ekologija - bukovnik - zavod...

EKOLOGIJA

MAJDA BUKOVNIK

Vijeolski strokovni program: Ekonomist Ubenik: Ekologija Gradivo za 2. letnik Avtorica: mag. Majda Bukovnik, univ. dipl. ekon. olski center Slovenj Gradec Vija strokovna ola

Strokovna recenzentka: mag. Neva Malek, univ. dipl. in. kem. tehn. Lektorica: Milena trovs-Gagi, prof. slov. in ang. jez. CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 502(075.8)(0.034.2) 349.6(075.8)(0.034.2) BUKOVNIK, Majda Ekologija [Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Majda Bukovnik. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Vijeolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC) Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Ekologija-Bukovnik.pdf. - Projekt Impletum ISBN 978-961-6824-27-9 251003392

Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana. Ljubljana, 2010

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 124. seji dne 9. 7. 2010 na podlagi 26. lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in 58/09) sprejel sklep t. 01301-4/2010 / 11-2 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju. Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega izobraevanja v obdobju 200811. Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

Ekologija

I

KAZALO VSEBINE

1 ZAKAJ VAROVATI OKOLJE? ............................................................................................................... 4

1.1 EKOLOGIJA IN SONARAVNI TRAJNOSTNI RAZVOJ ................................................................. 4 1.1.1 Antropocentrizem in ekocentrizem ................................................................................................. 7 1.1.2 Okoljski paradoks BDP in gospodarske rasti.................................................................................. 9 1.1.3 Sindrom NIMBY in NIMET ........................................................................................................ 10 1.1.4 Okoljsko odgovorno ravnanje in zapornikova dilema .................................................................. 11

1.2 POVZETEK IN VPRAANJA.......................................................................................................... 12

2 STANJE IN TRENDI V LUI CILJEV SONARAVNEGA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ........... 14

2.1 OKOLJSKA PODROJA KAJ SE DOGAJA? .............................................................................. 14 2.1.1 Zrak .............................................................................................................................................. 15 2.1.2 Ozonska luknja ............................................................................................................................. 17 2.1.3 Podnebne spremembe ................................................................................................................... 18 2.1.4 Voda ............................................................................................................................................. 25 2.1.5 Biotska raznovrstnost ................................................................................................................... 27 2.1.6 Kemikalije kot onesnaevala ........................................................................................................ 29 2.1.7 Okolje in zdravje .......................................................................................................................... 31 2.1.8 Hrup .............................................................................................................................................. 31 2.1.9 Okoljski odtis ................................................................................................................................ 32


3 STRATEKE USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA ................................................................. 36

3.1 OKOLJEVARSTVENA POLITIKA IN UKREPI EU ...................................................................... 36 3.1.1 Instrumenti okoljske politike ........................................................................................................ 37 3.1.2 Strategija EU za trajnostni razvoj in njeno izvajanje .................................................................... 38 3.1.3 Vlaganje v razvoj zelenih tehnologij ............................................................................................ 38

3.2 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE .......................................................................................... 39 3.2.1 SWOT analiza trajnostnega razvoja Slovenije ............................................................................. 40 3.2.2 Razvoj energetike v EU in Sloveniji............................................................................................. 42 3.2.3 Prenova stavb in gradnja energetsko uinkovitih lesenih stavb .................................................... 44 3.2.4 Promet .......................................................................................................................................... 45 3.2.5 Ekoloko kmetijstvo ..................................................................................................................... 46 3.2.6 Gozdarstvo .................................................................................................................................... 49 3.2.7 Ekoremediacije ............................................................................................................................. 49 3.2.8 Ohranjanje narave in NATURA 2000 .......................................................................................... 50 3.2.9 Zeleno javno naroanje ................................................................................................................. 51


4 PRAVNI VIDIK VAROVANJA OKOLJA ............................................................................................ 55

4.1 NAELA VARSTVA OKOLJA ....................................................................................................... 55 4.1.1 Naelo previdnosti ........................................................................................................................ 56 4.1.2 Naelo preventive ......................................................................................................................... 59 4.1.3 Naelo onesnaevalec plaa ......................................................................................................... 60 4.1.4 Naelo celovitosti ......................................................................................................................... 60

4.2 EVROPSKA OKOLJSKA ZAKONODAJA IN NJENI IZZIVI........................................................ 61 4.3 SLOVENSKA OKOLJSKA ZAKONODAJA .................................................................................. 62 4.4 OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA IN SOGLASJA ................................................................ 63

4.4.1 IPPC Celovito prepreevanje in nadzor onesnaevanja ............................................................. 63 4.4.2 Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) ................................................................................. 65 4.4.3 Presoja vplivov na okolje (PVO) in okoljevarstveno soglasje ...................................................... 66 4.4.4 Naravovarstveni pogoji in soglasja ............................................................................................... 66


Ekologija

II

5 OKOLJSKI DAVKI IN TRGOVANJE Z EMISIJAMI ........................................................................ 69

5.1 RAZLOGI ZA UVEDBO OKOLJSKIH DAVKOV .......................................................................... 69 5.1.1 Cene ne odraajo okoljskih strokov ............................................................................................ 69 5.1.2 Vrste okoljskih davkov ................................................................................................................. 70 5.1.3 Okoljske dajatve v Sloveniji ......................................................................................................... 71

5.2 ZELENA DAVNA REFORMA ...................................................................................................... 71 5.3 TRGOVANJE Z EMISIJAMI IN KJOTSKI SPORAZUM ............................................................... 73 5.4 POVZETEK IN VPRAANJA .......................................................................................................... 74

6 OKOLJSKI IVLJENJSKI CIKEL IZDELKOV ................................................................................. 76

6.1 EKODIZAJN ..................................................................................................................................... 76 6.2 ZNAK ZA OKOLJE OKOLJSKA MARJETICA ........................................................................... 79 6.3 POVZETEK IN VPRAANJA .......................................................................................................... 80

7 EKOLOKI STANDARDI....................................................................................................................... 81

7.1 ISO 14001 .......................................................................................................................................... 81 7.2 EMAS ................................................................................................................................................ 82 7.3 POVZETEK IN VPRAANJA .......................................................................................................... 83

8 RAVNANJE Z ODPADKI ....................................................................................................................... 84

8.1 STRATEKE USMERITVE RAVNANJA Z ODPADKI V EU ....................................................... 85 8.2 RAVNANJE Z ODPADKI V SLOVENIJI ........................................................................................ 89 8.3 EKOLOKE ZAHTEVE V ZVEZI Z EMBALAO ......................................................................... 92

8.3.1 Ukrepi za ravnanje z odpadno embalao v Sloveniji .................................................................... 92 8.3.2 Prednostni red ravnanja z odpadno embalao ............................................................................... 93 8.3.3 Ekoloke oznake za odpadno embalao ........................................................................................ 94

8.4 POVZETEK IN VPRAANJA .......................................................................................................... 95

9 LITERATURA .......................................................................................................................................... 97

PRILOGE NAA OKOLJSKA ZAVEST SEZNAM KRATIC NEKAJ SPLETNIH POVEZAV NA EKOLOKE TEME

Ekologija

3

UVODNE MISLI Predmet Ekologija ni le eden od tevilnih predmetov vijeolskega tudija Ekonomije, temve tisti, ki je povezan z vsemi ostalimi. Omogoa holistini pristop, da pridobimo vpogled v povezanost med ravnanjem posameznika in drube ter posledicami v okolju. Znanje iz ekologije nam omogoa okoljevarstveni pogled na vsebine pri ostalih predmetih in gradi vrednostni sistem, ki usmerja k odgovornemu ravnanju v osebnem in kasnejem poklicnem ivljenju. Namen predmeta in priujoega gradiva je nadeti tudirajoemu 'ekoloka oala', ki nam pokaejo, da so mnoge sedaj prevladujoe prakse in navade z naravovarstvenega vidika kodljive in dolgorono nesprejemljive. Da lahko delujemo ekoloko osveeno, moramo izpolnjevati dva kriterija strokovno poznati ozko podroje, s katerim imamo opravka, hkrati pa videti prepletenost z drugimi okoljskimi uinki. Seznanjati se moramo z najnovejimi strokovnimi spoznanji, ki so povezani z naim delom in odloitvami v vsakdanjem ivljenju. Unievanje narave in posledice le-tega za zdravje naravnih sistemov in ljudi se pojavljajo z neverjetno naglico vsak dan smo pria novim znanstvenim spoznanjem, strokovnjaki pa hkrati opozarjajo, da mnogo vzrokov e ne znajo pojasniti, prav tako pa predvideti posledic v prihodnosti. Navedeno pomeni, da je gradivo o okoljevarstveni problematiki nepopolno e v trenutku, ko je objavljeno. Zato naj slui zgolj kot osnova za razprave o okoljskih problemih in njihovem reevanju med 'ivimi' urami izvedbe tega predmeta. Pri tem Vam elim veliko raziskovalnega in kritinega duha. Avtorica

Ekologija

4

ZAKAJ VAROVATI OKOLJE?

Jaka ne more brez porta. Najraje borda. Ko pri nas ni snega, uiva visoko v gorah na evropskih ledenikih.

V oli obravnavajo okoljske probleme. Jaka ne kae zanimanja. Soolka: Jaka, ledeniki se talijo. e bo lo tako naprej, bo tudi z bordanjem na njih konec. Jaka: Oh, jaz bom e e lahko, za kasneje me pa ne briga. Kako bi komentirali Jakov odgovor? V nadaljevanju bomo videli, zakaj je taken odnos do naravnega okolja zaskrbljujo in nas, e bolj pa potomce, edalje bolj ogroa.

1.1 EKOLOGIJA IN SONARAVNI TRAJNOSTNI RAZVOJ Jaka iz uvoda je tipien predstavnik mnogih, ki noejo gledati dlje od svojih trenutnih elja in koristi. Noejo se 'obremenjevati' z razmiljanjem, ali bo sedanja generacija naslednjim zapustila svet, ki jim bo omogoal ne le portne radosti, temve sploh monosti za zdravo in kvalitetno ivljenje. e pogledamo e interes nekaterih poslovneev elijo im hitreje obogateti, ekoloke posledice pri tem ne tejejo in predpisi o varovanju okolja jim po njihovem mnenju omejujejo podjetniko svobodo. Politiki imajo pogosto e bolj kratkoroen pogled do konca svojega tiriletnega mandata. Na drugi strani pa je okoljske probleme mogoe reevati le dolgorono. Kako razreiti to nasprotje? Znanstveniki, politiki in javnost se zaenjamo zavedati, da se svet zadnja desetletja razvija v napano smer, ki se kae v prekomernem onesnaevanju okolja. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je sedanji sistem dolgorono nevzdren, saj priakujemo in zahtevamo nenehno rast proizvodnje in potronje, s imer je povezana rast porabe naravnih virov in onesnaevanja, eprav so na planet in njegovi viri omejeni ter smo e dosegli rob njegove zmogljivosti.

Slika 1: Zahvala za darove narave neko, danes pa?

Vir: http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/Zivljenje_mamuta_09.htm (levo) in http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=16760 (desno)

Ekologija loveka prouuje razmere za ivljenje loveka v naravi, ire pa je ekologija veda o medsebojnih povezavah in vplivih med ivimi bitji ter njihovim okoljem. lovek (druba) s svojimi dejavnostmi proizvodnjo, potronjo, prometom itd. zelo vpliva na naravo, ne bi pa je smel degradirati1 ali unievati. Da se odvrnejo te nevarnosti in ogroanje zdravja ljudi,

1 Degradacija okolja razvrednotenje, slabanje kakovosti okolja in ruenje ravnoteja pojavov v njem, kar se kae v slabanju ivljenjskih razmer, izrpavanju naravnih virov in zmanjevanju biotske raznovrstnosti (Lah, 2002, 46).

Ekologija

5

potrebujemo varstvo okolja: prizadevanja in aktivnosti za izboljanje in ohranjanje kakovosti lovekovega okolja in narave s pomojo tevilnih ukrepov zakonodajnih, ekonomskih, izobraevalnih, nartovalskih itd. (Plut, 2004; Lah, 2002).

Varstvo okolja je tudi eden od temeljnih narodnogospodarskih ciljev in nalog sodobne drave. Seveda pa smo sooeni z nasprotujoimi si interesi med na eni strani eljo po nenehni gospodarski rasti, merjeni z rastjo bruto domaega proizvoda (BDP), in na drugi strani razvojem, ki bo trajnosten v okviru zmogljivosti okolja in uravnoteen z naravo.

Slika 2: Narodnogospodarski cilji drave med seboj tudi v nasprotju Usmeritev v sonaravni 2 trajnostni razvoj je kljuna za varstvo okolja. Izraz se je ire uveljavil, potem ko je bil predstavljen na Konferenci ZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992. Komisija ZN ga je definirala kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi bile ob tem ogroene monosti prihodnjih generacij za zadovoljitev njihovih potreb. Trajnostni razvoj zahteva ustvarjanje trajnega ravnoteja med naravo, drubo in gospodarstvom.

Slika 3: Trajnostni razvoj Vir: Lasten

Celovito pojmovanje trajnostnega razvoja pomeni potrebo po absolutnem zmanjanju porabe naravnih virov ob hkratnem izboljanju kakovosti ivljenja. Zavzemanje za varovanje okolja

2 Bistvo trajnostnega razvoja je sonaravnost. Vendar se pojem trajnostni razvoj tudi zlorablja, saj se neredko uporablja za oznako razvoja, ki pomeni le nadaljevanje dosedanjega vzorca s tenjo po nenehni trajni gospodarski rasti, in sicer brez upotevanja omejitev okolja. Tako razumljen trajnostni razvoj pa ni so-naraven temve proti-naraven. To je tudi razlog, da mnogi okoljski strokovnjaki raje namesto trajnosten uporabljajo izraz sonaravni oziroma sonaravni trajnostni razvoj.

Ekologija

6

je v nenehnem konfliktu z interesom za im hitreji gospodarski razvoj. Po mnenju mnogih je koncept gospodarske rasti, kakrnega poznamo in izvajamo danes, nezdruljiv s konceptom trajnostnega razvoja. Proizvodnja in potronja bosta trajnostni le v dematerializiranem gospodarstvu, kjer bo poraba surovin in energije v primerjavi z dananjimi razmerami vsaj desetkrat manja (Spappens 1998, 77, 82).

Trajnostno drubo bo mogoe uresniiti le s holistinim pristopom za vse lovetvo, torej na planetarni ravni, pri emer je nujna opustitev sedaj prevladujoih materialistinih vrednot in prehod k novemu merilu napredka kakovosti ivljenja. Le-ta je mogoa, e bo sodobna druba namesto unievalnega odnosa do narave ponovno kot v asu pred prevlado zahodne industrijske paradigme, ki vidi naravo zgolj kot proizvodni vir zaivela z drugimi deli narave v ravnovesju.

lovek je neloljivo povezan z vsem ivljenjem na Zemlji. Njegovo gospodarsko aktivnost in potronjo omogoajo naravni viri, ki jih delimo na (Plut, 2004, 46): - Neobnovljivi (zaloge) fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin)

surovine

- Obnovljivi sonna energija veter, plimovanje, morski tokovi, biomasa3 geotermalna energija vodni viri zrak prst

- Drugi prostor in pokrajina

storitve okolja ekosistemov (kroenje hranil, uravnavanje plinov, podnebja, vode in motenj, zaita pred erozijo, samoistilne zmogljivosti) biotska raznovrstnost (habitati4, vrste, genski viri)

Sedanji prevladujoi nain proizvodnje in potronje z izrpavanjem naravnih virov in kodljivimi emisijami in odpadki povzroa onesnaenje voda, zraka, izginjanje biolokih vrst, izrpavanje neobnovljivih naravnih virov, podnebne spremembe Dozdeva se nam, da so omenjeni procesi unievanja narave poasni, da jih obvladujemo oziroma bo zanje znanost nala pravoasne reitve, zato sedanjega ravnanja nismo pripravljeni spremeniti. Reevanje ekolokih problemov tako prenaamo v prihodnost, eprav so mnoga unienja nepovratna, njihovih dolgoronih posledic pa v veliki meri ne poznamo. Gledano s ire zgodovinske perspektive je odgovornost evropskih drav velika. Evropa je zibelka kapitalistinega sistema, ki se je z globalizacijskimi procesi raziril na vse svetovne regije in hkrati z gospodarskim razvojem povzroa globalne ekoloke probleme. Kae, da so se drave na evropskih tleh tudi prve resno zavedle pomena varovanja okolja in potrebe po

3 Pri natetih gre za posredno delovanje sonne energije.

4 Habitat - ivljenjsko okolje rastlin in ivali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivalie.

Ekologija

7

prehodu v trajnostno drubo, v kateri ekonomski razvoj ne bo zapostavljal ekosistemskih omejitev in socialnih ciljev. Tudi zaradi zgodovinske odgovornosti morajo evropske drave s spremembo paradigme lastnega razvoja v smeri trajnosti dati vzgled dravam po svetu, ki elijo nadomestiti razvojni zaostanek s posnemanjem zahodnega ivljenjskega stila in netrajnostnega naina proizvodnje in potronje. Korak v to smer je vkljuitev trajnostnega razvoja med cilje razvojne politike Evropske unije in Slovenije.

Okoljski standardi in inovacije so lahko pospeevalec drubenega in gospodarskega razvoja. Slovenija lahko pridobi konkurenne prednosti in izkoristi nove prilonosti, e se bo usmerila v raziskave in razvoj zelenih tehnologij, ki so uinkoviteje pri izrabi virov in prispevajo k znianju obremenjevanja okolja. 1.1.1 Antropocentrizem in ekocentrizem Ko iemo danes razloge za brezobzirno izkorianje in unievanje narave, ugotavljamo, da je z razmahom zahodne civilizacije prevladal antropocentrini pogled na naravo in vera v neomejenost materialnega napredka. Antropocentrizem je preprianje, da je lovek gospodar narave in da lahko ivali, rastline in neivi svet neomejeno izkoria in uniuje (Pliani, 2003, 15). Za antropocentrien pogled na svet je znailna vera v tehnologijo kot reiteljico ekolokih problemov. Takno preprianje, ki je danes e prevladujoe, je ovira za sonaravni trajnostni razvoj. Temu nasprotna paradigma, ki temelji na spoznanjih znanosti in nezahodnih kultur, je ekocentrizem. Ekocentrizem je preprianje, po katerem je lovek del narave in je zato dolan z ivalmi, rastlinami in neivim svetom spotljivo ravnati in ga le zmerno obremenjevati (ibid.). Ekocentrini pogled izhaja iz zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti vseh delov ivega in neivega sveta. Da lovek ni dvignjen nad naravo, temve je le eden od sestavnih delov narave kot dinamine mree medsebojno povezanih razmerij, dokazujejo tudi najnoveja znanstvena dognanja5. Kako presenetljivo natanno se le-ta ujemajo z vedenji starih civilizacij ki pa jih je kasneje zahodna druba povsem zavrgla, saj je v njih videla le prazna verovanja primitivnih ljudstev pria nasvet indijanskega poglavarja pred poldrugim stoletjem. Poglavar Seattle, narod Squamish, 18546

5 Kvantni fiziki (npr. Fritjof Capra) vidijo naravo kot skupnost medsebojno soodvisnih ivih in neivih bitij, pri emer poudarjajo njihovo nehierarhinost. Pionir kvantne fizike je Einstein, ki v svoji avtobiografiji pie, da je ob novih spoznanjih doivel ok, saj so zamajala mehanicistine temelje zahodne znanosti (Pliani, 2004, 5859).

6 Squamish so severnoameriki Indijanci (Ponting, 1993, 150; v: Pliani, 2003, 66).

Povejte svojim otrokom to, kar smo mi svojim: Narava je njihova mati. Karkoli se zgodi zemlji, se zgodi tudi

njenim sinovom. Narava ne pripada loveku, lovek pripada naravi. lovek ni ustvaril mree ivljenja, lovek je le nit v tej mrei.

Karkoli naredi mrei ivljenja, naredi sebi.

Ekologija

8

Antropocentrizem se danes kae v elji po im veji potronji in posedovanju materialnih dobrin. V tabeli si poglejmo razvojne modele drubenega razvoja z razlinim obsegom antropocentrinega in ekocentrinega vrednostnega sistema.

Tabela 1: Razvojni modeli drube glede na vkljuenost dejavnikov sonaravnega trajnostnega razvoja

Vir: Prirejeno po Baker, 2006 (v: Plut, 2009) Kot veina drugih drav tudi Slovenija e vedno udejanja z vidika sonaravnosti neustrezen razvojni model, tj. usmerjenost v gospodarsko rast, ki temelji na naraajoi porabi neobnovljivih naravnih virov in naraajoim onesnaevanjem, ki ga delno kontrolira s tehnologijo prestrezanja (end-of-pipe pristop). Le nekatere okoljsko ozaveene razvite drave so priele z uvajanjem modela ibke sonaravnosti (Plut, 2009, 11).

Razvojni model Tip razvoja Prostorska raven Politika udejanjanja

KONTROLA ONESNAEVANJA

- antropocentrizem

- narava kot uporabna vrednost

- izkorianje naravnih virov - eksponenna, trno vodena

gospodarska rast

- globalizacija - prenos proizvodnje k

zakonsko manj reguliranim lokacijam

- princip na koncu pipe

- kapitalsko intenzivne

tehnologije

IBKA SONARAVNOST

- zamenjevanje naravnega kapitala z ustvarjenim

- reciklaa - celoten ivljenjski krog

izdelka

- skromne iniciative k lokalni ekonomiji, prevlada globalnega trga

- pristop od zgoraj navzdol

- pristop k reevanju

onesnaevanja tudi na izvoru

- meane kapitalsko-

delovno intenzivne tehnologije

MONA SONARAVNOST

- ohranjanje kritinega naravnega kapitala in biodiverzitete

- kvalitativni razvoj in princip

previdnosti - prehod od rasti k

nematerialnim vidikom razvoja

- nujnost razvoja Tretjega

sveta

- okrepljena lokalna ekonomija in samozadostnost v okviru globalnega trga

- zelena in pravina

trgovina

- demokratino sodelovanje javnosti, odprtost do alternativ

- integracija okoljskih

nael v sektorske politike

- ozelenjeni izrauni

strokov in koristi

IDEALNI - EKOCENTRINI MODEL

- narava kot vrednost sama po sebi

- biofizikalno uravnoteen

razvoj - naravnih virov ni mogoe

nadomestiti - zadovoljevanje potreb, ne pa

elja

- bioregionalizem - razirjena lokalna

samozadostnost

- pristop od spodaj navzgor, decentralizacija intitucij

- prioriteta okoljski

politiki - ekoloka

modernizacija proizvodnje, zelene tehnologije

Ekologija

9

1.1.2 Okoljski paradoks BDP in gospodarske rasti Ali prometni zastoji poveujejo blaginjo prebivalcev? Nihe razumen tega ne bo potrdil, pa vendar se nam ta izguba asa in energije statistino prikae kot povean BDP, in sicer preko veje prodaje goriva. Ta primer navajajo svetovno priznani ekonomisti, med njimi dva nobelovca (Stiglitz et al., 2009, 8), ki za Evropsko komisijo (2009c) ugotavljajo omejitve BDP kot kazalnika gospodarske storilnosti in drubenega napredka. e so ljudje zaskrbljeni zaradi kakovosti zraka in se onesnaenje zraka poveuje, potem bodo statistini izrauni, ki tega onesnaenja ne upotevajo, dajali napano oceno, kaj se dogaja z blaginjo dravljanov. Izrauni BDP kaejo precej bolje razmere, kot jih zaznava veina prebivalcev. Stiglitz (2008) opozarja, da nam to daje napane signale, saj tisto, kar merimo in deklariramo za na cilj, vpliva na nae odloitve. Ali je takna gospodarska rast, kot jo poznamo, res interes prebivalcev, e se jim zaradi nje poslabuje kakovost ivljenja in ogroa zdravje zaradi onesnaenosti?

Mahatma Gandhi Eden od kazalcev, s katerimi se poskua odpraviti tevilne pomanjkljivosti kazalca BDP, je Indeks pravega napredka (GPI Genuine progress indicator), ki skua napredovanje drube meriti bolj celovito. e temelji kazalec BDP na naelu ve je bolje kot manj, GPI upoteva, da je manj vasih bolje kot ve. Do kaknih velikih razlik prihaja pri merjenju razvoja drave z uporabo BDP oziroma GPI na prebivalca, nam na primeru ZDA kae slika 4.

Slika 4: Razlika med BDP in GPI v merjenju napredka v ZDA v obdobju 19502004 Vir: http://www.beyond-gdp.eu (v: Kajfe, 2009)

Tudi Evropska komisija in parlament (2009) ugotavljata, da so potrebni novi naini za merjenje blaginje, ki bodo temeljili na dejanskih vrednostih za ekoloke storitve, merili tudi negativen vpliv gospodarskega napredka na nae okolje in zdravje, prispevali k loitvi gospodarske rasti in pritiska na okolje ter k boljemu vkljuevanju okoljskih vpraanj v druge politike.

Hitrost nima smisla, e gre v napano smer.

Ekologija

10

Ie se najprimerneja dopolnitev BDP. Dobra okoljska kazalnika sta okoljski (ekoloki) in ogljikov odtis (stopinja, sled), vendar imata oba omejeno podroje uporabe 7 . Evropska komisija bo leta 2010 predstavila pilotno razliico indeksa obremenitve okolja. Ta indeks bo odraal onesnaenje in druge kodo okolju znotraj ozemlja EU, da bi se ocenilo rezultate naporov za varstvo okolja. Padec vrednosti indeksa bo prikazoval napredek pri varstvu okolja. Zajemal bo glavne sklope okoljske politike:

podnebne spremembe in rabo energije, naravo in biotsko raznovrstnost, onesnaenje zraka in vplive na zdravje, rabo vode in onesnaevanje, nastajanje odpadkov in rabo virov.

Velika pomanjkljivost kazalca BDP na prebivalca se kae tudi pri vpraanju razdelitve oz. dohodkovne neenakosti. Tudi e BDP na prebivalca raste, lahko tevilo ljudi na robu revine naraa. In ravno revneji ivijo na najbolj degradiranih podrojih, eprav onesnaujejo manj. Njihovo zdravje je zato bolj ogroeno in ranljivost v naravnih nesreah veja. S tem se povezujeta socialna izkljuenost in okoljska prikrajanost.

1.1.3 Sindrom NIMBY in NIMET Ob pogosto prisotni brezbrinosti dananje drube in posameznikov do irih okoljskih problemov in nepripravljenosti, da bi razmiljali o okoljskih posledicah svojega ravnanja, pa smo pria razirjenemu pojavu sindroma NIMBY (Not In My Back Yard - ne na mojem dvoriu). Gre za nasprotovanje prebivalcev gradnji odlagali, cest, termoelektrarn in drugih objektov, ki bi bila v bliini njihovih domovanj. Ko se v drubi razpravlja o potrebi po zmanjanju energetske porabe, o ukrepih za zmanjanje odpadkov, cestnega prevoza ipd., se mnogi z omejitvami ne strinjajo, posledic takne potronike 'svobode' pa ne elijo gledati na svojem 'dvoriu'. Sindrom NIMET (Not In My Election Time) se pojavlja pri politikih. Ti so odvisni od javnega mnenja in eprav se zavedajo, da bi bilo v zvezi z doloenim problemom potrebno ukrepati, da se prepreijo bodoe negativne posledice, tega v asu svojega mandata niso pripravljeni storiti, ker reitvi takrat prevladujoe javno mnenje ni naklonjeno. ZELENI PREMISLEK Razmislite o primerih sindroma NIMBY in NIMET pri reevanju aktualnih lokalnih ali irih problemov. Kje vidite reitve?

7Ogljikov odtis zajema samo izpuste toplogrednih plinov. Okoljski odtis izkljuuje nekatere vplive, npr. na vodo. Evropska komisija ju preskua skupaj z drugimi kazalniki za spremljanje Tematske strategije o trajnostni rabi naravnih virov in Akcijskega narta za biotsko raznovrstnost.

Ekologija

11

1.1.4 Okoljsko odgovorno ravnanje in zapornikova dilema

Najpogosteji argument, s katerim posameznik zagovarja svojo nepripravljenost, da preneha z okoljsko kodljivim obnaanjem, je: Jaz bi si e prizadeval, kaj pa, e si drugi ne bodo in bo moj trud zaman. Kadar tudi veina drugih tako razmilja, do izboljanja ne more priti. V teoriji iger je ta problem poznan kot 'zapornikova dilema'.

'Zapornikova dilema': Sodelovati ali okoristiti se?

Policija loeno zasliuje dva, ki sta skupaj izvedla rop. Po priprtju med sabo ne moreta ve govoriti. Vesta, da ima policija, e od njiju nihe ne prizna, dovolj dokazov le za njune manje prekrke, za katere lahko vsakega obsodi na pol leta zapora. e priznata oba, dobi vsak pet let. e eden od njiju dejanje prizna, drugi pa ne, potem bo tisti, ki

je priznal, za nagrado izpuen, drugi pa bo el v jeo za deset let.

Vsak od njiju se mora odloiti, ali bo prial proti drugemu in se s tem okoristil (pod pogojem, da ga drugi ne bo izdal), ali pa bo 'sodeloval' s partnerjem, pri tem pa tvegal posledice, ki jih bo utrpel, e bo egoistino ravnal partner. Najvejo skupno (ne posameznikovo) korist doseeta, e nihe od njiju ne izbere monosti, da bi se okoristil na raun drugega, je pa takna sodelovalna odloitev povezana s precejnjim tveganjem.

Kaj ima opraviti zapornikova dilema z okoljsko odgovornim obnaanjem? Gre za dilemo, ali bomo sodelovali za dobrobit vseh ali si dolgorono kodili, ker bo vsak gledal samo na svojo kratkorono korist, eprav na kodo drugih.

tevilni znanstveniki so analizirali omenjeno 'zapornikovo dilemo' oziroma problem medsebojnega zaupanja, tako v zvezi z reevanjem okoljskih problemov kot npr. na podroju biologije, poslovnih ved, nevarnosti jedrskega spopada, porta itd. Raziskave so potrdile staro ljudsko modrost, da se na dolgi rok splaa delovati sodelovalno in pozitivno.

Zmanjanje onesnaevanja zahteva doloene spremembe v obnaanju odpovedati se moramo svojemu dosedanjemu lahkomiselnemu ravnanju, rtvovati nekaj svojega udobja in asa, lahko tudi denarja. Za posameznika bi bilo najbolje, da bi to storili drugi, on pa ne bil bi deleen koristi zaradi bolj zdravega okolja, sam pa bi ohranil svoje kodljivo obnaanje in za skupne cilje ne bi niesar rtvoval.

Zelo pomembno je medsebojno zaupanje. Kadar se v drubi dogovarjamo s figo v epu naj se okoljsko odgovorno obnaajo drugi, sami pa bomo poiskali vse monosti, da dogovorjena pravila izigramo izgublja okolje in posledino mi vsi. e dvomimo v sodelovalno ravnanje drugih, bomo tudi sami dajali prednost lastni kratkoroni koristi. Posledica takega nezaupanja in nekooperativnosti je velika skupna izguba oziroma ogroenost vseh.

Naravni viri, kot sta zrak in voda, so javne dobrine, ki so na razpolago vsem. Za isto okolje in ohranjanje naravnih virov je potreben skupen napor, koristi od tega pa so deleni tudi tisti, ki se za maksimiranje lastnih koristi izogibajo svojim obveznostim oziroma s tem povezanim strokom. Gre za t. i. problem zastonjkarstva (ang. free riding) ivljenja na raun drugih. Okoljska politika mora to upotevati in z obsenim informiranjem opozarjati na posledice individualnih odloitev, ki so kodljive za drubo kot celoto.

Kar seje, to bo el. Dobro rodi dobro.

Ekologija

12

ZELENI PREMISLEK Vzemite si nekaj asa in razmislite o naslednjih vpraanjih: Katere vsakodnevne dejavnosti sodobnega loveka po vaem mnenju najbolj

obremenjujejo okolje? Katere so tiste spremembe navad in obiajne prakse, s katerimi lahko posameznik

prispeva k zmanjanju onesnaevanja? Svoje odgovore si na kratko zabeleite, nato pa jih primerjajte z monostmi, navedenimi v brouri Evropske komisije Naredite korak za isteje okolje!

Kaj ste ugotovili? Ste nali marsikaj, na kar ste pozabili? Ali pa ste sami vkljuili tudi mone spremembe, ki jih avtorji broure niso zajeli? Se vam zdijo nekateri ukrepi bolj nujni kot drugi? Kateri, zakaj? Svoje ugotovitve prediskutirajte s soolci.

1.2 POVZETEK IN VPRAANJA Z varstvom narave se mora lovek samozaititi. Ponovno moramo ozavestiti to, kar so nai predniki vedeli in v skladu s tem tudi iveli lovek je del narave in od nje usodno odvisen. Potrebujemo temeljito spremembo sedanjih vzorcev proizvodnje in potronje. Trajnostni razvoj je razvoj, s katerim sedanja generacija, ko zadovoljuje svoje potrebe, ne sme ogroziti te iste monosti prihodnjim rodovom. O tem v zadnjih letih pogosto sliimo, pri udejanjanju tega koncepta uravnoteenega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja pa se precej zatika. Odpor izvira iz razirjenega preprianja, da je trajnostni razvoj sicer pozitiven za okolje, a kodljiv za gospodarsko rast. eprav je okolje temelj za gospodarsko aktivnost tako na mikro kot makro ravni, konflikt med paradigmo sonaravnega razvoja in konvencionalnim konceptom gospodarske rasti ni preseen. Druba bo trajnostna le, e bo spoznala svojo odvisnost od naravnega okolja in ga ne bo unievala.

Danes prevladujoi antropocentrizem, ki je osredotoen zgolj na loveka, mora zamenjati ekocentrizem, ki se osredotoa na celotno naravo. Zaradi zmotne predstave sodobne drube, da si lahko naravo podredi, je ta drubo zaela ogroati in iz obrobnih postajajo problemi okolja vse pomembneji eksistenni in politini problemi.

Obstojee neskladje med ekonomijo in ekologijo je razvidno tudi iz tega, da je dananji temeljni cilj razvoja in merilo napredka kazalec BDP, ki pa ne meri pomembnega vidika blaginje sedanje in bodoih generacij ohranjenosti narave in zdravega okolja. Ie se nov kazalec, t. i. 'zeleni' BDP, ki bi bil korigiran za degradacijo naravnih virov.

Sindrom NIMBY kae na dvojnost ravnanja. Posamezniki noejo omejiti svojega ravnanja, ki povzroa okoljsko negativne posledice, teh pa v svoji okolici niso pripravljeni sprejeti. Sindrom NIMET je prisoten pri politikih, ki se zaradi kratkoronosti svojih mandatov noejo lotevati reevanja dolgoronih problemov.

Kljuni pojmi

ekologija, sonaravni trajnostni razvoj, naravni viri, antropocentrizem, ekocentrizem, sindroma NIMBY in NIMET

Ekologija

13

Vpraanja za preverjanje in kritini razmislek

1. Pojasnite bistvo koncepta trajnostnega razvoja.

2. Kaj vse spada med naravne vire?

3. V kaknem pogledu na naravo tii vzrok za dananje onesnaevanje okolja in netrajnostni model razvoja? Kako imenujemo takno preprianje?

4. V em je bistvo ekocentrinega pogleda na odnos med naravo in lovekom?

5. Kaken razvojni model je tipien za dananje razvite drave? Kaj so najpomembneje pomanjkljivosti tega modela?

6. Kakne spremembe vodijo drube k bolj trajnostnim razvojnim modelom?

7. Pojasnite, zakaj je pri okoljskih vpraanjih kljuno sodelovalno vedenje.

8. Sindroma NIMBY IN NIMET pojasnite na aktualnih primerih.

Ekologija

14

2 STANJE IN TRENDI V LUI CILJEV SONARAVNEGA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

V naravi loveke vrste je, da zavraa, kar je resnino, a neprijetno, in da sprejema, kar je oitno napano, a udobno.

Kaj ima to preprianje H. L. Menckena, enega najbolj vplivnih amerikih piscev v prvi polovici prejnjega stoletja, opraviti z dananjo okoljsko krizo?

2.1 OKOLJSKA PODROJA KAJ SE DOGAJA?

Za zdravje in blaginjo ljudi je bistveno isto okolje. Medsebojni odnosi med okoljem in zdravjem ljudi pa so zelo zapleteni in jih je teko oceniti, zato je nujna uporaba naela previdnosti8. Najbolj znani vplivi na zdravje so povezani z onesnaenostjo zunanjega zraka in pitne vode. Precej manj je znanega o zdravstvenih posledicah nevarnih kemikalij. Noveja zdravstvena teava je povezana z naraanjem hrupa. Zdravje ljudi ogroajo tudi podnebne spremembe, tanjanje stratosferskega ozona, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemlji.

V nai dravi spremlja onesnaenost okolja in zagotavlja kakovostne javne okoljske podatke Agencija RS za okolje (ARSO)9. V ta namen agencija razpolaga z ustrezno merilno mreo in laboratoriji. Na ravni Evropske unije ima podobno vlogo Evropska agencija za okolje (EEA European Environment Agency).

ARSO vodi evidence emisij ter odreja in spremlja izvajanje sanacijskih programov povzroiteljev obremenjevanja okolja. Spremlja tudi emisije toplogrednih plinov ter izvaja sistemske ukrepe za njihovo zmanjevanje. Ena od vedno pomembnejih nalog agencije postaja priprava programov za zmanjevanje posledic in prilagajanje podnebnim spremembam, ki se v Sloveniji kaejo v spremenjenem padavinskem reimu, spremembi temperatur ter pogostejih naravnih ujmah.

Kazalci okolja temeljijo na tevilnih podatkih, ki kaejo stanje in, kar je e zlasti pomembno, razvoj izbranega pojava (pogoj za to je dovolj dolga podatkovna asovna vrsta). S temi kazalci okolja kaejo na probleme, na katere mora odgovoriti okoljska politika, z njimi pa dobi uvid v okoljsko problematiko tudi splona javnost.

Izbor kazalcev okolja temelji na DPSIR pristopu, katerega bistvo je ponazorjeno na sliki 5. DPSIR pristop omogoa analizo medsebojnih odnosov in vplivov razlinih dejavnikov na stanje okolja, saj kae verino povezavo od vzroka do okoljskega problema. Sestoji iz naslednjih komponent: gonilne sile Driving forces (dejavnosti, ki povzroajo poveanje ali zmanjevanje obremenitev okolja, npr. obseg proizvodnih, prometnih ali turistinih dejavnosti); pritiski Pressures (vplivi na okolje, npr. izpusti onesnaeval ali raba naravnih virov); stanje State (npr. raven onesnaenosti zraka, vodnih teles in tal); vplivi Impact (uinki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in drugih ivih bitij); odzivi Responses (odgovori drube na okoljske probleme, kot so ukrepi drave z uvedbo davkov na rabo

8 Glej poglavje 4.

9 Dosegljivo na: http://www.arso.gov.si/.

Ekologija

15

naravnih virov, nalobe podjetij v nadzor nad onesnaevanjem in nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih).

Slika 5: DPSIR pristop (Driving forces Pressures State Impact Responses) Vir: ARSO, 2009

2.1.1 Zrak Onesnaen zrak je kodljiv, tako loveku kot celotni naravi. Ni le lokalni problem, saj se emisije mnogih onesnaeval irijo preko meja. Za zdravje so najbolj kodljivi prani delci in prizemni ozon10 . Med druge peree probleme spada e onesnaevanje zunanjega zraka z veplovim dioksidom in duikovimi oksidi.

Prani delci so posledica lovekovih dejavnosti, kot so promet, proizvodnja energije, ogrevanje stanovanj in industrija. Prani delci PM10 (manji od 10 m) so kodljivi, ker lahko prodrejo globoko v pljua. e smo izpostavljeni takni onesnaenosti dlje asa, nastopijo teave z dihanjem ali celo smrt. Izpostavljenost lahko kodi ljudem vseh starosti, e posebej pa so ogroeni ljudje s srnimi in dihalnimi teavami. tudije potrjujejo povezavo med

onesnaenostjo zraka zaradi pranih delcev PM10 ter pojavom astme11 pri otrocih12. Ker delci

e v zelo nizkih koncentracijah vplivajo na zdravje ljudi, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni priporoila mejne vrednosti, pod katero bi bila vsebnost delcev v zraku nekodljiva za zdravje. V Sloveniji je raven onesnaenosti zunanjega zraka z delci PM10 nad dovoljenimi vrednostmi, ki jih doloajo slovenski predpisi. Do povianih koncentracij delcev prihaja predvsem v zimskih mesecih (ARSO KOS 2008).

10 Prizemni ali troposferski ozon nastane z reakcijo hlapljivih organskih spojin in duikovih oksidov na sonni svetlobi.

11 Astma je kronino vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal ali drailnih snovi v zraku. Je najpogosteja kronina bolezen pri otrocih in najpogosteji vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti.

12 Otroci so v Sloveniji izpostavljeni koncentracijam 3040 g PM10/m3, kar je nad priporoeno vrednostjo

Svetovne zdravstvene organizacije. Z zmanjanjem koncentracije delcev PM10 bi zmanjali bolezni spodnjih dihal sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kaelj (ARSO KOS, 2009).

Ekologija

16

ANALIZIRAM Na spletni strani ARSO Kazalci okolja najdite zadnje podatke o onesnaenosti zraka z delci v Sloveniji. Ugotovite, v katerih mestih je dnevna in povprena letna koncentracija PM10 najvekrat nad dovoljeno vrednostjo in kako se stanje spreminja po letih.

Prizemni ozon, ki je prav tako antropogenega izvora, lahko e pri nizkih koncentracijah povzroa zdravstvene teave, kot so oteeno dihanje in razvoj dihalnih bolezni (astma, pljunica, bronhitis) pri najbolj ogroenih skupinah ljudi, kot so otroci in stareji. Povzroa tudi pokodbe na rastlinah in ekosistemih. Posledica je poveana dovzetnost za razvoj razlinih bolezni ter veja ranljivost ob napadih kodljivcev in ekstremnih vremenskih dogodkih. Vzrok za prizemni ozon (O3) so predvsem avtomobilski izpuni plini, kot so duikovi oksidi (NOx), in hlapljive organske spojine 13 . Ozon, ki opravlja ivljenjsko pomembno funkcijo v zgornji atmosferi, je pri tleh zelo kodljiv. Najve teav se pojavlja poleti, ker ostaja ozon zaradi vroine ujet blizu tal. V Sloveniji je raven onesnaenosti zraka z ozonom v zadnjih letih na veini merilnih mest, tudi na podeelju in v vijih legah, nad ciljno in dolgorono naravnano vrednostjo, marsikje pa je preseena tudi opozorilna vrednost. Najveji krivec je cestni promet, ki povzroa okoli dve tretjini onesnaenosti z ozonom.

Najbolj onesnaeno obmoje je Primorska, kjer pa je pridruen e dodatni dejavnik prenos ozona iz italijanske Padske niine. Onesnaevanje zunanjega zraka z veplovim dioksidom (SO2) izhaja predvsem iz tokovnih virov, kot so termoelektrarne, toplarne, na urbanih obmojih pa tudi manje kotlovnice na premog. veplov dioksid lahko nastaja

tudi v nekaterih industrijskih procesih (npr. pri proizvodnji celuloze14). tevilo preseganj koncentracij veplovega dioksida je v Sloveniji mono upadlo, kar gre pripisati predvsem zaetku obratovanja razvepljevalne naprave na bloku 4 Termoelektrarne otanj, uvajanju zemeljskega plina in tekoih goriv z nijo vsebnostjo vepla ter porastu ogrevanja s toplovodom. Preseganja se obasno e pojavljajo v okolici TE otanj ter v Zasavju. veplov dioksid ima moan zakisljevalni uinek, zato lahko poviane koncentracije povzroajo kodo na ekosistemih, zdravju ljudi in na zgradbah (korozija). Vseeno pa ostaja s priblino polovinim deleem energetski sektor najveji onesnaevalec z veplovim dioksidom.

13 Hlapljive organske spojine (HOS) oziroma VOC (Volatile Organic Compounds) so kemikalije, ki so pogosto sestavina premazov lakov in barv. Izhlapevajo med barvanjem in kasneje.

14 Proizvodnja celuloze je povezana s proizvodnjo papirja, ki sodi med najveje industrijske onesnaevalce okolja. Ta proizvodnja je tudi na prvem mestu po emisiji duikovih oksidov iz industrije.

Ekologija

17

Med pline, ki povzroajo zakisljevanje, razen veplovega dioksida, pritevamo e duikove okside. Promet je najveji povzroitelj duikovih oksidov. Ti imajo v povezavi z drugimi onesnaevali (prizemni ozon, veplov dioksid, delci, strupene kemikalije) tevilne negativne posledice za zdravje ljudi in povzroajo mutacije, pokodbe na ekosistemih in zgradbah. Drugi pomembneji vir duikov oksidov so e kotlovnice in termoelektrarne. 2.1.2 Ozonska luknja Ozonski pla, ki je na viini od 14 do 25 km, iti ive organizme pred kodljivimi ultravijolinimi arki (UV) iz vesolja. ivljenja na Zemlji brez njega ne bi bilo. loveku previsoka doza UV sevanja oslabi imunski sistem, povzroa konega raka, staranje koe in pokodbe oi.

Slika 6: Ozonska luknja nad Antarktiko Vir: http://www.nasa.gov/vision/earth/environment/ozone_resource_page.html (27. 11. 2009)

Ozonska plast se tanja povsod, najbolj pa nad Antarktiko, ker so tam temperature najnije. Iz satelitskih meritev je razvidno, da je obmoje izrazitega redenja ostro zamejeno, zato govorimo o ozonski luknji. Ta dosee najveji obseg na zaetku jeseni. Pred tremi desetletji je bila ozonska luknja velika priblino kot Kuba, do danes pa se je poveala na povrino, primerljivo s Severno Ameriko.

Vzrok za razgradnjo ozona so CFC-ji15, ki smo jih mnoino uporabljali kot potisni plin v sprejih in kot hladilni plin. Ko so ugotovili, da v vijih plasteh atmosfere CFC-ji reagirajo z ozonom, so bile razsenosti kode e okantne. Od sprejetja mednarodnega sporazuma Montrealskega protokola pred dvema desetletjema se je svetovna poraba ozonu neprijaznih snovi zmanjala za 95 odstotkov. Danes CFC-ji e izhlapevajo iz zavrenih hladilnih in zamrzovalnih aparatov na smetiih. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo z izvajanjem dogovorjenih ukrepov povprena koncentracija ozona obnovila do leta 2050, ozonska luknja nad Antarktiko pa naj bi izginila med letoma 2060 in 2075.

Uporaba snovi, ki tanjajo ozonski pla, je danes veinoma prepovedana16. Slovenija ozonu kodljivih snovi ne proizvaja.

15 Klorofloroogljikovodiki, tudi freoni.

16 Izjema so nekatere snovi iz vrste HCFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in klimatizacijo e tri leta, ter haloni kot protipoarna sredstva za nujno uporabo v vojski in policiji.

Ekologija

18

2.1.3 Podnebne spremembe

Pojem podnebje (klima) pomeni znailnosti vremena na kaknem obmoju v daljem asovnem obdobju. Spremembe podnebja so lahko naravne: npr. po zadnji ledeni dobi pred 11.500 leti so bile globalne temperature 5 C nije v primerjavi s sedanjimi. To, kar je novo danes, pa je dejstvo, da smo pria izjemno hitrim podnebnim spremembam, ki so posledica naraanja temperature. Ljudje se do sedaj nismo dovolj zavedali odvisnosti ivljenjskih razmer od vremena in podnebja. Najpomembneje sestavine, od katerih sta odvisni srea in blaginja ljudi, so varnost, materialna blaginja, zdravje in drubeni odnosi. Podnebne spremembe, ki smo jim e pria in ki bodo v prihodnosti vedno bolj izrazite, lahko mono ogrozijo prav vse sestavine kakovostnega ivljenja (Kajfe Bogataj, 2009, 2).

Pria smo vianju globalnih temperatur zraka in oceanov, taljenju ledu ter globalnemu zvievanju povprene morske gladine. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo za lovetvo eno izmed najvejih okoljskih, drubenih in gospodarskih nevarnosti. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), na osnovi izsledkov tevilnih znanstvenih raziskav, potrjuje, da je segrevanje podnebnega sistema nedvoumno.

Veina znanstvenikov se strinja, da gre segrevanje pripisati predvsem poveevanju koncentracije17 toplogrednih plinov (TGP), ki v ozraju zadrijo del toplote, so pa posledica predvsem lovekih dejavnosti. Od TGP najve k dodatnemu (od ljudi povzroenemu) toplogrednemu uinku prispeva ogljikov dioksid (CO2). Njegov dele v industrijsko razvitih dravah predstavlja kar 80 odstotkov vseh emisij TGP18. Slika 7: Uinek tople grede toplogredni plini v atmosferi zadrijo del toplote

Vir: Evropska komisija, 2009a

17 Koncentracijo plinov v ozraju lahko izrazimo v delcih na milijon (ppm) ali milijardo (ppb). Boljo predstavo dobimo, e vemo, da je ppm en kubini centimeter (cm3) plina na kubini meter (m3) zraka.

18 Poleg CO2 med TGP spadajo e metan, duikov oksid in fluorirani TGP. Ker se TGP razlikujejo v absorbciji, emisijo drugih toplogrednih plinov izraamo sorazmerno s potencialom globalnega segrevanja v enotah emisije CO2 (ekvivalentih CO2). Velike razlike so tudi v ivljenjski dobi v ozraju CO2 ostane v ozraju od 50 do 200 let, metan od 10 do 15 let, nekateri fluorirani TGP pa imajo ivljenjsko dobo nekaj tisoletij (Evropska komisija, 2009a).

Ekologija

19

V zadnjem stoletju in pol se je povprena temperatura Zemlje zviala za skoraj 0,8 C na svetovni ravni in za priblino 1 C v Evropi. Brez svetovnega ukrepanja za omejitev emisij se bodo lahko po priakovanjih IPPC temperature po svetu poviale e za od 1,8 do 4 C do leta 2100. To pomeni, da bi povianje temperature od predindustrijske dobe preseglo 2 C. Nad to mejno vrednostjo postane monost nastanka nepovratnih in katastrofalnih sprememb veliko verjetneja.

Emisije TGP povzroajo veliko zaskrbljenost, ker so uinki na podnebje kumulativni, ireverzibilni in globalni. Pokaejo se z velikim asovnim zamikom dananje emisije bodo povzroale teave prihodnjim rodovom. Na sliki 8 vidimo, da se dele CO2, ki ostaja v ozraju po izgorevanju fosilnih goriv, sicer v zaetku hitro zmanja, a tretjina ostane v atmosferi e po sto letih in petina po tisoletju. Navedeno pomeni, da bo 'zdravljenje' planeta zaradi preteklih emisij trajalo zelo dolgo, tudi e nam bo uspelo zmanjati bodoe izpuste TGP.

Slika 8: Leta znievanja delea CO2, ki ostaja v ozraju po izgorevanju fosilnih goriv Vir: Atmos. Chem. Phys. 7, 22872312, 2007 (v: Kajfe Bogataj, 2009)

Gozdovi skladiijo pomembne koliine CO2 in tako zmanjujejo nadaljnje poveevanje koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi19. Gozd opravlja tudi druge nenadomestljive funkcije, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, ienje vode in prepreevanje erozije.

Na sliki 9 vidimo, da pokrivajo gozdovi okoli 30 % svetovnega kopnega, vendar je porazdelitev zelo neenakomerna ez 60 drav ima gozdnatih povrin manj kot desetino svojega ozemlja. Slovenija ima ta dele nad 60 % in je po gozdnatosti na tretjem mestu v Evropi, za Finsko in vedsko.

19 Olesenele rastline so pomemben vir ponorov CO2 , saj s pomojo fotosinteze iz zraka srkajo ogljikov dioksid; ogljik vgrajujejo v les, kisik pa sproajo v ozraje.

Ekologija

20

Slika 9: Svetovni gozd Vir: MEA - Millennium Ecosystem Assessment, 2005

Zaradi krenja in propadanja pa so gozdovi v nevarnosti. Krenje gozdov je vzrok za priblino 20 % svetovnih emisij TGP20 (IPCC, 2007) ve kot vse emisije toplogrednih plinov v EU. Zmanjevanje emisij, ki so posledica krenja gozdov, je zato ena od kljunih nalog, da se svetovno segrevanje omeji na 2 stopinji Celzija. Je tudi strokovno uinkovit nain za prepreevanje podnebnih sprememb. Varovanje gozdov bo poleg tega koristilo biotski raznovrstnosti in ivljenju revnih (Evropska komisija 2008b).

Kljuni razlog za krenje gozdov je gospodarski. Gozdovi se uniujejo, ker je kratkorono dobiek veji, e se zemlja, na kateri so gozdovi, uporabi za druge namene.

Slika 10: Podroja z najhitrejim krenjem gozda (rdee obarvano) Vir: MEA Millennium Ecosystem Assessment, 2005

20 Krenje gozdov povzroi, da se CO2 sproa iz dreves pri razgradnji biomase in gorenju, poleg tega pa nastajajo tudi emisije iz zemlje, npr. pri gorenju globokih otnih tal na podrojih, kjer je bil gozd izkren.

Ekologija

21

Od leta 1700 do danes smo globalno izgubili 40 % gozda.

V obdobju 1990-2005 je svet izgubil prek 3 % svoje gozdne odeje.

Letno znaa deforestacija - veidel v tropih - 13 milijonov hektarov (povrina, veja od estih Slovenij).

Slika 11: Antropogene spremembe rabe tal

Vir: FAO 2006; Canadell et al. 2008, PNAS; Kajfe Bogataj 2009; Evropska komisija 2008b Znanstveniki, politiki in javnost se zaenjamo zavedati, da se nam razsipno troenje energije in onesnaevanje okolja lahko maujeta. Podnebne spremembe so realnost, kar je razvidno iz naslednjih dejstev (Evropska komisija 2009b):

11 od zadnjih 12 let je bilo najtoplejih v zgodovini. Morska gladina naraa skoraj dvakrat hitreje, in sicer 31 cm na stoletje v obdobju

1993-2003 v primerjavi z 18 cm na stoletje v obdobju 19612003, kar je posledica taljenja ledenikov in polarnega ledu.

Satelitski podatki kaejo, da se od leta 1978 led na Severnem ledenem morju vsako desetletje skri za 2,7 %.

Hladne noi in zmrzali so redkeje, vroinski valovi pa bolj pogosti. V zadnjem stoletju se je poveala koliina padavin v severnih dravah, zmanjala pa v

Sredozemlju, Afriki in juni Aziji, zaradi esar so se suna obmoja poveala.

koda zaradi poplav, su in vremenskih neurij v svetu strmo naraa. V primerjavi s pet desetletji nazaj je sedaj na leto tirikrat ve vremenskih katastrof, realna gospodarska koda pa je veja za sedemkrat. Letne kode so se v zadnje pol stoletja poveale s 4 na 40 milijard dolarjev. Del kod lahko pripiemo tudi hitremu naraanju prebivalstva in neprimernemu prostorskemu planiranju. Vreme in podnebne spremembe tudi ubijajo sedaj vsako leto okrog 65 tiso ljudi, kar je desetkrat ve, kot je rtev vojn. Podnebne spremembe bodo spremenile tudi razvoj in irjenje prenaalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan. Drave v razvoju eprav imajo najniji materialni standard, omejen dostop do globalnih virov in potronih dobrin ter malo obremenjujejo okolje bodo prizadete veliko bolj kot bogate drave, ki se bodo podnebnim spremembam lahko pravoasno prilagajale (Kajfe Bogataj, 2009). V Sloveniji se je v obdobju 19512000 temperatura zraka zviala za 1,1C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 C. Dvig temperature zraka ob povrju je oitno e malce

Ekologija

22

spremenil cirkulacijo ozraja, kar se odraa v spremenjeni koliini in porazdelitvi padavin ter koliini vlage v ozraju (ibid.). Na sliki 12 vidimo dokaz o uinku globalnega segrevanja v Sloveniji. Povrina Triglavskega ledenika znaa le e estino velikosti izpred poldrugega desetletja.

Slika 12: Spremembe povrine Triglavskega ledenika Vir: Geografski intitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Slovenske raziskave kaejo, da se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji poveala od 0,5 C do 2,5 C, do leta 2060 pa od 1 C do 3,5 C. Manj zanesljive so napovedi spremembe letne koliine padavin, saj je razpon priakovanj od +10 % do 30 %. Koliina padavin poleti se bo najverjetneje zmanjala za do 20 %. Kako bo z ostalimi vremenskimi spremenljivkami, je e teje napovedati, saj predviden dvig temperature do konca 21. stoletja presega variabilnost temperature v obdobju od zaetka meritev meteorolokih spremenljivk v Sloveniji. Zato lahko podnebne razmere doseejo tudi stanja, ki si jih na osnovi poznavanja preteklosti ne moremo predstavljati. Vroe poletje leta 2003 kakrnega Evropa ni doivela vsaj zadnjih 500 let, ko in je umrlo ve kot 40.000 ljudi je bilo tak ekstremen primer (ibid.).

Kar tiri petine emisij TGP v Sloveniji povzroajo energetika (to je proizvodnja elektrine energije v termoelektrarnah), raba energije v prometu, industriji ter gospodinjstvih (slika 13). Emisije so zadnji dve desetletji konstantno naraale, najbolj v prometu, kjer so se v primerjavi z letom 1986 ve kot podvojile.

Zaradi velike (okoli dve tretjinske) pokritosti nae drave z gozdom lahko Slovenija pri zmanjevanju emisij toplogrednih plinov upoteva tudi ponore21 (npr. leta 2005 za 27 %). Kljub temu se skupna koliina emisij poveuje.

Analiza strukture emisij po vrstah TGP pokae, da ima najveji dele (82 %) ogljikov dioksid (CO2), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Glavni vir sta energetska proizvodnja in promet. Metan (CH4) predstavlja 11 %, glavni vir pa so odpadki

22 in kmetijstvo. Diduikov oksid (N2O) prispeva 6 % emisij, glavni vir je prav tako kmetijstvo. Izpusti F-plinov

23 so

21 Ker drevesa med rastjo iz ozraja absorbirajo ogljikov dioksid, je ta v njih nakopien, dokler se les ne razgradi po naravni poti ali zgori. Gozdovi tako ustvarjajo ponore CO2 in zmanjujejo uinek tople grede. Slovenija ima v tem oziru ugodno stanje, saj je veina njenih dreves starejih, ta pa so bolji ponori ogljikovega dioksida kot mlaje drevje.

22 O odpadkih ve v poglavju 8.

23 Mednje sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in veplov heksafluorid (SF6).

4,3

3,0

1,1

0,7

1,1

0,7

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

1992 1995 1999 2003 2005 2006povrina v ha

Ekologija

23

majhni (1 %), vendar zaradi visokega toplogrednega uinka njihov prispevek k segrevanju ozraja ni zanemarljiv (ARSO KOS 2009).

31%

23%13%

12%

10%

6%3% 2%

proizvodnja elektrike in toplote

promet

raba energije v industriji ingradbenitvu

raba energije v gospodinjstvih indruga iroka raba

kmetijstvo

ind. procesi ter raba topil inpremazov

odpadki

ostalo

Slika 13: Najpomembneji viri izpustov toplogrednih plinov po sektorjih v Sloveniji leta 2006 Vir: Poroilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjevanja emisij TGP do leta

2012, julij 2008

Pred iztekom Kjotskega protokola bi morali sprejeti nov mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki naj bi sedanjega nadomestil. Z novim sporazumom za obdobje po letu 2012 naj bi zagotovili, da se svetovna temperatura ne bi poviala za ve kot 2 C. Evropska unija se je v boju proti podnebnim spremembam med drugim zavezala, da bo do leta 2020 zmanjala izpuste, in sicer vsaj za 20 %, glede na raven iz leta 1990, ter poveala dele energije iz obnovljivih virov na 20 %.

Slovenija obveznosti iz Kjotskega sporazuma24, ki ga je podpisala pred desetletjem, izpolnjuje le v majhni meri. V raziskavah in ukrepanju za najbolj razvitimi evropskimi dravami zaostajamo najmanj za desetletje, zato moramo v Sloveniji brez odlaanja pripraviti ocene ranljivosti Slovenije na podnebne spremembe, ki bodo upotevale napovedi scenarijev za prihodnje podnebje. Politika mora pretehtati tako monosti za blaenje podnebnih sprememb kot tudi razline opcije in strategije za prilagajanje. Pri osveanju ljudi in pri spreminjanju ivljenjskega sloga prebivalstva mora sodelovati celotna civilna druba (Kajfe, 2009, 2).

Na sliki 14 so prikazane faze odzivanja javnosti na spreminjanje podnebja, ki smo jim vsakodnevno pria tudi v medijih. Ker naraajo kode zaradi vse pogostejih ekstremnih vremenskih pojavov (poplav, su, neurij, toe itd.), se poveuje nezadovoljstvo med ljudmi, naraajo zavarovalnine in davki, saj je poraba javnih sredstev za omilitev kode ob naravnih nesreah vedno veja.

24 Kjotski sporazum h konvenciji je Slovenija podpisala leta 1998. Ta ji nalaga zmanjanje emisij toplogrednih plinov (ogljikov dioksid, metan, diduikov monoksid, fluorirani ogljikovodiki, perfluorirani ogljikovodiki in veplov heksafluorid) za 8 % v obdobju 20082012, glede na izhodino leto 1986.

Ekologija

24

TIPINI ODZIVI DRUBE NA KLIMATSKE SPREMEMBE

DVOM

ZANIKANJE

OBTOBE

ZAHTEVE

Pri nas je varno, zato nenazadnje tu tudi ivimo.

Klimatske spremembe ne bodo hude,ne bodo prizadele ravno nas,

do okolja smo prijazni,ni razlogov za skrbi.

Za klimatska dogajanja so krivi drugi, ne mi,

zato naj drugi problem tudi reujejo.

Drava naj e vendar ukrepa! Zakaj to e zdavnaj ni storila?! Od nje kot davkoplaevalci to upravieno priakujemo.

Slika 14: Stopnje v odzivih drube na klimatske spremembe25 Vir: Prirejeno po Kajfe Bogataj, 2009

Slovenija ima precejnje teave z doseganjem ciljev, ki veljajo v okviru kjotskega protokola, predvsem zaradi naraanja cestnega prometa. Emisije CO2 iz tega vira so se v obdobju dveh desetletij poveale kar za 143 % (tabela 2).

Ker izpuamo milijon ton CO2 na leto ve od kjotske obveze, bo Slovenija v tirih letih prisiljena kupiti za priblino 80 milijonov evrov dodatnih pravic za emisije oziroma emisijske kupone.

Tabela 2: Spremembe skupnih izpustov toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji v obdobju 19862006 glede na prevozni nain in onesnaevala

Opombe: * Izpusti TGP iz letalskega prometa se nanaajo samo na lete v Sloveniji. Vir: MOP, ARSO, Slovenia's National Inventory Report 2008 (v MOP ARSO, Okolje in promet, 2008, 43)

25 Gre za stopnje, prirejene po avtorici Kubler-Ross: lovekov ustveni odziv, ko se mora sooiti z nepriakovano spremembo, ki povzroi izgubo dosedanjega naina ivljenja (zaradi bolezni, smrti, gmotne izgube itd.), gre od zaetnega zanikanja do jeze, pogajanja/proenj, depresije in na koncu sprijaznjenja.

1986 2006 2006/1986

1.000 t ekvivalenta CO2 1.000 t ekvivalenta CO2 Sprememba v %

Promet

- cestni 1.955,7 4.753,4 143

- elezniki 76,9 42,3 - 45

- letalski* 0,6 1,5 150

Onesnaevalo

- CO2 1.982,6 4.605,9 133

- CH4 18,3 20,0 9

- N2O 32,4 171,3 429

Ekologija

25

e elimo omejiti bliajoi se dvig globalnih temperatur na dogovorjeno raven, ki je najve 2 stopinji nad predindustrijskimi vrednostmi, je potrebno takoj ukrepati, e posebej na podroju energetske uinkovitosti in obnovljivih virov energije.

ZELENI PRIHRANEK Mnogo lahko storimo, da zmanjamo svoj CO2 odtis, hkrati pa si zniamo stroke. Nekaj primerov najdemo na: http://www.focus.si/prihrani.php . Svoj CO2 odtis si lahko tudi izraunamo, npr. na: http://www.umanotera.org/index.php?node=170 2.1.4 Voda Dejstvo, da ivljenja brez iste vode ni, smo v preteklem obdobju hitrega 'napredka' ignorirali. Veina rek se od industrijske revolucije naprej uporablja kot prirono pot, da se znebimo odpadkov in strupenih odplak, ki jih vodni tok odnese v morje. Na tisoih kilometrih vodnih poti onesnaena voda uniuje biotsko raznovrstnost in koduje zdravju ljudi ter na koncu onesnai obalne in morske vode. Iz industrijskih obratov, s polj, z velikih farm in iz naselij se v tla, podzemne in povrinske vode steka voda, ki je obiajno nepreiena. Polovico umetnih gnojil in pesticidov de iz zemlje spere v vodo. Sledi pesticidov in nitratov zato zlahka najdemo tudi v nai pitni vodi. Poleg tega podtalne vire rpamo veliko hitreje, kot so se z leti sposobni sproti polniti. Dejstva, da so za polnjenje naravnih zbiralnikov potrebna stoletja, ne upotevamo. Danes so vodni viri tako mono onesnaeni in raven podzemnih voda e toliko zniana, da pomanjkanje pitne vode e ogroa lovetvo (Kemijskovaren.si). Kvalitete vode pogosto ne moremo oceniti samo s pomojo naih utov, saj tevilnih strupenih snovi ne vidimo in ne vonjamo. Celo z najbolj natannimi laboratorijskimi analizami je nekatere nevarne snovi, kot so na primer ostanki pesticidov, teko zaznati. Z razvojem novih metod pa se v vodi odkriva vedno ve novih onesnaeval. Raziskava: Okoli 50 milijonov Amerianov pije onesnaeno vodo

Okrog 50 milijonov Amerianov mora piti vodo, ki vsebuje poviane koncentracije razlinih kemikalij ali bakterij iz odplak in poviane koncentracije radioaktivnih snovi. Do onesnaenja prihaja predvsem pri sistemih, ki z vodo oskrbujejo do 20.000 ljudi. Posebej problematien je poloaj v olah, ki imajo lastne vodne vire.

Povzeto po STA, 10. 12. 2009

Veliko breme za evropske vodne vire je poljedelstvo, saj povzroa vedno veje pomanjkanje vode in kodo ekosistemom. Pretirano izkorianje vodnih virov poveuje monost hudega pomanjkanja vode med sunimi obdobji. Povzroa tudi zmanjano kakovost vode, saj so onesnaevala manj razredena. Hudo ogroeni so lahko tudi reni in jezerski ekosistemi, saj se pokoduje ali odmre veliko rastlin in ivali, ko vodostaji upadejo ali se popolnoma izsuijo.

Ekologija

26

Z ekstremnimi vroinskimi in sunimi razmerami, deevji in poplavami se spopadajo tevilni predeli v Evropi. Prilagajanje podnebnim spremembam se osredotoa predvsem na teave z vodo, zlasti suo.

V Evropi je evtrofikacija eden glavnih tipov onesnaenja voda. Vzrok je poviana koliina hranil (duika in fosforja) zaradi gnojenja v kmetijstvu in razlinih odplak. Visoka vsebnost hranil v vodi lahko povzroi resne spremembe v sestavi rastlinskih in ivalskih vrst, ki naseljujejo vodotok. Pospei se rast alg, zaradi esar se povea motnost vode. S tem se poslabajo ivljenjski pogoji za ribe, saj teje najdejo hrano. Prizadete so podzemne vode, reke in jezera, obalne vode ter ekosistemi odprtega morja.

Slika 15: Evtrofikacija povzroa cvetenje alg Vir: http://www.play-with-

water.ch/d4/index.cfm?pageNo=6&systemNo=3&eksperimentNo=304&language=si (1. 10. 2009)

Slovenija je za sedaj e vedno bogata s kakovostno pitno vodo in bi lahko bila v prihodnosti ena tistih drav, kjer bi voda predstavljala veliko strateko prednost, vendar bomo morali v prihodnosti ve pozornosti nameniti ohranjanju njene kvalitete in dobremu kemijskemu stanju.

Strokovnjaki opozarjajo, da ravno zaradi relativno velikih razpololjivih koliin vode v Sloveniji onesnaenih vodonosnikov ne saniramo, temve raje poiemo nov vodni vir. Analize kaejo tudi, da postajajo slovenska gospodinjstva v porabi vode vedno bolj neracionalna (Breni et al., 2005).

eprav smo po dostopnosti pitne vode med najboljimi dravami na svetu, smo lahko pria nerazumni praksi, ki jo komentira direktor Slovenske turistine organizacije D. Piciga (2009):

Ob tem se spraujem, zakaj v naih gostilnah in restavracijah gostom ne ponudijo vode iz pipe. To Izraelce in Japonce, ki o pitni vodi iz pipe lahko samo sanjajo, zelo presenea, saj ves as posluajo zgodbe o kakovosti nae pitne vode, na mizo pa jim prinesejo vodo v plastenkah.

ZELENA NALOGA Evropska okoljska agencija (EEA) v programe za isteje okolje edalje bolj vkljuuje dravljane, zato uvaja monosti za aktivno sodelovanje. Prebivalci e lahko na portalu Eye on Earth (Oko na zemlji) sporoajo svoje ocene kopalne vode na posameznem kopaliu in svoje opaanje primerjajo z uradnimi ocenami. EEA pripravlja podoben portal tudi za merjenje kakovosti zraka.

Ekologija

27

V poroilu o kakovosti kopalnih voda, ki ga vsako leto objavlja Evropska komisija, poiite poroilo za Slovenijo (http://ec.europa.eu/environment/water/water-bathing/report_2009.html) in komentirajte glavne ugotovitve.

2.1.5 Biotska raznovrstnost Biotska raznovrstnost (diverziteta) pomeni raznolikost ivih organizmov oziroma bogastvo vseh ivljenjskih oblik. Zajema razline naravne sisteme ekosisteme 26 , ki sestavljajo ivljenje na Zemlji. Biotska raznovrstnost je temelj naega obstoja, saj nam zagotavlja hrano in kisik. Popolnoma smo odvisni od delovanja ekosistemov uravnavanja razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom, ozonske plasti v stratosferi (zadrevanje UV sevanja), podnebnih sprememb itd. Biotska raznovrstnost ustvarja in obnavlja rodovitno prst, nadzoruje kodljivce, omogoa samoistilno funkcijo voda in zraka, iti tla pred spiranjem in erozijo, blai poplave, sue, mo vetra itd (slika 16).

Slika 16: Ekosistemske storitve in njihov pomen za loveka Vir: Prirejeno po: http://www.millenniumassessment.org/documents/document.354.aspx.pdf

(12. 8. 2009)

V zadnje pol stoletja smo ljudje spremenili ekosisteme bolj kot kadarkoli v zgodovini. Gozdove in movirja izjemno pomembni samo vzdrevalni ekosistemi, ki so kljunega pomena za ohranitev tevilnih rastlinskih in ivalskih vrst smo v velikem obsegu namenili za gradnjo in kmetijsko proizvodnjo.

26 Ekosistemi so funkcionalne enote pokrajine, ki imajo sposobnost samo vzdrevanja. Njihovo delovanje temelji na mrei povezav med organizmi. V naravnih razmerah so elementi v dinaminem ravnovesju in ne prihaja do presekov ali primanjkljajev v pretoku energij ter motenj v kroenju snovi. S tem oblikujejo ugodne ivljenjske razmere in zagotavljajo loveku in drugim organizmom t.i. ekosistemske storitve vire za preivetje (Gaberik, 2008, 97) .

EKOSISTEMSKE STORITVE

Podporne:

- kroenje hranil - nastanek tal -

Preskrbovalne:

- hrana - voda - les, vlakna - gorivo

Regulatorne:

- uravnavanje klime - uravnavanje poplav - obvladovanje bolezni - ienje vode

Kulturne:

- estetske, - duhovne, - izobraevalne, - rekreativne -

T E M E L J I N A E G A I V L J E N J A

v a r n o s t, m a t e r i a l n a b l a g i n j a, z d r a v j e, d o b r i s o c i a l n i o d n o s i

Ekologija

28

Trenutno smo pria vztrajnemu izumiranju vrst, kar bo imelo posledice za naravni svet in blaginjo ljudi. Danes Zemlja ni ve zdrav sistem, ker iz naravnih sistemov zgolj jemljemo in jih krimo. Glavni razlogi so onesnaevanja vseh vrst, intenzivna kmetijska proizvodnja, ezmerno izkorianje oceanov, rek in gozdov, irjenje mest in prometa, naraanje odpadkov, invazije tujerodnih vrst, vse bolj pa tudi podnebne spremembe. Evropska unija si je za cilj doloila zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, a tega cilja ne dosega. Zdravje ekosistemov se v svetu spremlja z razlinimi kazalniki. Eden od njih je Indeks ivega planeta, ki kae, kot je razvidno iz slike 17, da je od leta 1970 tevilo vrst vretenarjev27 (rib, dvoivk, plazilcev, ptiev in sesalcev) na svetu upadlo kar za 30 %.

Slika 17: Indeks ivega planeta kot kazalnik trenda biotske pestrosti primerjava z l. 1970 Vir: http://assets.panda.org/downloads/living_planet_report_2008.pdf (1. 11. 2009)

Zaradi pretirane rabe gnojil, nepreienih komunalnih odplak ipd. prihaja do taknega onesnaenja, da tevilne ivali in rastlin ne preivijo ve. Do tega najpogosteje prihaja v celinskih vodah. Slovenija se ponaa, kljub majhni povrini, z izredno visoko vrstno pestrostjo. Ocene kaejo, da imamo okoli 13.000 do 15.000 ivalskih vrst ter ve kot 3.200 vrst vijih rastlin. V svetovnem merilu izstopamo zlasti z eno najvijih podzemeljskih biotskih pestrosti. Od 20 najbogatejih jamskih sistemov na svetu je pet slovenskih.

Med tevilnimi rastlinskimi in ivalskimi vrstami pa se tevilnost mnogih zmanjuje in obstaja nevarnost, da izumrejo. Slika 18: Ljubljansko barje28 neko je bilo celotno v taknem stanju. Ohranjeno barjansko oto lahko danes vidimo le e na uni poti. Velik del barja je lovek izsuil za lastne potrebe.

27 eprav predstavljajo vretenarji le del vseh poznanih vrst, ocenjujejo, da so ugotovljeni trendi za te populacije tipini za sploni trend biotske pestrosti.

Ekologija

29

Na rdeem seznamu ogroenih vrst v Sloveniji je ve kot tiri petine vseh znanih vrst dvoivk in plazilcev, skoraj dve tretjini ptiev in polovica vrst sesalcev (ARSO 2010). Trend izumiranja ogroenih rastlinskih vrst je opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v poplavnem obmoju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega poreja Save (Prilipe, Jovsi, Dobrava), deloma pa tudi v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta.

2.1.6 Kemikalije kot onesnaevala lovek je v zadnjem stoletju ustvaril ez sto tiso sintetinih kemikalij substanc, ki prej niso bile del lovekovega okolja. Leta 1930 je znaala proizvodnja kemikalij en milijon ton, sedaj pa 400 milijonov ton (Krajnc, 2004). Kemikalije se v proizvodnji ali kasneje pri uporabi in odstranjevanju odpadkov prenesejo v vodo, zrak, prst in hrano ter tako v na organizem. Za doloene kemikalije vemo, da povzroajo takojnje, nekatere pa kasneje okvare zdravja29. Za veino njih pa zaradi nezadostnega znanja preprosto ne vemo, kaj se z njimi v okolju dogaja ali se kopiijo, razprijo ali preoblikujejo. Kako dolgorono delujejo na ive organizme pri razlinih koncentracijah, se le domneva. Ocenjujejo, da je od vseh kemikalij v EU 5 odstotkov taknih, ki spadajo v kategorijo najnevarnejih.

Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja poznavanja nevarnosti in tveganj, ki jih povzroajo posamezne kemikalije, je vodila Evropsko komisijo, da je leta 2001 sprejela Belo knjigo o strategiji prihodnje politike na podroju kemikalij. V njej je ugotovila potrebo po temeljiti reformi evropske kemijske zakonodaje, da bo za sedanje in prihodnje rodove zagotovljena vija stopnja varovanja ljudi in okolja. Na tej podlagi je bila, da bi zmanjali ogroenost in tveganja, sprejeta evropska

strategija za kemikalije REACH30, ki je v zadnjih letih eden najobsenejih in najzahtevnejih zakonodajnih projektov EU. Z njim se uvaja nov pristop pri nadzoru proizvodnje, prometa in uporabe nevarnih kemikalij. Ve odgovornosti za pravilno ravnanje s kemikalijami se po novem nalaga proizvajalcem, uvoznikom in uporabnikom kemikalij v distribucijski verigi. Za kemikalije s posebno velikim tveganjem (rakotvorne in mutagene snovi, snovi, strupene za razmnoevanje, zelo obstojne ter bioakumulativne snovi), sta potrebna ocena in ovrednotenje tveganja e pred zaetkom uporabe. Breme dokazov se prenaa s pristojnih dravnih organov na industrijo, ki mora dokazati, da je tveganje, ki ga povzroa uporaba snovi, sprejemljivo, ali da je tveganje manje od koristi

28 eprav pokriva barjanska ravnica le odstotek slovenskega ozemlja, na njem gnezdi kar polovica vseh slovenskih vrst ptic, e ve vrst pa na njem prezimuje ali pa se ustavijo tu na svoji poti v topleje kraje. Za njihovo pestrost so najbolj zasluni vlani travniki, ki z izsuitvijo e niso bili spremenjeni v njive.

29 Nekatere kemikalije (npr. klorirani ogljikovodiki) motijo procese presnove v ivih bitjih, zmanjujejo razmnoevalno sposobnost, odpornost proti boleznim in zajedavcem ipd. (Krytufek, 2008, 96). Naraa tevilo dokazanih povezav med kemikalijami in naraajoim tevilom primerov raka na reproduktivnih organih (modih, prostati in dojkah) ter otroke levkemije.

30 REACH je zakonodaja o Registraciji, Evalvaciji, Avtorizaciji in omejevanju Kemikalij, ki se je zaela v celoti uporabljati 1. junija 2008 in velja za vse nevarne snovi, kot tudi za tiste, ki niso oznaene kot nevarne. Najprej bo na vrsti preverjanje najbolj nevarnih snovi in tistih, ki so najpogosteje v rabi.

Ekologija

30

njihove uporabe (Krajnc, 2004; Vudrag in Botjani, 2006). Zahteve REACH se bodo uveljavljale postopoma vse do leta 2018.

Stroki testiranj in analiz, ki jih morajo v skladu z zakonodajo REACH nositi proizvajalci, bodo visoki, vendar bodo na drugi strani mnogo veji prihranki pri strokih zdravljenja zaradi zmanjanja obolevnosti.

Tako v EU kot v Sloveniji predstavlja kemina industrija zelo pomemben del gospodarstva z veliko delovnih mest, njen dele v BDP pa e raste. V poveanje kemijske varnosti je potrebno vkljuiti celotno verigo: primarne proizvajalce, vse gospodarske dejavnosti, konne potronike in sektor ravnanja z odpadki. Sistem razvranja in oznaevanja nevarnih kemikalij v svetu ni poenoten, saj je za isto kemikalijo ve razlinih razvrstitev glede strupenosti: kar velja v EU za 'zdravju kodljivo', lahko velja v ZDA za 'strupeno' in na Kitajskem za 'ni nevarno'. Na tem podroju naj bi izboljanje prinesel GHS31 (Globally Harmonized System), ki postopno uvaja nov poenoten sistem razvranja in nove simbole za nevarne snovi (Kruder 2009). Slika 19: Nekatere kemikalije, kot npr. pesticidi32, ftalati33 in

PCB-ji34, lahko uinkujejo na na hormonski sistem (hormonski motilci).

Danes nas potencialno nevarne kemikalije obkroajo doma in na delovnem mestu. Takni so na primer kozmetini izdelki (dezodoranti, barve za lase, laki za nohte ), istila in pralni praki, akumulatorji in baterije, zdravila, lepila, olja in masti, varne sijalke in neonske cevi, barve (npr. v kartuah za tiskalnike), premazi, sredstva za odstranjevanje mresa, osveevalci prostora, sredstva za varstvo in nego rastlin ter domaih ival itd. Kemikalije vstopajo v telo z zauitjem, vdihavanjem ali preko koe. al na mnogih izdelkih ni podatkov o prisotnih kemikalijah. Nekateri izdelki imajo oznake nevarnih kemikalij in priloena navodila za uporabo. tevilni izdelki za vsakdanjo rabo pa lahko vsebujejo nevarne kemikalije, eprav na embalai to ni oznaeno. SE INFORMIRAM Na spletni strani Ministrstva za zdravje Urada RS za kemikalije http://www.kemijskovaren.si/main.php se seznanite s projektom Teden kemijske varnosti, ki poteka vsako leto. Preglejte tudi broure, ki jih Urad objavlja za vejo osveenost o nevarnih kemikalijah.

31 Posamezne dolobe uredbe GHS so se priele uporabljati 20. 1. 2009.

32 Pesticide uporabljajo v kmetijstvu za zatiranje kodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni.

33 Ftalate uporabljajo kot mehalce za plastiko.

34 PCB poliklorirani bifenili, ki so se uporabljali v industriji kot plastifikatorji, so danes prepovedani. Ker pa so zelo obstojni, so se nakopiili znotraj prehranske verige, zato jim bomo izpostavljeni e nadaljnja desetletja. Ve o tem lahko preberemo v dokumentu Instituta za varovanje zdravja RS: DIOKSINI_FURANI_PCB_03072007.pdf

Ekologija

31

Nekaj dejstev (Kemijskovaren.si):

95 % vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugae kemino onesnaimo z detergenti, istili in belili.

Nekateri detergenti vsebujejo fosfate, s katerimi se hranijo alge. Te se v vodi, bogati s fosfati, bujno razrastejo in porabijo za ivljenje drugih ivali in rastlin potrebno koliino kisika v njej.

e je poselitev redka, lahko vsaka individualna hia ali manje naselje postavi rastlinsko istilno napravo za odpadno vodo. Tako imenovano preieno sivo vodo lahko porabimo za zalivanje, pranje avtomobila ipd.

2.1.7 Okolje in zdravje Med stanjem lovekovega okolja in zdravjem ljudi obstaja neposredna medsebojna zveza. Cilj mora biti zagotoviti takno kvaliteto okolja, ki nima kodljivih posledic za loveko zdravje oz. ne predstavlja rizika. Ljudje se vedno bolj zavedamo odvisnosti svojega zdravja od zdravja okolja, ki nas obkroa. Odnosi med okoljem in zdravjem ljudi so e dokaj neraziskani in nepoznani, zato je posebno koristna uporaba naela previdnosti35. Najve je znanega o kodljivih zdravstvenih uinkih, ki jih povzroajo onesnaenost zraka in slaba kakovost vode, precej manj pa o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Nova strategija EU na podroju kemikalij uvaja stroja pravila glede proizvodnje in ravnanja s keminimi snovmi. Naraajoa okoljska in zdravstvena teava je hrup (ve o tem v nadaljevanju). Na zdravje ljudi vplivajo tudi podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija zemlji. S irjenjem urbanih obmoij in prometa naraa tevilo oseb, ki so izpostavljene visokim ravnem ozona in trdnih delcev. 2.1.8 Hrup Z nezaelenim ali kodljivim zunanjim zvokom oz. okoljskim hrupom se sooa edalje ve prebivalstva in to v edalje daljem trajanju. Hrup povzroajo tevilne lovekove dejavnosti, med njimi pa izstopa promet, zlasti cestni in letalski. Prizadeto je predvsem mestno prebivalstvo, to pa je tri etrtine evropskega prebivalstva. V tevilnih evropskih dravah naraa tevilo pritob v zvezi s hrupom, saj obseg prometa vztrajno naraa.

Analize kaejo, da priblino petina prebivalstva EU zaradi hrupa trpi. Gre za stopnje hrupnosti, ki jih zdravstvena stroka ocenjuje kot nesprejemljive, ker povzroajo razdraenost, motnje spanja in druge kodljive vplive na zdravje36.

35 Glej poglavje 4. 1.1.

36 Motnje pri koncentraciji in uenju, vznemirjenost, psihofizine motnje itd.

Ekologija

32

Letna povprena vrednost izpostavljenosti ne sme presei 40 decibelov (dB), kar je zvok mirne ulice v naselju. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je 40 % prebivalstva v EU izpostavljenega ez dan stopnjam hrupa cestnega prometa, ki presegajo 55 dB, ponoi pa okoli tretjina37. Noveje raziskave kaejo, da nastanejo zdravstvene posledice e pri nijih stopnjah hrupa, kot se je domnevalo prej (EEA, 2009).

Zdravstvene posledice pa so e okrepljene, ker se hrup praviloma pojavlja v mestih skupaj z onesnaenim zrakom.

2.1.9 Okoljski odtis Za sonaravni trajnostni razvoj je potrebno zagotoviti, da npr. emisije TGP ne bodo veje od zmogljivosti njihove naravne predelave, da posek lesa ne bo veji od prirastka, da koliina narpane vode ne bo veja od njene obnove, da erozija prsti ne bo presegla obnavljanja in ribolov ne prekorail letnega prirastka rib. Obseg kodljivih emisij in odpadkov ne sme presei absorbcijske zmogljivosti okolja (Plut, 2004, 147).

Kako oddaljeni smo od teh ciljev trajnostnega razvoja, merimo z uveljavljenim kazalcem okoljskega odtisa (Ecological Footprint).38 Okoljski odtis je bioloko produktivna povrina kopnega in vode, ki jo porabimo za proizvodnjo vsega, kar lovek potroi, in za absorbcijo onesnaenja, ki pri tem nastane. Merimo ga v hektarjih39.

Odtis meri na pritisk na naravo in ga primerja z bioloko zmogljivostjo (biokapaciteto) planeta. Omogoa nam analiziranje posledic svoje potronje, proizvodnje, ravnanja z odpadki in prevoznih navad.

37 Svetovna zdravstvena organizacija je v Smernicah o hrupu v okolju doloila mejne vrednosti. V nonem asu jakost hrupa ne sme presegati 30 dB, e elimo zagotoviti mirno in kvalitetno spanje v bivalnem okolju (Institut za varovanje zdravja RS) .

38 Kazalec okoljski odtis naj bi imel na okoljskem podroju podobno vlogo, kot jo ima BDP na ekonomskem podroju. Obstaja pa velika verjetnost, da je podcenjen, saj ne upoteva tistih posledic lovekovih dejavnosti, za katere ni dovolj podatkov (npr. kisel de), nekaterih, ki sistematino zmanjujejo sposobnost regeneracije narave, ki jih biosfera ne more asimilirati (npr. plutanija, PCB, CFC, dioksinov), ter procesov, ki povzroajo na biosferi nepopravljivo kodo izumiraje vrst, krenje gozdov, posledice intenzivnega kmetijstva na onesnaenost vode, izumiranje vrst, irjenje puav itd. (Kuar et al., 2009, 4).

39Gre za t. i. globalne ha (gha) standardizirane enote bioloke produktivne povrine.

Ekologija

33

Slika 20: Okoljski odtis sedaj in po scenarijih: delovanje kot ponavadi oz. mono znianje Vir: http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/world_footprint/ (21. 1. 2010)

Slika 20 kae, da okoljski odtis lovetva e presega biokapaciteto planeta. Globalni okoljski odtis se je od leta 1961 poveal z 1,7 ha/osebo na 2,6 ha/osebo leta 2006. Razlog je predvsem v vse veji energetski porabi na prebivalca. Okoljski odtis bo, e ne bomo mono zniali rpanja naravnih virov in onesnaevanja, e ez nekaj desetletij dvakrat veji, kot je bioloka zmogljivost planeta. Teoretino lahko to razloimo, da bi planet potreboval dve leti, da bi se obnovil in nam zagotovil to, kar porabimo v enem letu.

Kot vidimo iz slike 21, bi moral povpreen Slovenec svoj okoljski odtis zmanjati za najmanj tretjino, saj precejen okoljski deficit kae, da s svojim odtisom porabo in onesnaenjem naravnih virov mono presegamo razpololjivo biokapaciteto svoje deele. Lahko reemo, da ivimo od kapitala namesto od obresti. tevilne drave so e veje porabnice in onesnaevalke narave, so pa tudi takne, ki izkazujejo pozitivno ekoloko bilanco. Med slednjimi so najrevneje drave sveta, pa tudi nekaj najbolj razvitih, kot sta Finska in vedska.

-10

-5

0

5

10

15

Zdrueniarabski emirati

ZDA panija Avstrija Slovenija Finska

gha/oseb

o

okoljski odtis biokapaciteta okoljski deficit/rezerve

Slika 21: Okoljski odtis, biokapaciteta in okoljski deficit za nekatere drave leta 2006 Vir: http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/footprint_for_nations// (21. 1. 2010)

Ekologija

34

Nedavne evropske tudije ugotavljajo, da v celotnem ivljenjskem ciklu najveje vplive na okolje povzroijo (EEA 2007, 269):

hrana in pijaa osebni prevoz stanovanje (gradnja, ogrevanje, topla voda, elektrine naprave).

Navedena podroja predstavljajo 80 % vplivov na okolje in 60 % izdatkov gospodinjstev.

Slika 22: Na Danskem onesnaevanje zaradi cestnega prometa uspeno zmanjujejo z mnoino uporabo koles za prevoz na delo, po nakupih, pa tudi, kot kae slika, za prevoz otrok.

Vir: Kolar, Kopenhagen 2007; http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol2/displayimage.php?pos=-1065 (7. 9. 2009)

2.2 POVZETEK IN VPRAANJA tevilni podatki in analize kaejo, da raste pritisk na naravne vire, vodo, zrak, podnebje in biotsko raznovrstnost. Pria smo tudi vse hitrejim podnebnim spremembam. Doloenim posledicam podnebnih sprememb se ne moremo ve izogniti, zato se je potrebno nanje z ustreznimi ublaitvenimi ukrepi imbolj prilagoditi, z dolgoronimi politikami pa bistveno zmanjati nevarno antropogeno spreminjanje podnebja.

Temeljni dejavniki, ki onemogoajo trajnostni razvoj, ostajajo enaki, oziroma se e intenzivirajo. Med slednjimi je eden kljunih naraajoa energetska poraba, ki sledi rasti BDP. Poveevanje uinkovitosti v proizvodnji in porabi ni zadosti hitro, da bi kompenziralo naglo rastoe potrebe zaradi prevladujoega netrajnostnega ivljenjskega stila.

Najveji viri toplogrednih plinov zaradi lovekove dejavnosti so: izgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnji elektrine energije v prometu, industriji in

gospodinjstvih; spremembe kmetijstva in rabe zemlji, kot je krenje gozdov, in odlaganje odpadkov.

Dosedanji razvoj je potekal predvsem z razvrednotenjem okolja. Posledice onesnaevanja pa so vse bolj dolgorone oziroma celo ireverzibilne. Na eni strani se poveujejo posledice lovekovega vpliva na okolje, na drugi pa ima onesnaevanje velik vpliv na zdravje prebivalstva.

Pritisk na okolje na mnogih podrojih naraa. Predvsem zaradi visoke rasti prometa Sloveniji ni uspelo zmanjati izpustov toplogrednih plinov.

Poviana koncentracija majhnih delcev PM10, predvsem iz izpunih cevi vozil, kuri in termoenergetskih objektov, vpliva na porast tevila bolezni dihal in srca pri ljudeh. Izpostavljenost lahko kodi ljudem vseh starosti, e posebej pa otrokom. Onesnaenost zraka koduje zdravju in zmanjuje kakovost ivljenja in naravnega okolja. Promet pa povzroa v zadnjem obdobju tudi vse vejo izpostavljenost prekomernemu hrupu. Raste tudi naa izpostavljenost meanici keminih onesnaeval, ki se v proizvodnji ali kasneje pri uporabi in odstranjevanju odpadkov prenesejo v vodo, zrak, prst in hrano ter tako v na organizem.

Ekologija

35

Poraba naravnih virov in obremenjevanje okolja se poveujeta in e presegata naravne zmogljivosti obnavljanja in nevtralizacije emisij ter odpadkov, kar nam kae kazalec okoljski odtis. Vzrok je predvsem razsipna potronja fosilnih goriv in surovin.

lovekove dejavnosti ruijo ravnovesje v naravnih sistemih ekosistemih. Njihove storitve nam omogoajo ivljenje, zato je edina pot, da prepreimo neobvladljive posledice v prihodnosti, povratek k spotovanju zakonov narave.

Kljuni pojmi

prani delci PM10, ozonska luknja, podnebne spremembe, energetika, ponori, ekosistemi, biotska raznovrstnost, kemikalije kot onesnaevala, izpostavljenost prekomernemu hrupu, okoljski odtis

Vpraanja za preverj

ekologija - bukovnik - zavod...

Documents