EKOTI222

Ana Sinigajda, Sara Herman, Kilian Čop

Mentor: Alenka Sinigajda, prof.

Ljubljana, 20. 4. 2012

Kaj je ekološko kmetijstvo?

Ekološko kmetijstvo je sodoben način gospodarjenja. Temelji na naravnih metodah in kroženju snovi brez uporabe kemičnih sredstev, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, sintetičnih dodatkov v krmilih in brez kakršnih koli zdravljenj živali s kemoterapevtiki. V slovenskem merilu je trenutno 2200 ekoloških kmetij, število pa se vsako leto spreminja; do leta 2015 naj bi se povečalo za 15 %. V Šaleški dolini pa je trenutno 50 ekoloških kmetij. 

Za pridobivanje rastlinske hrane je izredno pomembno kolobarjenje in ohranjanje ali celo povečevanje rodovitnosti tal.

Pri reji živine je pomembno, da število živali ni večje, kot dovoljuje površina kmetije; to pomeni največ dve glavi živine na hektar, saj je kmet povsem odvisen od lastne pridelave krme.

Cilji ekološkega kmetovanjaEkološko kmetijstvo ne pomeni le prepovedi kemično sintetičnih

pesticidov in umetnih mineralnih gnojil. Cilji ekološkega kmetijstva

so široko zastavljeni v smislu:ohranjanja rodovitnosti tal,sklenjenega kroženja hranil,

živalim ustrezne reje in krmljenja,pridelave zdravih živil,

zaščite naravnih življenjskih virov (tla, voda, zrak),minimalne obremenitve okolja,

aktivnega varovanja okolja in biološke raznovrstnosti,varstva energije in surovin,

zagotovitve delovnih mest v kmetijstvu.

Območje našega raziskovanjaŠaleška dolina

 Šaleška dolina, ki ima ime po razvalinah gradu Šalek (nad izhodom iz Velenja proti Slovenj Gradcu), pokriva področje treh občin: Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestno občino Velenje. Geografska lega postavlja dolino ob osrednjo slovensko razvojno os in na stik koroškega obmejnega območja. Razprostira se na približno 200 km2. Pokrajinska podoba Šaleške doline se danes močno razlikuje od prvotnega naravnega okolja. Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga se je dolina preoblikovala iz pretežno kmetijske v izrazito industrijsko pokrajino.  Na območju savinjsko–šaleške pokrajine živi preko 61.000 prebivalcev, od tega največ v Mestni občini Velenje.

Območje raziskovanja

Šaleška dolina digitalni foto dela Šaleške doline

Območje ekološkega kmetovanja Območje v celoti sodi v območje z omejenimi možnostmi gospodarjenja oz. v

kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami. Naravne danosti omogočajo predvsem usmeritev v živinorejo (govedoreja,

reja drobnice), ki se dopolnjuje z gozdarstvom. Povečuje se zanimanje za tržno pridelavo zelenjave (predvsem v Šaleški dolini), vedno več je ekološkega kmetovanja, z intenzivnim sadjarstvom se kmetje ukvarjajo v manjši meri.

Večina kmetijskih gospodarstev leži na nadmorski višini 300-800 m, vse so uvrščene v kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami.

Prevladuje živinoreja oziroma pridelava mleka in mesa. V višinskih predelih je glavna dejavnost pitanje govedi, vedno bolj se uveljavlja tudi reja drobnice, prašičereja je namenjena predvsem lastni oskrbi s svinjskim mesom. Se pa usmerjajo tudi v ekološko predelavo drobnice in perutnine. Na manjših kmetijah v nižjih predelih se  je v zadnjih letih povečal interes za tržno pridelavo vrtnin, kmetije so tako vključene v kontrolo integrirane pridelave zelenjave. Vedno več kmetij se odloča za  ekološko kmetijstvo, ukvarjajo se z govedorejo.

Z intenzivnim sadjarstvo se ukvarja nekaj manjših pridelovalcev, prevladuje pridelava jabolk, glavnino sadja pridela KZ Šaleška dolina - SLODAR v svojih intenzivnih nasadih. Vinogradništvo je prisotno v manjšem obsegu in je namenjeno predvsem lastnim potrebam vinogradnikov.

Eko kmetije v naši okolici

Usmerjene v govederejo:GOLIČNIK STANKO (Šoštanj - Bele Vode)HUDOLIN MAGDALENA (Šoštanj - Bele Vode)KOTNIK JANKO (Šoštanj)KRENKER LUDVIK (Šoštanj)RIHTER SLAVKO (Šoštanj)ŠUMAH ANDREJ (Šoštanj)URLEP FRANC (Šoštanj)   VOLK STANISLAV (Šoštanj)

Usmerjena v pridelavo zelenjave:EKO KMETIJA MLINAR (Velenje – Gaberke)

Obiskali smo eko kmetijo PočivalnikEko kmetija Počivalnik leži 986 m visoko v majhni vasici Bele Vode. Eko kmetija so postali pred dvanajstimi leti. Gospod Stanko Goličnik pove, da so se za to vrsto kmetovanja odločili, ker so zaradi prevelikega gnojenja in škropljenja izgubljali pašnike. Kmetija je velika 116 h, od tega imajo 100 h gozda, 16 h pa pašnikov. Na kmetiji je 20 glav živine, meso pa prodajo Kmetijski zadrugi Šoštanj za rdeče eko meso. Zasledili smo le majhno njivo, kjer sadijo krompir (kolobarjenje).

Na kmetiji Počivalnik

EkodarPri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so si z blagovno znamko EKODAR za cilj postavili slovenskim kupcem ponuditi domače, kvalitetno in ekološko pridelano goveje meso. Ekološko meso pod znamko EKODAR prihaja izključno iz slovenskih kmetij, kar omogoča popolno sledljivost izvora govedine.

V torek, 3. 4. 2012, nas je obiskal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina gospod Ivan Drev. Povedal nam je veliko zanimivosti o ekološki predelavi hrane v naši okolici.

Ekodar – QR koda

Pri ekološki govedini blagovne znamke EKODAR lahko s pomočjo QR kode (inovacija prva v Evropi) hitro in enostavno preverite, s katere

kmetije izvira vaše meso, prav tako pa lahko izveste tudi nekaj osnovnih informacij o tej kmetiji. Na vsaki ‘profilni strani’ kmetije je

tudi zemljevid, ki prikazuje, kje se kmetija nahaja.

Zdrava hrana več kot le živilo

Vse manj pomembno bo, koliko bomo pojedli, naša pozornost bo namenjena predvsem temu, kaj bomo jedli. Globalizacija trgov je žal tudi na živilski trg prinesla precej živil dvomljivega porekla in kvalitete. Z opravičilom nižjih cen se na naših policah pojavljajo živila, za katera ne moremo ugotoviti, kje so bila pridelana in po kakšnih postopkih. Ali so bila živali krmljene z gensko spremenjeno krmo (kar 90 % je je gensko spremenjene in predstavlja precejšen odstotek krmnih mešanic za živali) ali so pri reji uporabljali antibiotik.

Kaj pomeni ekološko pridelano meso?

Meso ekološke pridelave znamke EKODAR odlikuje izjemen okus ter visoka kakovost, ki se odraža v manjši zamaščenosti in boljši konformaciji (mesnatosti). Opazimo lahko tudi, da je meso prijetno mehko in sočno ter ima fino teksturo. S tem zadosti potrebam za pripravo tudi najbolj zahtevnih jedi. Zaradi manj maščob je ekološko rdeče meso bolj zdravo, hkrati pa nosi visoko prehrambeno vrednost.

IMEJMO ZABAVO, JEJMO ZDRAVO!

V petek, 16. 9. 2011, smo imeli celostni eko dan v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ki je bil namenjen zdravi prehrani z naslovom Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponudbo podeželja Šaleške doline. Gost koncerta je bil tudi Mitja Petkovšek.

Cene ekološko pridelanih izdelkov Cene: pri naši raziskavi smo ugotovili, da

so cene ekološko pridelanih izdelkov v veliki večini 30 % višje, nekatere pa celo 50 % . (Cena mesa je iz mesnice Kmetijske zadruge Šoštanj)

Ti izdelki naj bi bili bolj zdravi, z boljšim okusom in nemastni.

Ko kupujemo eko izdelke, moramo biti previdni ter zahtevati certifikat.

Certifikat je uradni dokument, ki ga izda kontrolna organizacija, z njim se potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

Primerjava cen mesa:

Povpraševanje po eko izdelkih Želijo si prodajati tudi v tujini, potekajo dogovarjanja (Turčija,

Kuvajt). Trenutno prodajajo le v Sloveniji: v dvajsetih TRGOVINAH TUŠ,

TRGOVINI KALČEK, KOŠAKI ter vrtcem, osnovnim in srednjim šolam.

Nekateri kmetje eko pridelano zelenjavo prodajajo tudi na tržnicah. 30 % ljudi bi kupovalo EKO IZDELKE, 15 % pa jih redno kupuje.

Pravijo pa (Ivan Drev), da presegajo predvideno prodajo za pol leta.

Kako bi lahko prodali več EKO izdelkov?

• V prvi vrsti bi se moral izboljšati standard ljudi.

• Zmanjšati cene, ljudje bi več kupovali in kmet ne bi bil oškodovan.

• Več reklame• Degustacija: primerjava okusov

eko mesa in mesa.

• V vseh pogledih pa mora pomagati država, za kar pa trenutno nima časa in denarja.

ZAHVALA

Zahvale gredo : direktorju Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivanu Drevu,gospdu Stanku Goličniku s kmetije Počivalnik,gospodu Branku Žerdonerju inmentorici Alenki Sinigajda.

HVALA ZA VAŠO POZORNOST