Kapljice:Zala Kržičnik, Tjaša Čukajne, Blažka Krašovec

Mentorica: Martina Križnik

OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki

Ljubljana, 20. 4. 2012

Ekološko kmetijstvoo Je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z

naravo

o Upošteva kmetijo kot celosten enovit sistem (tla – rastline – živali – človek)

o Skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov

o Rodovitnost tal se ohranja z večanjem humusa in uporabo organskih gnojil

o Celostno se dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi

o Vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri

Novomeška regija Za dolenji del nekdanje Avstro – Ogrske dežele Kranjske se je uveljavilo ime

Dolenjska, ki jo v zadnjem času pogosto imenujemo tudi jugovzhodna Slovenija. To je pokrajina, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do Gorjancev . Na severu jo od nekdanje Štajerske loči Sava, na jugu od Hrvaške reka Kolpa, na zahodu na Bloški planoti preide v Notranjsko.

Tudi Kostanjevica na Krki od koder prihajamo sodi v nekdanjo dolenjo Kranjsko. Površje Dolenjske zaznamuje na severu in vzhodu kraški svet dinarskih planot in kraških polj, ki se na jugu zaključi s hribovito kraško planoto Gorjanci.

V vodotopnih apnencih so meteorne vode ustvarile številne površinske in podzemne kraške oblike (Županova jama pri Grosupljem, Kostanjeviška jama). Najnižji del Gorjancev so Prigorjanske gorice, kjer so tako kot na Krškem in Bizeljskim gričevju velike kmetijske površine namenjene vinogradništvu(cviček). Vzhodni del Dolenjske in del Posavja pa s Krško ravnino ter Krškim, Senovskim ter Bizeljskim gričevjem sodi že v Panonski svet Slovenije. V tem delu je bila že od nekdaj glavna gospodarska panoga kmetijstvo, vendar se delež njiv in s tem poljedelstva v zadnjih letih občutno zmanjšuje.

To območje Slovenije ima zmerno celinsko podnebje, vendar so zaradi razgibanega reliefa med posameznimi deli precejšnje razlike. Gozdovi so ena izmed značilnosti Dolenjske.

Med Savo, Kolpo in Krko je slednja najbolj dolenjska reka. Izvira v vasi Krka pri Jurčičevi Muljavi. V zgornjem delu teče po ozki dolini, v lenobnem spodnjem toku od Otočca do izliva v Savo pri Čatežu pa je višinska razlika in s tem njen padec le okoli 23 metrov. To je tudi vzrok za občasne poplave s katerimi se najbolj otepa otoško mesto Kostanjevica na Krki, ki se ga je prijelo ime Dolenjske Benetke.

Razen kremenčevega peska, apnenca, dolomita in gline pokrajina nima omembe vrednega rudnega bogastva.

Pohvali pa se lahko s termalnimi izviri, ob katerih so zrasla zdravilišča v Dolenjskih, Šmarjeških ter Čateških Toplicah. Za Dolenjsko, ki je od nekdaj agrarno območje Slovenije, kljub kritikam, da ni najbolj primerno za kmetijstvo, velja, da prostor res ni idealen, je pa za to gospodarsko panogo dokaj prijazen. Ko se kvaliteta prsti ujame z zadostno količino padavin, primernimi temperaturami in vegetacijsko dobo, ki traja približno šest mesecev, dobimo kar dobro letino.

Novomeška regija

Eko kmetijstvo v novomeški regiji V naši regiji imamo pod 5 % eko kmetij.

Ugotovili smo, da je ekološko kmetovanje najbolj razvito v okolici Brežic (Kapele, Artiče) in v Beli krajini (Semič)

Pogled s Piršenbrega proti BrežicamBela krajina

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999 – 2010 povečale od 0,5 % na 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem še vedno močno prevladuje trajno travinje (v letu 2010 kar 85 %), kar kaže na to, da so se za prehod v tovrstno pridelavo odločila predvsem živinorejska gospodarstva.

V novomeški regiji je trenutno delež ekoloških kmetij pod 5 % , prevladuje trajno travinje (živinoreja).

Slika KM8-2: Površine z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi) po vrstah rabe kmetijskih zemljišč

občina Ekološko kmetovanje

(št. kmetij)

Ohranjanje kolobarja

(št. kmetij)

Ozelenitev njivskih površin

(št. kmetij)

Sonaravna reja domačih živali

(št. kmetij)

Kostanjevica na Krki 1 1 2 6

Krško 22 27 70 151

Metlika 16 13 45 55

Mirna Peč 2 27 18 46

Mokronog 1 3 2

Novo mesto 10 33 33 167

Semič 30 9 21

Sevnica 23 8 18 112

Straža 4 4 7

Šentjernej 3 15 34 85

Šentrupert 6 1 5 18

Škocjan 1 14 16 41

Šmarješke Toplice 1 5 6 14

Trebnje 13 8 35 81

Žužemberk 10 14 7 47

Eko kmetija Gramc

V naši občini je samo ena eko kmetija, kmetija Gramc, ki je izbrana med 10 kmetij dobre prakse v Sloveniji.

Pridelujejo ekološko pridelano piro, krompir in sadje (slive, jabolka, češnje).

Ukvarjajo se tudi z živinorejo – imajo krave dojilje v prosti reji, perutnino in prašiče.

Nov nasad viskodebelnih jablan

Letos so začeli uvajati biodinamiko.

Izdelke prodajajo na tržnici in po sistemu od ust do ust.

Pri njih lahko kupimo pirino moko, krompir, jabolčni sok, sadje, meso, rdečo peso, korenje.

Moto kmetije je NIČ DODANO, NIČ ODVZETO.

Krave dojilje s teleti, v ozadju stoletna češnja

Dostopnost ekološko pridelanih izdelkov

ZPS je ugotovila, da so cene ekoloških živil v Sloveniji neupravičeno visoke. Še posebej visoke so cene pridelkov. Te so za mnoge potrošnike nedosegljive, zelo pa tudi vplivajo na cene predelanih živil in hkrati silijo slovenske predelovalce, da ekološke sestavine kupujejo v tujini.

Po znanih podatkih so cene ekološke hrane in živil v nekaterih državah EU v primerjavi s konvencionalnimi živili za 40 % do 60 % višje, pri nas pa je razlika kar 200 % do 300 %. Cene so odraz dejstva, da je v teh državah EU delež ekoloških kmetij veliko večji kot pri nas, ponudba torej sledi povpraševanju. Zato se čudimo, da v Sloveniji zanimanje kmetov za ekološko pridelavo ni večje.

Kmetje vedo, da je ljudem današnjega časa vse bolj pomembna zdrava, prijazno okolju pridelana hrana in zato je cenovno manj dostopna.

V Sloveniji dobiva trženje z ekološkimi pridelki oziroma živili vse večji obseg, saj povpraševanje po teh pridelkih oziroma živilih vse bolj narašča, porabniki teh živil pa spadajo v višji dohodkovni razred.

Problemi, ki se pojavljajo na trgu, pa so:

premajhna prepoznavnost in dostopnost ekoživil na slovenskem trgu premajhna pridelava ekoloških pridelkov oziroma živil (po količinah in pestrosti) tržna nepovezanost pridelovalcev ekoživil razpršenost in majhnost pridelovalcev premajhna ozaveščenost slovenskega potrošnika nezaupanje v ekološko pridelano hrano (oziroma v oznake in navedbe) nerazvita predelava ekoživil, zlasti živil živalskega porekla in konjunkturnih

rastlinskih živil nepoznavanje standardov o kakovosti blaga s strani pridelovalcev in potrošnikov V Sloveniji je mogoče kupiti ekološka živila iz vseh prehranskih skupin, tudi meso

in mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke. Slovenska predelana živila lahko kupimo v večini trgovin, ki prodajajo ekološko hrano, za nakup slovenskih ekoloških pridelkov pa je treba v glavnem obiskati ekološko tržnico.

Povpraševanje po eko izdelkih Povpraševanje se iz leta v leto povečuje.

Ljudje se vse bolj pogosto sami odpravijo po ekološko hrano k pridelovalcu, brez posrednika.

Meso in mesni izdelki eko kmetij se tržijo direktno (kmet – kupec), sadje in poljedelski pridelki pa tudi preko posrednikov (trgovin). Kmetje s prodajo nimajo težav, ljudje se pač vedno bolj zavedajo pomena zdrave hrane.

Eko sadjarji svoje izdelke v glavnem izvažajo in se le ti velikokrat vračajo v Slovenijo preko posrednikov.

Kmetijske zadruge še nimajo razvite mreže za prodajo eko hrane – so malo „zaspale“.

Predlogi za povečanje prodaje Dobro bi bilo da bi, občine poskrbele za vidne oznake eko kmetij in poti do njih.

Eko kmetije bi morale biti povezane v spletno mrežo in oglaševati svoje pridelke na internetnih straneh.

Eko hrana bi morale biti na razpolago v več trgovinah, tudi v manjših krajih z oznako EKO SLOVENSKO.

Cene bi morale biti primernejše, ker trenutno zelo presegajo tudi evropske cene.

Eko pridelke bi lahko uspešno tržile kmetijske zadruge tako kot tržijo intergrirano

pridelano hrano

Zaključek V naši projektni nalogi smo spoznale, da ima naš kraj idealne pogoje za ekološko

kmetijstvo, vendar imajo ljudje strah pred tem. Povpraševanje je veliko, ponudba pa žal dokaj skromna.

Ekološko pridelana hrana predstavlja dobro prihodnost za naravo in človeka.

Za označevanje eko kmetij smo oblikovale primer cestnega smerokaza:

Eko kmetija