EKO TURIZEM IN TRAJNOSTNA ENERGIJA 2012

Ventovarna, 27. 9. 2012

Koliko smo še zeleni pri razumevanju zelenega turizma v Sloveniji? Prof. dr.

Janez Bogataj◦ Amba

sador EDEN

Zeleni turizem je torej vse, kar je povezano s trajno in naravnim razvojem oz tisto, čemur rečemo, da daje trdne okvirje. Zeleno ni samo fizično temveč tudi polje kulturne ekologije.

Zeleno je način obnašanja, odgovornega vedenja v turizmu , to ne velja samo za turiste temveč tudi za tiste, ki delajo v turizmu, ha razvijajo načrtujejo posredujejo

Zeleno je vse tisto kar presega nestrokovnost turističnega ljubiteljstva, česar je v Slo na pretek

Zeleni so lahko le pravi odnosi do naravne in kulture dediščine. So čisti pogledi na lokalno zgodovine in pravi načini vključevanja kulturne dediščine v programe v zelene turistične proizvode.

Zeleni pomeni delovanje po načelih, kijih je postavila evropska unija s projektom EDEN in se v Slo dobro razvija, kljub temu da razmišljamo, da bi eno destilacijo črtali iz seznama. Koncept delovanja slo je bil deležen pohvale. Vsebinsko smo naredili mnogo več, kot marsikatera druga bolj razvita država. EDEN pomeni popolno tehnološko, okoljsko, komunikacijsko in še kakšno odličnost.

Zeleno pomeni lokalne produkcije in ustvarjalnosti ki so turizmu prikazujejo koz zeleno »spominkarstvo«, ko izdelki (moramo jih razumeti v širokem spektru)

Zeleno je razlikovanje posebnosti okoljskih vprašanj posebej v mestih in posebej v tistih naseljih, trgih in naseljih. Obravnavanje vsake posebej.

Zeleno je razumevanje temeljnih okoljskih kazalcev oziroma področij, ki jih predstavljajo energija odpadki transport in tudi stanje človekovih počutij

Zeleno pomeni preseganje politično motiviranih izbruhov. Slo potrebuje nosilce svojih prepoznavnosti s katerimi se bomo v prihodnje zeleno identificirali.

Zeleno je vse, ki se oblikuje istovetnost ali identiteto Slo kot destinacije. To pa so kult dediščina in sodobna ustvarjalnost, lokalne in regionalne gastronomije, palet a žlahtnih doživetij, vsakdanjosti in prazničnosti.

O povedanem lahko ugotovimo, da je le širok pojem zelenega turizma temeljnio dejstvo turistične prepoznavnosti Slovenije. Zaenkrat ima le barvo, ki je zelena, zdi pa se, da nas čaka še veliko dela na področju naših miselnih procesov.

Eko turizem in trajnostna energija v EUJelko

Kacin◦ Evroposlanec

in nadomestni član Odbora za promet in turizem Evropskega parlamenta

VEČ SI POGLEJTE TUKAJ

Sam pri svojem političnem delu res veliko potujem in spoznavam stvari, do katerih bi se doma težko dokopal. Predvsem pa spremembe živimo in jih lažje zaznavamo, ker so del našega delovnega vsakdana.

Ko potujemo, delamo in bivamo drugje, najlažje in najprej zaznamo tisto česar doma nimamo. Pri turizmu gre za zelo preprost koncept - za začasno premeščanje na drug kraj, da bi doživeli nekaj, ki ni enako našemu vsakdanu. Sprememba dobro dene, saj se na ta na ta način tudi spočijemo, odklopimo, razvedrimo, marsičesa zanimivega naučimo. Nekaterim zadošča, da se pogrejejo ali pregrejejo, morda ohladijo, drugi bi se radi razmigali, nahodili, nasmučali, naplavali. Tretji bi se nakockali, morda nažurali, ali pa samo spočili.

Ne glede na motiv, ki nas žene na pot, pa naj bo to dinamika, avanturizem, vera, klic narave, šport, želja po zabavi, vedno pričakujemo kvalitetno uslugo. Turizem je posel, usluga, pri kateri je glavni produkt pozitivna izkušnja potrošnika.

Pri ekologiji pa gre za več, za odnos do okolja, za zdravo uživanje prostega časa, za samoizobraževanje in tudi samo osveščanje in v nadaljevanju pa morda tudi za ozaveščanje drugih. Naše početje naj bi ne bilo moteče in prijetno očesu, pljučam in ušesom. Želimo si, da bi hkrati preveč ne motili drugih, ne le ljudi, tudi do eko sistemov in manjših biotopov, ki jih obiskujemo želimo biti čim manj opazni. Turizma brez urejenega okolja je vse manj, turistični produkt zahteva investicije. Ni vsak turizem vezan na naravo, je pa prav vsak, tako kot vsaka človekova aktivnost, vezan na okolje. Tudi najbolj masovni turizem, urbani turizem, Las Vegas, ima nek odnos so-odvisnosti tako z neposrednim lokalnim, kot z globalnim okoljem. Turizma torej ni brez okolja, pa naj si bo narava sama njegov glavni adut ali pa je le sredstvo, ki omogoča oz dovoljuje njegov razmah in koncentracijo na posameznem področju.

Prav tako turizma ne more biti brez infrastrukture. Celo v primeru najbolj avanturističnih in aktivnih potovanj v divjino se turisti zavarujejo in pričakujejo, da se bodo v primeru nuje od nekod pojavili reševalci z najbolj sofisticirano logistično, transportno in reševalno opremo. Gre za gospodarsko dejavnost, od katere si kot pretežno post-industrijska družba veliko obetamo. Ne gre le za produkte ampak za nova delovna mesta, zato je potencialni dohodek od turizma še kako pomemben. Potrebujemo kapacitete in dostop.

Eko turizem in trajnostna energija v EU

Ekološki turizem se trudi biti čim manj moteč. Pri njem je razmerje močno nagnjeno v korist kvalitete in zmanjševanja negativnih posledic na obiskano okolje. Manj je več, oziroma bolj, kot je osebna izkušnja pristna, lažje jo bomo ponovno ali še komu drugemu prodali in za večji dobiček. Gre za delo z ljudmi, na zelo osebni, pogosto že kar intimni ravni. Ponuditi moramo nekaj svojega in to iskreno, osebno. Ne gre samo za ekologijo - o tem vam bodo več povedali drugi. Gre za človeški odnos, kar nas je že pred desetletji učil Studio Marketing s sloganom "Turizem smo ljudje".. Vedno več nas preživlja delovni teden v vedno večjih mestih, zato se tak način preživljanja prostega časa zdi prava in kvalitetna alternativa, pogosto tudi edini možen.

Eko turizem je po definiciji in mora biti visoko kvaliteten proizvod. Gost je razvajen, ve kaj hoče, zato je z znanjem bogat, izbirčen in zahteven. Ne le finančno, ampak je razgledan, pogosto izobražen, osveščen in dobro ve kaj hoče. Tak potrošnik pričakuje ponudbo "po meri" in je pripravljen zanjo plačati več. Raje ne gre nikamor, kot da bi kupil nekaj kar se izkaže za ponaredek ali za "mačka v Žaklju".

Tak turizem se lahko ponuja kot rešitev za razdrobljeno kmetijstvo, ki na ravni industrijske kmetijske proizvodnje nikakor ne more preživeti, predvsem v krajih kjer pogojev zanj tudi zaradi geografije pravzaprav ni. Prav zato sredstva EU namenjena kmetijskim subvencijam vse bolj preusmerjamo v razvoj podeželja. Pri nas je takih krajev precej. Ohranja tradicijo, vasi, obuja kulturne dejavnosti, ki brez takšne panoge ne bi imele prihodnosti. Predvsem pa ljudem iz urbanih okolij razkriva kvaliteto gozdnatih območij.

Potruditi se moramo, da bi še bolj poosebili in nadgradili naš odnos do gosta in poglobili ter razširili ponudbo. To je pravzaprav obrat v kvaliteto, ki je edina trajna garancija za pravo sožitje med gospodarskimi interesi, okoljskimi izzivi in socialnim razvojem podeželja.

Jelko Kacin◦ Evroposlanec in nadomestni član

Odbora za promet in turizem Evropskega parlamenta

Turizem in trajnostna energija skozi prizmo Alpske konvencije

Taja Ferjančičvodja projektov na Stalnem Sekretariatu Alpske konvencije

VEČ SI LAHKO PREBERETE TUKAJ

Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Prav zato je njihova zaščita še toliko pomembnejša in prav zato so alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija, Švica ter EU) podpisale dogovor, ki velja za prvo mednarodno pogodbo za zaščito kakega svetovnega gorstva – Alpsko konvencijo.  Glavni namen Alpske konvencije je spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp in zaščite gospodarskih in kulturnih interesov tam živečega prebivalstva. Predvideva se celostno prostorsko enoto, ki naj se kot takšna ohranja skozi skupne usmeritve in politike.

Alpska konvencija obsega Okvirno konvencijo, ki določa splošne cilje varstva in razvoja alpskega prostora, ter izvedbene protokole, ki jo vsebinsko dopolnjujejo na področjih: Urejanja prostora in trajnostnega razvoja, Hribovskega kmetijstva, Varstva narave in urejanja krajine, Gorskega gozda, Prometa, Turizma, Varstva tal in Energije. S podpisom in ratifikacijo konvencija in protokoli postanejo del pravnega reda podpisnic.

V Sloveniji so vsi protokoli in konvencija zavezujoči na območjih, ki jih pokriva Alpska konvencija; t.j. na teritoriju 6766,6 km2 (33,4 % države), na katerem živi 18,6 % vsega slovenskega prebivalstva.

Področje turizma Alpska konvencija obravnava v Protokolu Turizem, kjer je trajnostni razvoj turističnega gospodarstva opredeljen kot dviganje vrednosti naravne dediščine in kakovosti ponudbe in storitev. Upoštevajoč, da Alpe predstavljajo prostor za turizem in prostočasne dejavnosti širšega Evropskega prostora in je tako Alpski turizem v javnem interesu tamkajšnjega prebivalstva. Najdi je torej potrebno ravnotežje med Trajnostnim in okolju sprejemljivim razvojem turizma oz. varstvo okolja upoštevajoč potrebe razvoja. Znotraj turizma v Alpah se v zadnjih letih opažajo trendi krajšega a pogostejšega bivanja ter povečanega osebnega prevoza ter večje frekvence vozil ob vikendih. Posebna pozornost je posvečena tudi smučarskemu turizmu, s poudarkom na premišljenem širjenju smučarske infrastrukture in vključevanja smučarskih prog v krajino, demontažo odsluženih naprav ter pazljivostjo pri umetnem zasneževanju. Na področju trajnostnega turizma in mobilnosti v Alpah velja izpostaviti projekt Stalnega sekretariata Alpske konvencije, imenovanega SuperAlp! katerega namen je spodbujanje trajnostnega turizma in uporabe trajnostnih načinov transporta za prečkanje Alp.

Na področju Energije je potrebno sprejetje konkretnih ukrepov in ustvarjanje energetskih razmer za trajnostni razvoj v skladu z obremenitvami, sprejemljivimi za alpski prostor (naravo in krajino); Protokol Energija tako izpostavlja tri vrste ukrepov: zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje vpliva infrastrukture za proizvodnjo energije na okolje (obnovljivi viri energije, varovana območja) ter raziskave, opazovanje, usposabljanje. Posebno področje pa je tudi proizvodnja hidroenergije v Alpah, kjer so mnenja zelo deljena.

Stanje in možnosti Eko turizma na zavarovanih območjihMarko

Pretner◦ Naravovarstveni

svetnik

VEČ SI LAHKO PREBERETE TUKAJ:

Nedvomno imajo zavarovana območja (predvsem pa narodni parki) v turističnem gospodarstvu pomembno vlogo. Povsod v svetu zavarovana območja sodijo med najpomembnejše turistične »atrakcije«. V vseh zavarovanih območjih sodi med osnovne cilje ohraniti naravne znamenitosti v njihovem izvirnem, naravnem stanju za uživanje in zadovoljstvo ljudi. V tej, na videz enostavni ideji pa je skrita težka in odgovorna pot do cilja - varovati naravo in omogočiti ljudem, da jo doživijo na način, ki bo v dobro naravi in v zadovoljstvo obiskovalcem. Tudi zavarovana območja v Sloveniji, s Triglavskim NP na čelu, imajo poleg osnovnega cilja ohranitve izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti nežive narave, za cilj omogočanje obiskovanja in doživljanja teh območij. Slovenija s kar 13% svoje površine, ki je na nek način varovana, sodi po atraktivnosti za obiskovanje med najbolj zanimive dežele. Kljub svoji skromnosti, bi lahko bili na to zelo ponosni.Vse raziskave, ki so bile opravljene med obiskovalci Slovenije, kažejo na to, da velika večina le-teh išče »zelene« turistične destinacije . Gosti želijo ohranjeno naravo, negovano kulturno krajino in dediščino, iščejo naravne lepote, možnosti za mir in počitek ter nasploh kakovostno okolje za preživljanje dopusta. Vizija slovenskega turizma je na dlani. Do te točke smo si vsi enotni! Ko pa pogledamo kako so zavarovana območja predstavljena in promovirana na vseh ravneh turističnega gospodarstva v Sloveniji, pridemo do zanimivih ugotovitev. Slovenska politika v nastajanju strategije slovenskega turizma sicer stavi na trajnostni razvoj kjer so neokrnjena narava in naravne danosti ključna konkurenčna prednost Slovenije, iz katere izhaja krovna zgodba Slovenije in temeljna področja turistične ponudbe Slovenije. Zavarovana območja v tem dokumentu skorajda niso omenjena. V veliko primerih, na vseh ravneh družbene organiziranosti pa so parki predstavljeni kot zaviralci razvoja. S tem slovenska država in družba nasploh prevzema zelo veliko odgovornost. Ne nazadnje večina obiskovalcev, ki povprašujejo po tovrstni ponudbi, so zelo zavedni v varstvu narave in ozaveščeni kaj trajnostni razvoj v resnici pomeni…

Pogoji, prednosti in slabosti certifikata EU marjetica Vilma Topolšek

◦ Lastnica turistične kmetije Urška

VEČ SI LAHKO PREBERETE TUKAJ

Enaindvajset let je kot bi mignil minilo od tedaj,ko smo ugriznili v turistični kruh. Naša kmetija leži v objemu zelenega Pohorja, na griču med gozdom in

vinogradom ob podpohorski vinski turistični cesti. Goste vabimo v 4 dvoposteljne sobe, dve družinski sobi in eno dvoposteljno sobo prilagojeno za invalide, jedilnico za 20 oseb, letno teraso in hišo dobrega počutja (savna finska, turška, bazen z mehurčki, senena kopel soba za počitek). Vsa leta se trudimo, da lahko gostom ponudimo doma pridelano hrano. Zato tudi na kmetiji lastna klavnica, vinska klet z lastno polnilnico, rastlinjak, ekološko kmetovanje. Otroci se lahko igrajo na otroškem igrišču, sami hranijo živali, pobirajo jajca.

Naša družina živi z naravo, skrbimo za njo in jo ohranjamo. Odločitev za pridobitev znaka EU marjetice je bila samoumevna. Tako smo že v januarju

2009 pričeli s prvimi koraki pridobivanja znaka. Moram priznati, da pot ni bila lahka, kljub temu, da smo že uporabljali obnovljive vire energije, zmanjševali stroške (energija, voda, čistila), smo se srečali s premnogimi birokratskimi težavami. Mislim, da nima smisla danes naštevati vsega. Dovolj zgovorno pa nam o vsem tem lahko pove podatek kako mačehovski odnos ima naša država do tega znaka. Od leta 2003, ko je nastal uradni znak za okolju prijazne turistične nastanitve nas je v naši državi komaj peščica. Med tem, ko naši sosedje veselo tržijo turizem s to oznako ki ima prihodnost, mi razmišljamo kako do njega, cenovno je za male nastanitve predrag, (projekt, dražja električna energija, promocija). Na žalost razpisa za spodbujanje za okolje EU za turistične namestitve EU marjetica ni več. Tako smo morali nositi vse stroške sami, ki pa niso majhni.

Danes, ko smo zbrani tukaj, vsi tisti, ki si želimo, da ostane ta naš planet, vsaj toliko čist kot do zdaj, da bodo lahko uživali na njem naši otroci, vnuki je prav, da se poglobimo v te naše nesmiselne ovire, katere si sami postavljamo in začnemo razmišljati po zdravi kmečki pameti. K projektom pristopimo hitro, bolj učinkovito, da v našo sredino pridobimo čim večje število turističnih objektov. S tem bomo veliko koristili naravi mi pa se bomo lahko še bolj uspešno tržili. Bojim se, da od te naše države nimamo več kaj pričakovati in na nas je, da se tega okolja še boj zavedamo in si pomagamo sami.

Živeti v tako lepi naravi kot je pri nas, vabiti goste k nam je privilegij katerega ne smemo dovoliti uničit.

Zato je naša kmetija Urška postala prva kmetija v Sloveniji z znakom EUMARJETICA.

Po sledeh Majev

Mag Mojca KlevaEvroposlanka

VEČ SI POGLEJTE TUKAJ

Pozdravljeni udeleženke in udeleženci mednarodne konference o eko turizmu. Sem Mojca Kleva, evropska poslanka in svetovna (kot vedno rada poudarim) trajnostna popotnica, saj najraje potujem z nahrbtnikom. Z možem sva prepotovala velik del Srednje Amerike in vedno naletela na vprašanja ekologije in podnebnih sprememb, zaščito vodnih virov, poplav, pomanjkanja hrane in onesnaženosti Oceana. Letos sva prvič doživela paniko pred pripravami na orkan Ernesto, ki je mali otok na koralnem grebenu Belizeja k sreči obšel. Skupaj z lokalci smo nekaj dni zrli v nebo in zaskrbljeno čakali na najhujše, odrezani od sveta in informacij. Zaradi orkana si nisva mogla ogledati vseh ruševin naselbin ljudstva Majev, kar je bil glavni cilj letošnjega potovanja.

Moram priznati, da so me za pot in nekajmesečni študij življenja Majev spodbudile številne oddaje o napovedi konca sveta 21. decembra letos. Njihova zgodovina in kultura, njihov neverjetni napredek pa tudi zaton je vzpodbudila zanimanje za ostanke te civilizacije.

Poglejmo najprej kdo so Maji sploh bili. To je skupina različnih ljudstev, ki so ustvarila dokaj enotno kulturo in so živeli na območju današnje jugovzhodne Mehike, Gvatemale, Belizea, El Salvadorja in zahodnega dela Hondurasa. Svoj razcvet so Maji doživeli v t.i. klasičnem obdobju, med 2. in 9. stoletjem n. š. Govorili so podobne jezike, ki spadajo v majevsko jezikovno družino in še danes se jih govori okoli 25. Maji so bili najboljši astronomi stare Amerike in njihov koledar je eden najzanimivejših, kar jih je nastalo v zgodovini človeštva. Temeljil je na astronomskih opazovanjih in imel pomembno vlogo v gospodarstvu, politiki in verskem življenju. Izjemno natančno so lahko izračunali datume za tisoče let nazaj, včasih celo milijone let v preteklost in za tisoče let naprej. Njihova napoved o koncu sveta je zato toliko bolj zanimiva. Lahko vam zatrdim, da se bomo 22.decembra letos še vedno zbudili v nov dan. Če tako ne bi bilo me lahko pokličete No hec na stran, po majevskem koledarju bo ta dan lep okrogel datum, podobno kot je bilo po našem datumu leto 2000. In nič več kot to. Tudi po tem datumu pišejo o ustoličenjih raznih vladarjev in novih datumih v prihodnosti, torej niso predvideli konca sveta. Gre enostavno za mit.

Kar je za konferenco zanimivo pa je njihovo gospodarstvo, ki je temeljilo na poljedelstvu, predvsem gojenju koruze, izkoriščali pa so tudi dana naravna bogastva pragozda. Lahko si predstavljate, da so bili življenjski pogoji na nerodovitnih tropskih tleh zelo težki, uporabljali so enostavno orodje, kot so recimo zobi morskega psa ali pa oklepi želv, niso pa poznali npr. kolesa. Kljub temu pa so izoblikovali sonaravno delovanje družbe. Upoštevali in posnemali so ekositemske značilnosti in zadovoljevali tako ekonomsko kot tudi socialno blagostanje prebivalcev. Vodo so v deževni dobi zajemali in celo reciklirali tako v posameznih gospodinjstvih kot tudi v skupnostih. Za gradnjo svojih bivališč in monumentov so uporabljali apno. Obsedenost z apnom, za proizvodnjo katerega potrebujemo visoko temperaturo in ogromne količine lesa, je najverjetneje uničilo njihov življenjski stil.

Po sledeh MajevMag.

Mojca Kleva◦ Evropo

slanka

Slovenski, izredno cenjeni arheolog Dr. Ivan Šprajc ima teorijo o izumrtju Majev s katero se popolnoma strinjam. Maji so propadli zaradi notranjih vzrokov. Šlo je za kombinacijo prenaseljenosti, suše in vojn. Pri tem je pomembno vlogo odigrala tudi politika, ki se je težav lotila na napačen način. Raje kot, da bi preoblikovali gospodarstvo in zahtevali manj od narave, so živeli naprej na enak način. Ko so začele zaradi vojn ali uporov propadati države je to imelo širše posledice zaradi pretrganih trgovskih poti. Sistem se je sesul, egalitarna družba pa v takšnem številu ni mogla preživeti. Od 8. do 10. Stoletja so bila praktično vsa mesta zapuščena in prerastla jih je džungla.

Menim, da se lahko iz zgodovine propadlih ljudstev veliko naučimo in asociramo na današnji čas. Tudi danes se srečujemo s problemi podnebnih sprememb, prenaseljenosti in pomanjkanjem hrane. Ekološka in ekonomska kriza sta v marsičem povezani. V kolikor ne bomo znali Svetovljani stopiti skupaj in se konkretno lotili reševanja realnih težav, ki jih imamo danes, npr. pri reševanju podnebnih sprememb, nas lahko čakajo grozoviti scenariji. Zavedati se namreč moramo, da nam grozijo ekstremni vremenski pojavi, pomanjkanje hrane, številne države pa so globoko zadolžene. S tem se povečuje možnost oboroženih spopadov in propada nekaterih držav, posledično se dogajajo podnebne migracije. Danes je potrebno prestrukturirati naše gospodarstvo, da bo dolgoročno vzdržno, preiti moramo na čim bolj sonaraven družbeni razvoj, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije in ponovnem dostojanstvu človeka.

To je sporočilo izpred nekaj tisoč let. To je temeljno sporočilo ljudstva, ki je zvezde in vesolje bolj poznalo kot mi danes. Maji nas učijo o propadu tudi najbolj naprednega ljudstva, samo zato, ker niso želeli prisluhniti naravi.

Leta 2012 nas Maji opozarjajo na našo odgovornost do okolja. Prisluhnimo jim.