KAKO EKO JE NAŠA REGIJA? PRIDOBIVANJE EKOLOŠKIH ŽIVIL V OBČINI ŠENTRUPERT

Avtorji: Gaja Brezovar 8. r. Mentorica: Alenka Drobnič, prof.

Matej Škarja 7. r.

Matic Berk 6. r.

Ekoekipa: Skusa

Ljubljana, 20. april 2012

OSNOVNA ŠOLA DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT

1. KAJ JE EKOLOŠKO KMETOVANJE?

o Izrazi v rabi »ekološko« ali »biološko« ali »organsko« kmetovanje.

o Je sodoben način gospodarjenja, ki gradi na tisočletnih izkušnjah prejšnjih generacij.

o Način kmetovanja, ki temelji na partnerstvu z naravo in ne na nasilju in iskanju premoči nad njo.

o Je kmetovanje, ki si prizadeva, da na kmetijskem obratu sklenemo tok snovi in energije (krog tal – rastlin – živali – človeka).

o Navedena oblika kmetijstva spodbuja da :- kmetovalec pridela večino potrebnih gnojil, krme in

drugih snovi, - ne uporablja anorganskih, mineralnih gnojil in

zaščitnih sredstev, - ne goji gensko spremenjenih organizmov, - varčno ravna s pogonskim gorivom, - z živalmi ravna brez mučenja pri vzreji ter jih krmi z

naravno pridelano krmo in pašo, - omogoči živalim primerne življenjske razmere,- se pridela hrana z veliko prehransko vrednostjo; - kmetovalec spremlja biološki cikel v okviru

pridelovalnega sistema, vanj vključuje mikroorganizme, talno floro in favno, rastline in živali, spremlja in dolgoročno povečuje rodovitnost tal.

2. PREDSTAVITEV OBMOČJA PROUČEVANJA

o Za proučevanje smo izbrali kmetije v Občini Šentrupert, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo živil.

o S tovrstno pridelavo se ukvarjajo kmetije na severnem in zahodnem delu Občine Šentrupert, ki že mejijo na hribovit svet Posavskega hribovja, z ozkimi vmesnimi dolinami in grabni.

o Naravni in družbeni elementi, predvsem vpliv tradicije, so vplivali, da so se posamezne kmetije usmerile v ekološko kmetovanje.

• povprečna nadmorska višina 315 m

• severni in zahodni del – povprečen naklon13 °

• južni in vzhodni del – ravnina ob reki Mirni in

večjih potokih

2. 1 KMETIJA KRNC

• tradicija

• polikulturno kmetijstvo

• samooskrbno kmetijstvo

2.2 KMETIJA POVŠE• tradicija in filozofsko

prepričanje, želja po proizvodnji zdrave hrane

• polikulturno kmetijstvo

• samooskrbno kmetijstvo

• tržno kmetijstva (30 % svojih viškov prodajo)

2.3 KMETIJA HYSZ• tradicija, filozofsko

prepričanje, pridelava zdrave hrane, tržna niša

• polikulturno kmetijstvo

• samooskrbno kmetijstvo

• tržno kmetijstvo (10 %)

2.4 KMETIJA KVAS

• proizvodna zdrave hrane in tržna niša

• tržno kmetijstvo

• specializirano kmetijstvo

2.5 KMETIJA KVAS

• zdravstveni razlogi ter želja po pridelavi zdrave hrane

• samooskrbno kmetijstvo

3. PRISOTNOST EKOLOŠKEGA KMETOVANJA

o V Občini Šentrupert ima ekološko kmetovanje že od nekdaj tradicijo. Proučevane kmetije lahko na grobo razdelimo v dve skupini ekološkega kmetovanja:

A. kmetije, ki se tradicionalno ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem;

B. kmetije, ki so se usmerile v ekološko kmetovanje zaradi naravnih danosti, ekološke ozaveščenosti in povečanega povpraševanja potrošnikov po ekoloških proizvodih.

A.

Proizvodnja konvencionalne hrane je v 50-ih letih 20. stoletja omenjene kmetije obšla. Zaradi vpliva reliefa, nadmorske višine, večjega naklona površja, majhnega deleža obdelovalnih površin in slabšega gmotnega položaja lastnikov se le-to ni uveljavilo. Današnji lastniki kmetij nadaljujejo s tradicionalnim kmetovanjem. Prednost omenjenega kmetovanja ne vidijo le v proizvodnji zdrave hrane, ampak tudi v skrbi za čisto naravno okolje. Razumejo filozofijo, da mora človek živeti sonaravno z okoljem, vanj posega ti minimalno in ga ohraniti za naslednje rodove.

B.

Dve kmetiji v Občini Šentrupert bosta po preteku prehodnih obdobij vpisane v register ekoloških kmetij. Za ekološko kmetovanje so se odločile zaradi naravnih danosti in ob dejstvu, da lahko trgu ponudijo dobršen del svojih produktov. V tovrstni usmeritvi vidijo tudi tržno nišo, ki bo pripomogla k boljšemu finančnemu položaju kmetije. Kmetiji bodo po preteklem obdobju dobile certifikat, ki bo dodatno zagotavljal neoporečnost njihovih produktov. Te bodo lahko nato prodajali pod oznako »ekološka živila« neposredno na ekoloških kmetijah, eko tržnicah, v specializiranih prodajalnah za zdravo prehrano, v večjih trgovskih centrih ali na stojnicah.

4. DOSTOPNOST EKOLOŠKIH IZDELKOV OZ. PRIDELKOV o Cena ekoloških produktov je nekoliko višja od

konvencionalne hrane. Vzrok ni le v večjem fizičnem delu in manjši donosnosti, vendar je kompleksen.

Nanj vpliva več dejstev: - da je donos v rastlinski pridelavi in prireji živali nižji;- da si s prodajo manjšega dela ekoloških pridelkov- kmetija mora pokriti del stroškov pridelave; - da je ekološka hrana bolj zdrava; - da človek z uživanjem tovrstne hrane prej zadovolji

svoje potrebe, saj je ekološko pridelana hrana bolj okusna in polna hranilnih snovi.

o Cena ekološko pridelane hrane je za proizvajalca prenizka. Motivi, da se posameznik odloči za nakup ekološke hrane, so:

- stopnja ekološke ozaveščenosti;

- potreba po uživanju zdrave hrane (filozofsko prepričanje in zdravstveno stanje uporabnika);

- skrb za sonaravni razvoj.

o Poleg zgoraj navedenih dejstev menimo, da vpliva na nakup ekološke hrane tudi dohodek posameznika oz. cenovna dostopnost hrane.

5. POVPRAŠEVANJE PO EKOLOŠKI HRANIo Povpraševanje po ekološki hrani bi bilo večje v bližini večjega

urbanega središča. Tam je:

- večja kupna moč;

- prebivalstvo je bolj osveščeno o pomenu zdrave hrane;

- manjša stopnja samooskrbe; - večji dohodek na prebivalstva. Z razširitvijo kroga uporabnikov bi se posledično povečala

tudi njihova prepoznavnost med uporabniki. Kvalitetni izdelki kmetij bi poskrbeli za reklamo, da bi kupci prihajali do njih.

o Kmetije, ki so bile zajete v raziskavi, svoje produkte ne izvažajo.

o Povpraševanje po ekoloških izdelkih se pri obeh skupinah kmetij na območju Občine Šentrupert povečuje.

o Po tovrstnih izdelkih povprašujejo posamezniki v lokalni okolici in tisti, ki so preko znancev in prijateljev okusili produkte kmetij.

o Povpraševanje je pretežno po:- sadju (biološka jabolka); - sokovih (jabolčni in zelenjavni sokovi, jabolčni kis); - mlečnih izdelkih;- mleku (kravje in kozje); - mesu (goveje, zajčje, kozličkovo in divjačinsko meso); - moki iz pire. o Povpraševanje po vrtninah in poljščinah je manjše, saj na

proučevanem ruralnem območju prevladuje sorazmerno visoka stopnja samooskrbe.

6. KAKO POMAGATI SLOVENSKEMU KMETU?

o Po mnenju lastnikov bi k temu lahko pripomogla občina z naslednjimi ukrepi:

- z vzpostavitvijo tržnice ali stojnic na trgu mesta;

- z oblikovanjem borze ekoloških pridelkov iz Občine Šentrupert in skupnim nastopom na trg;

- da v program razvoja občina ne omeni le besedni zvezi »sonaravni razvoj«, ampak to konkretizira;

- z izobraževanjem prebivalstva o pomenu zdrave hrane – dvig ekološke zavesti;

- z spodbudami, da bi se za tovrstno obliko kmetijstva odločilo večje število prebivalcev, s tem bi skupnost z aktivnostjo v pokrajini poskrbela za sonaravni razvoj.

7. ZAKLJUČEK

Tradicija, kulturna dediščina, ekološko hrano, čisto naravno okolje, sonaravni razvoj so elementi, ki so potenciali za razvoj turizma Občine Šentrupert.

VIRI IN LITERATURA

Kako eko je naša regija?, Pridobivanje ekoloških živil v Občini Šentrupert, Šentrupert, 2012

www.obcinasentrupert.si www.akademija-zdrave-hrane.si