaljevanju projekta.

Glavne ugotovitve in priporočila 2. in 3. delovnega paketa projekta BLUE-ETS: Ugotovitve: - Nacionalni statistični uradi (NSU) v glavnem nimajo centralne enote, ki bi združevala in usklajevala znanja v zvezi z

zmanjšanjem bremen poročanja. - NSU so zelo aktivni tako glede merjenja kot tudi razbremenjevanja poročanja poročevalskih enot. - Postopki, uporabljeni za merjenje in razbremenjevanje so zelo različni. - Ni kvantitativne raziskave o učinkih ukrepov za zmanjšanje obremenitev na obremenitev poročanja, kakovost podatkov in na

stroške statističnega raziskovanja.

155 Glej http://www.unece.org/stats/documents/2011.05.sde.html (prevzeto 25. 1. 2012). 156 Glej http://cordis.europa.eu/fp7/home_en.html (prevzeto 25. 1. 2012). 157 Glej: http://cordis.europa.eu/fetch?CALLER=FP7_PROJ_EN&ACTION=D&DOC=1&CAT=PROJ&RCN=88428 (prevzeto 9. 2. 2012). 158 Glej: http://www.uni-trier.de/index.php?id=24474&L=2 (prevzeto 9. 2. 2012). 159 Glej: http://www.blue-ets.istat.it/ (prevzeto 14. 2. 2012).


52

Priporočila: - Znanje poslovnega okolja o uporabi statističnih podatkov uradne statistike je treba izboljšati, kodificirati, bolj strukturirati in

postaviti v dva pomembna konteksta: razmerje do uporabe podatkov poslovnih statistik na splošno in v razmerje uporabe statistik NSU nasploh.

- NSU morajo preseči načelo javnosti, ki je značilno za izkazovanje podatkov, v smeri načela dialoga, in sicer z vsemi uporabniki, še posebej pa z uporabniki iz poslovnega okolja, ki so njihovi pomembni partnerji.

- NSU si morajo prizadevati za dvig motivacije poročevalskih enot za boljše poročanje podatkov in pri tem upoštevati znanje v podjetjih o uporabi statističnih podatkov.

- NSU morajo nadgraditi svoje delo z zagotavljanjem točnih podatkov. NSU si morajo aktivno prizadevati za izboljšanje statistične pismenosti med svojimi uporabniki na splošno in še posebej med uporabniki v poslovnem okolju.

Projekt Data without Boundaries160 bo izboljšal dostop do nacionalnih statističnih mikropodatkov za raziskovalni namen, predvsem z vidika čezmejnih analiz. Konzorcij 27 partnerskih institucij je sestavljen iz statističnih uradov, podatkovnih arhivov in univerz. SURS je aktivno vključen v analizo statistične zakonodaje in testiranje novih programskih rešitev za zaščito mikropodatkov. Kot vodilna statistična institucija v regiji na področju posredovanja mikropodatkov za raziskovalni namen bo v Ljubljani organiziral regionalno konferenco za JV Evropo. Sodeluje tudi pri organizaciji prvega European Data Access Foruma v Luksemburgu.

6.12 Organizacija, kadri in izobraževanje na SURS-u

Notranja organizacija SURS-a in zaposlovanje

SURS je bil v letu 2011 organiziran v devet sektorjev in pet služb161. Delo v osmih sektorjih je organizirano v oddelkih. 31. 12. 2011 je bilo zaposlenih 347 javnih uslužbencev, to je 4 % manj, kot je predvideno v sprejetem Skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave za leto 2011. Za znižanje števila zaposlenih sta pomembna dva razloga, in sicer omejevanje zaposlovanja in povečano upokojevanje javnih uslužbencev konec leta 2011.

Notranja organizacijska struktura se je prilagajala spremembam pri delu in strukturi nalog. S tem se je zagotavljala učinkovita razporeditev zaposlenih in ustrezno umeščanje. SURS je v skladu z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih162 pripravil enajst predlogov Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. S temi spremembami je bilo zagotovljeno kakovostno in pravočasno opravljanje nalog.

V letu 2011 je delovno razmerje na SURS-u prenehalo 19 uslužbencem; 13 izmed teh se je upokojilo, šestim pa je delovno razmerje sporazumno prenehalo. Na podlagi 40 razpisov za zaposlitev novih uslužbencev je delovno razmerje sklenilo 23 oseb z visoko ali univerzitetno izobrazbo. Za nedoločen čas je SURS zaposlil 15 uslužbencev, druga delovna razmerja pa so bila sklenjena za določen čas. Zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih izkušenj kandidatov je SURS večkrat ponovil razpise za pridobitev strokovnjakov za informacijsko tehnologijo.

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih

Zaposleni na SURS-u in zaposleni pri pooblaščenih izvajalcih državne statistike so se izobraževali in usposabljali na podlagi Kataloga usposabljanj in izobraževanj v letu 2011, ki ga SURS pripravi vsako leto septembra. Izobraževanje in usposabljanje je potekalo zlasti na statističnem področju in na področju splošnega računalniškega opismenjevanja. V različne oblike izobraževanj (delavnice, tečaji, izmenjave dobrih praks ipd.), ki so jih izvajali interni in zunanji strokovnjaki, je bilo zajetih 411 udeležencev iz SURS-a in 36 udeležencev, ki

160 Glej: http://www.dwbproject.org/ (prevzeto 17. 2. 2012). 161 Glej: http://www.stat.si/katalog2.asp (prevzeto 7. 2. 2012). 162 Glej: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_URED2954.html (prevzeto 7. 2. 2012).


53

so zaposlenih pri pooblaščenih izvajalcih državne statistike. 105 udeležencev s SURS-a pa se je izobraževalo in usposabljalo tudi na izobraževanjih zunaj SURS-a.

42 udeležencev, ki so strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, je svoje znanje pridobivalo ali izpopolnjevalo na specializiranih tečajih, ki so jih izvajali zunanji strokovnjaki. 73 udeležencev – statistikov pa se je udeležilo izobraževanj s področja splošnega računalniškega opismenjevanja.

Za pridobitev formalne javno veljavne izobrazbe se je ob delu izobraževalo 8 uslužbencev. Z njimi ima SURS sklenjene pogodbe o izobraževanju.

V šolskem letu 2011/12 Vlada RS štipendira 14 študentov za SURS: štiri informatike, štiri ekonomiste, pet sociologov – družboslovna informatika in enega matematika.

Komuniciranje med in z zaposlenimi na SURS-u

SURS uporablja kot glavno komunikacijsko orodje pri internem komuniciranju − poleg sestankov in razgovorov med zaposlenimi − intranetni portal Surs.net. Portal je oblikovan sodobno in omogoča pretok informacij, dvosmerno komuniciranje in služi kot orodje v delovnem procesu. Ker je portal odprtega tipa, je omogočeno objavljanje ne le urednikom in skrbnikom oz. avtorjem podstrani, ampak v določenih rubrikah vsem zaposlenim. To spodbuja dialog med zaposlenimi in soudeležbo v delovnem procesu.

Za celovito spremljanje delovanja na različnih področjih je SURS tudi v letu 2011 nadaljeval prakso priprave četrtletnih poročil, ki jih na svojih rednih sejah obravnava kolegij generalne direktorice, zaposleni pa so z njimi seznanjeni preko intranetnega portala Surs.net. Poročila vključujejo podatke o kadrovskih spremembah, o udeležbah na izobraževanjih, pregled mednarodnega sodelovanja, ključne podatke o zbiranju podatkov (s poudarkom na spremljanju neodgovora v anketah oseb in gospodinjstev), pregled porabe delovnih ur, pregled finančnega stanja in podatke o komuniciranju z javnostjo.

6.13 Reševanje prostorskega problema SURS-a

Po dolgoletnih prizadevanjih za rešitev prostorske problematike SURS-a je v letu 2010 prišlo do premika, saj je Vlada RS na svoji 89. redni seji (1. 7. 2010) sprejela sklep, da se po dograditvi in pridobitvi potrebnih dovoljenj na podlagi sklenjenih najemnih pogodb vseli v objekt C (Litostrojska 54) tudi SURS. Konec leta 2010 je bila ustanovljena na SURS-u projektna skupina, ki je pripravila projektno dokumentacijo, v kateri so bile predvidene vse potrebne aktivnosti za uspešno izvedbo selitve zaposlenih. Ker je delovanje SURS-a moralo potekati neprekinjeno, je bila selitev predvidena v dveh korakih: zaposleni z lokacije Vožarski pot 12 so se preselili 9. januarja 2012, štirinajst dni kasneje pa še zaposleni z lokacije Parmova 33.

S selitvijo na novo lokacijo je SURS pridobil nov, varen podatkovni center, sodobno knjižnico, anketni studio ter nove, varne in sodobne prostore.

6.14 Finančno poslovanje

Zakonska podlaga

Zakonska podlaga za financiranje SURS-a so akti, ki sicer veljajo za celotno državno upravo in so navedeni kot viri, ki so bili upoštevani pri finančnem poslovanju:

- Proračun Republike Slovenije za leto 2011 (Uradni list RS, št. 99/2009, 96/2010, 74/2011), - Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011) (Uradni list RS, št. 99/2009, 29/2010,

56/2010, 96/2010-ZIPRS1112),


54

- Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/2007 in 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011),

- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, 11/2011-upb4, 110/2011-ZDIU12), - Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010, 18/2011), - Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-c).

Finančno poslovanje

SURS je neposredni proračunski porabnik. V letu 2011 je za izpolnjevanje svojega delovnega načrta porabil 12.991.711 EUR. Največji del stroškov 12.738.047 EUR (98 %) je bil pokrit iz proračuna, iz evropskih sredstev 241.085 EUR (2 %), iz lastne dejavnosti pa 12.579 EUR.

V finančnem načrtu SURS-a so največji strošek stroški dela, in sicer znašajo 9.448.886 EUR. V letu 2011 je bilo več sredstev vloženih v informacijsko tehnologijo, predvsem tudi zaradi selitve v nove poslovne prostore. Tako je bilo za ta namen porabljenih 1.024.262 EUR. Stroški za večja anketna raziskovanja in mednarodno sodelovanje so skupaj znašali 971.168 EUR, materialni stroški pa 974.827 EUR.

Za razvojne naloge in določena raziskovanja so bila porabljena evropska sredstva v višini 241.085 EUR. Prihodki iz postavke lastna dejavnost se iz leta v leto zmanjšujejo, saj vse več uporabnikov uporablja statistične rezultate in izdelke, ki so objavljeni na spletnih straneh SURS-a.


55

Seznam uporabljenih kratic

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve AMP Anketa o mnenju potrošnikov APEGG Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih APG Anketa o porabi v gospodinjstvih BDP Bruto domači proizvod BIS Bank for International Settlements - Banka za mednarodne poravnave BPM Balance of Payments Manual – Priročnik MDS za plačilno bilanco BS Banka Slovenije CC-SI Slovenska različica klasifikacije vrst objektov – Classification of types of construction (Eurostat) CES Conference of European Statisticians – forum, organiziran v okviru Ekonomske komisije Združenih Narodov

za Evropo (United Nations Economic Commission for Europe - UNECE) CMFB Committee on Monetary, Financial and Balance of Payments Statistics - Odbor za denarno, finančno in

plačilnobilančno statistiko CPA Classification of Products by Activity – Klasifikacija proizvodov po dejavnosti DDV Davek na dodano vrednost DURS Davčna uprava Republike Slovenije DVK Državna volilna komisija ECB Evropska centralna banka EFGS Evropski forum za geostatistike EHIS European Health Interview Survey – Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu EHSIS European Health and Social Integration Survey – Anketa o zdravju in socialni vključenosti EGR EuroGroups Register – Evropski register skupin podjetij EIP Entrepreneurship Indicators Programme – program spemljanja podjetništva EMCDDA European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction – Evropski center za spremljanje drog in

zasvojenosti z drogami EODS European Statistics on Occupational Diseases – evropske statistike poklicnih bolezni ERK Ekonomski računi za kmetijstvo (Economic Accounts for Agriculture – EAA) ESAC European Statistical Advisory Committee - Evropskega svetovalnega odbora za statistiko ESCB Evropski sistem centralnih bank ESGAB European Statistical Governance Advisory Board – Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov ESMS Euro SDMX metadata structure − Standardni sistem za izmenjavo podatkov in metapodatkov ESR Evropski sistem računovodstva (European System of Accounts – ESA) ESS Evropski statistični sistem ESSC European Statistical System Committe – Odbor za evropski statistični sistem ESSPROS Evropski sistem integrirane socialne zaščite – European System of Integrated Social Protection Statistics ESTP European Statistical Training Programme – Evropski program statističnega izobraževanja EU Evropska unija EUMIDA European Universities MIcro Data eVŠ informacijski sistem visokega šolstva FDV Fakulteta za družbene vede HICŽP Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (Harmonized Index of Consumer Prices – HICP) HPI House Price Index – Indeks cen stanovanjskih nepremičnin HS Harmonizirani sistem (zunanjetrgovinska naomenklatura) – Harmonized Commodity Description and

Coding System IAOS International Association for Official Statistics – Mednarodno združenje za uradne statistike ICIPP Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ICP International Comparison Program – Mednarodni program primerjave cen pri Svetovni banki ICSP Indeks cen storitev pri proizvajalcih IEA International Energy Agency – Mednarodna agencija za energijo, ki deluje v okviru OECD IKT Informacijsko komunikacijska tehnologija ILO International Labour Organization – Mednarodna organizacija dela pri OZN IPA Instrument for pre-accession assistance – program Evropske komisije


56

ISCED International Standard Classification of Education – mednarodna klasifikacija izobraževanja ISCO International Standard Classification of Occupations – mednarodna standardna klasifikacija poklicev ITF International Transport Forum – Mednarodna agencija za transport, ki deluje v okviru OECD IUC indeks uvoznih cen IVZ Inštitut za varovanje zdravja KLASIUS Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KN Kombinirana nomenklatura LMP Labour Market Policy (Eurostatova metodologija) MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MDS Mednarodni denarni sklad – International Monetary Fund (IMF) MEETS Modernisation of the European Enterprise and Trade Statistics MF Ministrstvo za finance MFI Monetarne finančne institucije MJU Ministrstvo za javno upravo MK Ministrstvo za kulturo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MŠŠ Ministrstvo za šolstvo in šport MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo MZ Ministrstvo za zdravje NAMEA The national accounting matrix including environmental accounts – okoljski računi NUTS Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique - Klasifikacija statističnih teritorialnih enot OECD Organisation for Economic Co-operation and Development – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OMC Open Method of Coordination – Odprta metoda koordinacije OOHPI Owner Occupied Housing Price Index – Indeksa cen stroškov bivanja v lastniških stanovanjih OSUVI Odbor za sistem upravljanja varovanja informacij (deluje na SURS-u) OVP Odbor za varstvo podatkov (deluje na SURS-u) PKM Paritete kupne moči PRS Poslovni register Slovenije REN Register nepremičnin, ki ga je vzpostavila in ga vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije R-R raziskovalno razvojna dejavnost SCM Standard Cost Model – Metodologija standardnih stroškov SDMX Statistical Data and Metadata eXchange – standard za izmenjavo statističnih podatkov in

metapodatkov SHA System of Health Accounts – sistem zdravstvenih računov SILC Statistics on Income and Living Conditions – Raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih SI-STAT Podatkovni portal SURS-a SKD Standardna klasifikacija dejavnosti SKM Standardi kupne moči SKP Standardna klasifikacija poklicev SMTK Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija (SITC – Standard International Trade Classification) SPR Statistični poslovni register SRDAP Statistični register delovno aktivnega prebivalstva SURS Statistični urad Republike Slovenije SVREZ Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve UMAR Urad za makroekonomske analize in razvoj UNECE The United Nations Economic Commission for Europe – Ekonomska komisija za Evropo pri Združenih narodih UNESCO United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizations – Organizacija Združenih narodov za

izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO-UIS UNESCO Institute for Statistics – Institut za statistiko pri UNESCO UNODC Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih VZD vrste zdravstvene dejavnosti (šifrant) WHO World Health Organization – Svetovna zdravstvena organizacija pri OZN ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

drzavna statistika v letu 2011 · državna statistika v letu 2011 2 avtorji: statistični urad...

Documents