ekonomi Čnost izbora izvajalca za gradnjo poslovno ... · roke« za izbrani objekt in jo...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Simona Strašek

EKONOMIČNOST IZBORA IZVAJALCA ZA

GRADNJO POSLOVNO STANOVANJSKEGA

OBJEKTA IN GRADBENA POGODBA

Diplomsko delo

Maribor, Maj 2014

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa.

EKONOMIČNOST IZBORA IZVAJALCA ZA GRADNJO POSLOVNO

STANOVANJSKEGA OBJEKTA IN GRADBENA POGODBA

Študent: Simona Strašek

Študijski program: Ging

Smer: Gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Šuman Nataša, univ.dipl.gosp.inž.

Mentor: izr. prof. dr. Borut Bratina

Somentor: Marko Soršak, univ. dipl. gosp. inž.

Maribor, Maj 2014

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Nataši

Šuman, mentorju dr. Borutu Bratini, ter

somentorju Marku Soršaku, za strokovno

svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri

nastajanju diplomskega dela. Hvala tudi

tebi Stani, ki si mi pomagal pri

pridobivanju podatkov ter verjel vame, me

optimistično spodbujal ter mi nesebično

pomagal. Iskrena hvala tudi očetu in

mami, ki sta mi omogočila izobraževanje

ter mi nudila finančno pomoč pri šolanju.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi vsa ta

leta stali ob strani.

IV

EKONOMIČNOST GRADNJE INVESTITORJA KOT GLAVNEGA

IZVAJALCA IN ZAKONODAJA GRADBENE POGODBE

Ključne besede: gradbeni normativi, lastna cena, ponudbena cena, gradbena pogodba določilo »ključ v roke«, Fidic določila, insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, likvidacija, odstop od pogodbe.

UDK: [657.424:332.83]:69.05(043.2)

Povzetek: V diplomskem delu bomo zastopali vlogo investitorja, ki izpolnjuje pogoje

za gradnjo poslovno stanovanjskih objektov. V tej vlogi se namreč vedno znova

postavlja vprašanje ali je ekonomično graditi objekte za trg1 v vlogi glavnega

izvajalca del ob angažiranju podizvajalcev, ali gradnjo prepustiti najugodnejšemu

ponudniku. Za pridobitev ustreznega odgovora na to vprašanje, se morajo pripraviti

aproksimativni izračuni skrčene lastne cene na podlagi popisov gradbeno-obrtniških

del, oz. si pridobiti ponudbe na trgu. Ob sklenitvi gradbene pogodbe moramo

preučiti pravne podlage, zakonodajne možnosti in najprimernejše oblike gradbenih

pogodb. V prvem delu diplomskega dela bomo iz popisov del za poslovno

stanovanjski objekt izbrali dvanajst postavk in za njih izračunali skrčeno lastno ceno

s pomočjo gradbenih normativov Obrtne Zbornice Slovenije ter trenutnih tržnih cen.

Oblikovano skrčeno lastno ceno bomo primerjali s ponudbenimi cenami zbranimi s

ponudbami gradbenih podjetij. Z izvedeno analizo izbranih postavk bomo predstavili

postopek in način izbora glavnega izvajalca za gradnjo obravnavanega gradbenega

objekta. V drugem delu bomo predstavili gradbeno pogodbo s klavzulo »ključ v

roke« za izbrani objekt in jo primerjali s Fidic pogodbo Srebrna knjiga. Podrobneje

bomo pojasnili pojme insolventnosti, stečaja, prisilne poravnave, likvidacije ter

odstop od gradbene pogodbe s strani naročnika in izvajalca.

1 Gradnja za trg- bistvena značilnost gradnje za trg je željen kapitalski dobiček, znan investitor, določena

finančna sredstva, časovno opredeljen projekt, prilagojena namembnost zadovoljevanju potreb kupca (Čas,

2010).

V

ECONOMY SELECTION OF A CONTRACTOR FOR THE

CONSTRUCTION OF A BUSINESS AND RESIDENTIAL BUILDING

AND A CONSTRUCTION CONTRACT

Key words: Chamber of crafts of Slovenia, own price, recapitulation, contractor for the

construction, turnkey, Fidic, insolvency, bankruptcy, liquidation.

UDK: [657.424:332.83]:69.05(043.2)

Abstract: In the thesis were presented the role of an investor who qualifies for the

construction of commercial and residential buildings. In this role, is again raises the

question of whether it is economical to build facilities for the market as a leading

artist of the engagement of subcontractors or construction left to the lowest bidder.

In order to obtain an adequate answer to this question must be prepared

approximative calculations that reduced their own prices based on census building

and craftworks, or. you gain market supply. At the conclusion of the construction

contracts we have to study the legal basis, the legislative options, and the most

appropriate forms of construction contracts. In the first part of the thesis will be part

of the Census for the business-residential building chose a dozen items and for

them to calculate the reduced cost price with the help of the Chamber of crafts of

Slovenia and construction norms the current market prices. Shaped shrunk own

price will be matched with offer prices collected offers construction companies. The

analysis carried out of selected items, we will present the procedure and manner of

selection of the general contractor for the construction of the building. In the second

part, we present the construction contract with a clause "turnkey" for the selected

object and compare the Fidic contract Silver book. We will explain in detail the

concepts of insolvency, bankruptcy, receivership, liquidation, and the resignation of

the construction contracts by the contracting authority and the contractor.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA....................................................................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................................. 2

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................................... 2

2 OPIS OBJEKTA IN OPREDELITEV GRADBENIH POSTAVK .................................................................... 3

2.1 OPIS POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA ....................................................................................... 3

2.1.1 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA .............................................................................................. 4

2.1.2 KLASIFIKACIJA POSAMEZNIH DELOV IN VELIKOST OBJEKTA ............................................................. 5

2.2 RAZDELITEV DEL V GRADBENIŠTVU ........................................................................................................ 5

2.2.1 GRADBENA DELA .............................................................................................................................. 6

2.2.2 OBRTNIŠKA DELA .............................................................................................................................. 7

2.2.3 INŠTALACIJSKA DELA ......................................................................................................................... 7

ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA ..................................................................................................................... 8

2.2.4 METODOLOŠKE FAZE GRADITVE IN GRADBENE FAZE ....................................................................... 9

2.2.5 METODOLOŠKE FAZE PROCESA GRADITVE ....................................................................................... 9

2.3 IZBIRA GRADBENIH POSTAVK ZA POTREBE ANALIZIRANJA ................................................................... 12

3 OBLIKOVANJE SKRČENE LASTNE CENE, PREDSTAVITEV PONUDBENIH CEN IN EKONOMIČNOST

IZBORA IZVAJALCA ....................................................................................................................................... 14

3.1 OBRAZLOŽITEV KALKULACIJE ............................................................................................................... 14

3.2 KALKULIRANJE STROŠKOV ZA GRADBENE STORITVE IN OBJEKTE ......................................................... 16

3.3 OBLIKOVANJE SKRČENE LASTNE CENE S KALKULACIJO ......................................................................... 22

3.4 PRIDOBLJENE PONUDBENE CENE NA TRGU ......................................................................................... 46

3.5 OCENJEVANJE EKONOMIČNOSTI GRADNJE Z ANALIZO IZBRANIH POSTAVK ........................................ 46

3.6 ODLOČITEV O NAČINU GRADNJE .......................................................................................................... 54

4 GRADBENA POGODBA NA KLJUČ ZA GRADNJO POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA .............. 58

4.1 SPLOŠNO O ZAKONODAJI GRADBENE POGODBE ................................................................................. 58

4.1.1 OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ)............................................................................................................ 58

4.1.2 POSEBNE GRADBENE UZANCE (PGU) .............................................................................................. 59

4.1.3 POGOJI POGODBE PO FICIDU.......................................................................................................... 59

4.2 SPLOŠNO O POGODBI NA KLJUČ ........................................................................................................... 62

4.2.1 TOLMAČENJE PROJEKTOV NA KLJUČ FIDIC ..................................................................................... 63

4.2.2 PROBLEMSKA KONFERENCA, PRIMERNOST POGODBENE KLAVZULE KLJUČ V ROKE V SLOVENIJI . 64

VII

4.3 SESTAVINE GRADBENE POGODBE NA KLJUČ ZA POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT IN PRIMERJAVA

ČLENOV S FIDIC POGODBO ............................................................................................................................ 67

4.3.1 OBRAZLOŽITEV PRIMERJAV ............................................................................................................ 74

5 PREKINITEV GRADBENE POGODBE ZARADI INSOLVENTNOSTI IZVAJALCA ...................................... 80

5.1 OSNOVE INSOLVENČNEGA PRAVA, STEČAJNI POSTOPEK IN PRISILNA PORAVNAVA ............................ 81

5.1.1 ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM

PRENEHANJU ................................................................................................................................................ 82

5.1.2 POSTOPKI PRISILNEGA PRENEHANJA .............................................................................................. 86

5.1.3 REDNA LIKVIDACIJA ........................................................................................................................ 87

5.1.4 STEČAJNI POSTOPEK ....................................................................................................................... 87

5.1.5 PRISILNA PORAVNAVA .................................................................................................................... 89

5.2 ZAUSTAVITEV DEL IN ODSTOP OD GRADBENE POGODBE ZARADI INSOLVENTNOSTI ........................... 90

5.2.1 ODSTOP OD POGODBE S STRANI IZVAJALCA .................................................................................. 92

5.2.2 ODSTOP OD POGODBE S STRANI NAROČNIKA ................................................................................ 93

6 SKLEP ............................................................................................................................................. 95

7 LITERATURA IN VIRI........................................................................................................................ 97

8 PRILOGE ....................................................................................................................................... 101

8.1 SEZNAM GRAFOV ............................................................................................................................... 114

8.2 SEZNAM TABEL ................................................................................................................................... 115

8.3 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................................................ 116

8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS .......................................................................................................................... 116

VIII

SEZNAM OKRAJŠAV

kg- kilogram

t- tona

m1- tekoči meter

m2- kvadratni meter

m3- kubični meter

NK- nekvalificirani delavec

PK-polkvalificiran delavec

KV- kvalificirani delavec

GNG- gradbene norme GIPOSS

OZ- Obligacijski zakonik

ZFPPIPP- Zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju

EIC – European International Contractors

bod- bruto osebni dohodki

OZS- Obrtna zbornica Slovenija

ZOR- Zakon o obligacijskih razmerjih

PGV- Posebne gradbene uzance

KS- Kohezijski sklad

ZOO- Zakon o obligacionim odnosima

GZS-ZGIGM- Gospodarska zbornica Slovenije- Zbornica gradbeništva in industrije

gradbenega materiala

ZDDV- Zakon o davku na dodano vrednost

ZJN-2- Zakon o javnem naročanju

ZGD- Zakon o gospodarskih družbah

ZFPPod- Zakon o finančnem poslovanju podjetij

Ekonomičnost izbora izvajalca za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta in gradbena pogodba

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

V diplomskem delu bomo zastopali vlogo investitorja, ki izpolnjuje pogoje za gradnjo

poslovno stanovanjskih objektov. V tej vlogi se namreč vedno znova postavlja vprašanje ali

je ekonomično graditi objekte za trg v vlogi glavnega izvajalca del ob angažiranju

podizvajalcev, ali gradnjo prepustiti najugodnejšemu ponudniku. Za pridobitev ustreznega

odgovora na to vprašanje, se morajo pripraviti aproksimativni izračuni skrčene lastne cene

na podlagi popisov gradbeno-obrtniških del, oz. si pridobiti ponudbe na trgu. Skrčeno lastno

ceno običajno izračunamo na podlagi normiranja delovnega časa in materiala, ter osnovnih

stroškov, ki nastanejo pri gradnji objekta. Izračunano skrčeno lastno ceno gradnje objekta

nato primerjamo s pridobljenimi ponudbami drugih gradbenih podjetij, ki jih investitor

pridobi s prostim zbiranjem ponudb. Z analizo medsebojne primerjave se investitor lahko

odloči o načinu gradnje. V kolikor se odloči za zunanjega izvajalca, ki ga izbere preko

razpisnega postopka, z njim sklene gradbeno pogodbo.

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Namen diplomske naloge je izračunati skrčeno lastno ceno za nekaj izbranih

predračunskih postavk, ter jo primerjati s cenami ponudnikov na trgu. Za izračun skrčene

lastne cene bomo uporabili nekaj postavk iz popisov gradbeno-obrtniških del, ki zajemajo

dela do tretje gradbene faze. Prav tako bomo upoštevali normative o potroških časa in

materiala ter cene, ki jih podjetje koristi kot delovna sredstva za proizvodnjo gradbenih

objektov. V ceni urne postavke delavca bomo zajeli tudi delež ocenjeno največjih stroškov,

(posrednih in neposrednih), ki pri gradnji objekta nastanejo. Izračunano skrčeno lastno ceno

bomo primerjali s štirimi konkretnimi ponudbam izvajalcev gradbenih del, ki jih bomo

pridobili v ta namen. Na podlagi izračunane skrčene lastne cene izbranih postavk, bomo

ocenili ekonomičnost gradnje ter podali predlog za sprejetje odločitve o načinu izvedbe

investicije. V kolikor bomo iz izračuna ugotovili, da je razlika v ceni za določene postavke

minimalna, bomo investitorju predlagali zunanjega izvajalca del. Z njim bo investitor sklenil

gradbeno pogodbo. Podrobneje bomo predstavili ključne člene gradbene pogodbe, kot so

predmet pogodbe, pogodbena cena, rok izvedbe, obračun in plačilo, itd., ter jih vsebinsko


primerjali s Fidic določili. Podrobneje bomo pojasnili postopke zaradi insolventnosti, kot so

stečajni postopek, prisilna poravnava, likvidacija.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

V diplomskem delu bomo izračunali skrčeno lastno ceno z metodo oblikovanja ponudbenih

cen za gradbene objekte. V ta namen bomo analizirali le nekaj predračunskih postavk in tako

ugotovili ekonomičnost gradnje investitorja v vlogi glavnega izvajalca ob angažiranju

podizvajalcev ali za izvajalca izbrati podjetje, ki je poslalo najugodnejšo ponudbo. Seveda

pa pri gospodarskih objektih najcenejša ponudbena cena ni vedno odločujoča, sploh, če je

razlika v ceni minimalna. Omejitve so predvsem pri izbiri izvajalca iz vidika pogodbenih

obveznosti, pri ceni materiala in pri urni postavki delavca. V praksi se namreč pogosto

dogaja, da prihaja do zviševanja pogodbenih cen, zaradi manjkajočih del, nepredvidenih del,

aneksov. V zadnjem času so pogoste tudi prekinitve gradbene pogodbe zaradi insolventnosti

podjetij. Pri izbiri izvajalca del moramo upoštevati tudi reference, ki jih ponudnik ima z

gradnjo sorodnih objektov in pa garancijske roke, ki nam jih le ta ponuja. Pri cenah tako

materiala, kot pri urnih postavkah delavcev, pa imamo omejitve pri nepoznavanju

uporabljenih cen gradbenih podjetij. Podjetja imajo pri cenah materiala običajno popuste in

rabate, zato so njihove uporabljene cene nižje od nam dostopne tržne cene. Prav tako nam

urna postavka zaposlenega delavca, kot tudi najetega izvajalca ni znana. Običajno podjetja

sodelujejo z določenimi podizvajalci, s katerimi imajo zopet sklenjene določene dogovore o

urni postavki.

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA

Iz popisov gradbeno-obrtniških del do tretje gradbene faze, bomo izbrali nekaj postavk. S

pomočjo cen materiala in dela, ki smo jih pridobili na trgu, bomo izračunali skrčeno lastno

ceno objekta. Skrčeno lastno ceno bomo primerjali s pridobljenimi ponudbenimi cenami in

tako z analitsko metodo primerjave posameznih postavk in skupne rekapitulacije, ocenili

ekonomičnost izvedbe z izračunano skrčeno lastno ceno. Opisali bomo Obligacijski zakonik

(OZ), posebne gradbene uzance in Zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se navezujejo na gradbeno pogodbo.

Podrobneje bomo predstavili sestavne dele gradbene pogodbe s klavzulo » ključ v roke« in

jo vsebinsko primerjali z določili Fidic. Opisali in zakonsko bomo opredelili postopke zaradi

insolventnosti, kot je stečajni postopek, likvidacija, prisilna poravnava, itd..


2 OPIS OBJEKTA IN OPREDELITEV GRADBENIH

POSTAVK

2.1 OPIS POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA2

Investitor namerava zgraditi večnamenski poslovno stanovanjski objekt. Zaradi umestitve

objekta med regionalno cesto, na nivoju pritličja in občinsko cesto, na nivoju kleti, je objekt

podolgovate zasnove. Objekt je tlorisno členjen in je v kletni etaži prilagojen parcelnim

mejam. Kletna etaža je zaradi te prilagoditve geometrijsko nepravilna in je v okviru tlorisnih

dimenzij (32,88 m + 49,32 m) × (6,56 m + 17,02 m + 15, 42 m). Nad delom kletne etaže je

predvideno tlorisno členjeno pritličje z mansardo, v okviru dimenzij (21, 00 m + 22, 32 m +

5, 76 m) × (26, 32 m + 7,00 m). Vzdolž zahodne fasade sta nad vhodoma v trgovino in

pošto predvidena steklena nadstreška širine 1,50 v dolžini 16, 94 m in 7,20 m. Pod steklenim

nadstreškom nad trgovskim delom objekta je predviden steklen vetrolov, tlorisnih dimenzij

3, 60 m × 0, 79 m. Del manipulativnega prostora pred skladiščem je ograjen s panelno

ograjo višine do 2, 0 m in v okviru dimenzij 5, 76 m ×8, 56 m, ter pokrit z ravno streho.

Višinsko je objekt členjen, njegova največja višina je 17, 97 m (merjeno od terena v nivoju

kleti, do najvišjega slemena). Višinska kota ± 0,00 = 303,30 n.m.v. in je določena v pritličju,

predvidena kota mansarde je + 4, 75 m. Kletna etaža je predvidena v treh nivojih, najnižja

kota je -7,20 m ter je deloma vkopana. Kolenčni zidovi v nivoju pritličja so zaradi njegove

namembnosti predvideni v višini 2,00 m in 1,60 m. V mansardi je predviden kolenčni zid

višine 80 cm. Nad delom kleti je predvidena ravna streha, na njej so v nivoju pritličja

urejene povozne in manipulativne površine. V delu pritličja z višjim kolenčnim zidom je

predvidena enokapna streha, na delu z nižjim kolenčnim zidom pa je streha oblikovana kot

dvokapnica s podaljšano strešino. Na osrednjem delu pritlične etaže je predvidena ravna

streha in se v nivoju mansarde uporablja kot terasa. Streha mansardnega dela je predvidena

kot dvokapnica, zaključena s čopi. Vse strešine so predvidena v naklonu 38º, kot kritina je

predviden klasični bobrovec. V južnem delu kletne etaže je predvidena odprta garaža z 20

parkirnimi prostori, ter uvozom z javne poti, ki poteka pred objektom. V preostalem delu

kleti sta predvideni knjižnica in večnamenska kulturna dvorana, ki ima za dostavo v

skladiščni del predviden dovoz z javne poti. V pritličju je predvidena trgovina, gostinski

2 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2012.


lokal in pošta. Mansarda je namenjena ureditvi sedmih stanovanjskih enot v strukturi

dvosobnih in trosobnih stanovanj. V mansardnem delu nad skladiščem so predvideni

pomožni prostori trgovine. Vhodi v kletne dele objekta so predvideni na vzhodni strani z

nivoja obstoječe javne poti. Vhodi v pritlične dele objekta ter dostopi do mansardnih

prostorov so predvideni na zahodni strani, z nivoja obstoječe regionalne ceste. Vertikalna

komunikacija med nivojema obeh cest je predvidena po odprtem stopnišču v vogalu objekta.

2.1.1 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA3

Objekt je zaradi velikosti in nepravilnega tlorisa konstrukcijsko ločen na dva dela, ki sta

medsebojno dilatirana. Garažni del objekta: obodni AB temelji kletne garaže so predvideni

kot pasovni, z razširitvijo pod svetlobnim jaškom na zaledni steni. Pod AB stebri so

predvideni točkovni temelji, ki so medsebojno povezani s temeljnimi gredami. Na tleh

kletne garaže je predvidena talna plošča debeline 20 cm. Nosilna konstrukcija kletne garaže

je AB okvirna konstrukcija z obodnimi AB stenami. Okvirno konstrukcijo tvorijo AB stebri

z AB nosilci v vzdolžni in prečni smeri. Večnamenski del objekta: pod nosilnimi stenami

večnamenskega dela kleti so predvideni pasovni temelji. Temelji se na nivojsko različnih

delih kleti stopničijo. Pod AB stebri so predvideni točkovni temelji, ki so medsebojno

povezani s temeljnimi gredami. Temeljenje dvigalnega jaška je predvideno s temeljno

ploščo. Nosilna konstrukcija kletne in pritlične etaže je AB okvirna konstrukcija z obodnimi

in vmesnimi AB stenami, ter opečnimi zidovi. Opečni zidovi se izvedejo z vertikalnimi AB

ojačitvami in AB horizontalnimi vezmi. Okvirno konstrukcijo tvorijo AB stebri z AB nosilci

v vzdolžni in prečni smeri. Zidava mansardnega dela objekta je predvidena z opečnimi

zidovi. Stropna konstrukcija nad kletjo in nad pritličjem je AB plošča. Vertikalna povezava

etaž je predvidena z izvedbo AB stopnic okoli dvigalnega jaška. Jašek dvigala je predviden

kot monolitna AB konstrukcija. Vzdolž vzhodne fasade je v pritličju trgovine predvidena

enokapna streha naklona 38º. Ostrešje enokapne strehe je leseno. Nad skladiščem trgovine je

predvidena dvokapna streha, s podaljšano strešino naklona 38º. Nad stanovanjskim delom

mansarde sta predvideni dvokapni strehi naklona 38º s čopi. Na južni strani ravne strehe je

predvidena dvokapna streha, ki se nadaljuje iz enokapne strehe nad pritličjem ter naslanja na

dvokapno streho stanovanjskega dela. Nad manipulativnim prostorom pred skladiščem

3 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2012.


trgovine je predvidena jeklena nadstrešnica. V pritličju sta na zahodni fasadi predvidena

konzolna nadstreška.

2.1.2 KLASIFIKACIJA POSAMEZNIH DELOV IN VELIKOST OBJEKTA

V spodnji tabeli smo prikazali razčlenjenost objekta v deležih po namembnosti prostorov.

Objekt ima tri etaže in sicer klet, pritličje in mansardo. Bruto tlorisna površina objekta je

5609,47 m². Neto tlorisna površina je 5039, 73 m². V kletem delu bodo garaže, knjižnica in

dvorana. V pritličju bo trgovina z gostinskim lokalom in pošta. V mansardi bodo stanovanja

različnih velikosti.

Tabela 1: Klasifikacija objekta (Vir: Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2012).

Delež v skupni uporabni površini objekta Razred

27, 5% trgovina

22 % dvorana

20 % stanovanja

15 % garaža

10 % knjižnica

3 % pošta

2,5 % gostinski lokal

2.2 RAZDELITEV DEL V GRADBENIŠTVU

Dela v gradbeništvu razdelimo po fazah, ki se navezujejo na gradnjo objekta in dela, ki se

navezujejo na pripravljalna dela. Dela, ki so vezana na gradnjo objekta so:

• gradbena dela,

• obrtniška dela,

• inštalacijska dela.


2.2.1 GRADBENA DELA

V skupino gradbenih del sodijo dela prikazana v spodnji tabeli. Gradbena dela zajemajo tako

časovno, kot tudi finančno najznatnejši del celotnega projekta. Zajemajo dela vključno s

tretjo gradbeno fazo (podrobneje v postavki 2.2.5). Običajno se v tem delu gradbenega

projekta uporablja težka mehanizacija, kot so bagri, buldožerji, nakladači, rovokopači,

tovorna vozila s prikolicami, žerjavi, valjarji, itd.. Delovna sila na gradbišču so predvsem

NK- delavci, PK-delavci, strojniki, vozniki.

Tabela 2: Gradbena dela (Vir: Pšunder, et al.,2008)

RUŠITVENA DELA Vsa dela, ki so vezana na odstranitev

objekta, npr. rušitev armiranobetonske

konstrukcije, opečnih zidov, odstranitev

strešne konstrukcije, itd..

ZEMELJSKA DELA Izkopi, geotehnična dela, zasipi, nasipi,

utrjevanje tal, opiranje in razpiranje sten.

TESARSKA DELA Izdelava opažne konstrukcije, gradbeni

odri, izdelava lesenih nosilnih konstrukcij.

BETONSKA DELA Priprava svežega betona ter betoniranje,

vezanje, rezanje, krivljenje, polaganje,

sidranje armature.

ZIDARSKA DELA Zidanje zidov, oblaganje sten,izdelava

ometov, izdelava estrihov, izvedba

hidroizolacije, itd..

DRUGA GRADBENA DELA Asfalterska dela, kanalizacijska dela,

montažna dela, tehnološka dela.


2.2.2 OBRTNIŠKA DELA

Po končanih gradbenih delih sledijo obrtniška dela, ki dajo objektu dokončno zunanjo in

notranjo obliko. Predstavljena in podrobneje opisana so v tabeli 3. Opravljajo jih običajno

KV-delavci.

Tabela 3: Obrtniška dela (Vir: Pšunder, et al.,2008)

KROVSKA DELA Prekrivanje strehe, montaža žlebov, montaža zračnikov in vtočnih kotličkov,

KLEPARSKA DELA Izdelava zidnih obrob, zaključki strehe ob kapu, prekrivanje atik, oblaganje žlot,

KLJUČAVNIČARSKA DELA Izdelava in montaža jeklenih konstrukcij, kovinskih ograj, ročajev, mrež svetlobnih jaškov, protipožarnih oken in vrat, peskanje konstrukcij,

MIZARSKA DELA Izdelava in montaža podbojev, vrat, lesenih oblog, pohištva,

KAMNOSEŠKA DELA Oblaganje fasade s kamnom, izdelava in montaža okenskih polic, polaganje tlaka iz kamna,

TERACERSKA DELA Polaganje in brušenje terazzo plošč, izdelav in montaža stopnic iz litega terazza, izdelava obrob terazzo tlaka,

KERAMIČARSKA DELA Polaganje stenske in talne keramike, fugiranje, izdelava obrob,

FASADERSKA DELA Izdelava fasadnih ometov, zaključnih slojev, podkonstrukcij, oblog, barvanje fasade, obdelava zunanjih špalet ob oknih in vratih,

STEKLARSKA DELA Izdelava steklenih vetrolovov, predelnih sten, vrat, fasadnih in strešnih zasteklitev, nadstreškov.

2.2.3 INŠTALACIJSKA DELA

Inštalacijska dela se deloma izvajajo že v fazi izvajanja gradbenih del oz. deloma ob

končanju le teh. Razdeljena so na strojne in električne inštalacije. Predstavljena so v tabeli 4

in v tabeli 5.


STROJNOINŠTALACIJSKA DELA

Tabela 4: Strojno inštalacijska dela (Vir: Pšunder et al., 2008)

VODOVOD

OGREVANJE

PREZRAČEVANJE

PLIN

DVIGALA

DRUGE TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE

ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA

Tabela 5:Elektroinštalacijska dela (Vir: Pšunder et al., 2008)

ELEKTRIČNE INŠTALACIJE-JAKI TOK

ELEKTRIČNE INŠTALACIJE-ŠIPKI TOK

STRELOVOD

DRUGE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE NPR. TELEFON, ANTENE.


2.2.4 METODOLOŠKE FAZE GRADITVE IN GRADBENE FAZE

Za lažje razumevanje faznosti gradnje, moramo opredeliti dve terminologiji. In sicer gradnjo

objektov, ki je razdeljena na pet gradbenih faz in graditev objektov, ki je širša beseda in prav

tako zajema določene faze. V nadaljevanju bomo našteli metodološke faze v procesu

graditve in gradbene faze v procesu gradnje.

2.2.5 METODOLOŠKE FAZE PROCESA GRADITVE

Pšunder et al., (2009), v knjigi Gradbeno poslovanje razlikuje štiri faze procesa graditve in

njihovih aktivnosti v navedenem vrstnem redu. Investitor običajno samodejno izdela

predinvesticijsko zasnovo gradbenega projekta in pa investicijski program. V kolikor temu

ni kos, lahko to pripravi tudi tim strokovnjakov. Vsebinsko predinvesticijska zasnova ni

določena, bistveno je, da je investitorju v pomoč pri nadaljnjih odločitvah. Predinvesticijska

zasnova je študija izvedljivosti, kar pomeni, da se na podlagi tega lahko projekt ovrže ali pa

nadaljuje.

1. FAZA: zasnova graditve z aktivnostmi

• izdelava predinvesticijske zasnove,

• izdelava idejne zasnove,

• izdelava investicijskega programa,

• izdelava idejnih projektov.

2. FAZA: projektiranje graditve z aktivnostmi

• izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,

• izdelava projekta za razpis,

• izdelava projekta za izvedbo.

3. FAZA: neposredna priprava na gradnjo z aktivnostmi

• izvedba pripravljalnih del,

• izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih ter drugih del,

• pridobitev uporabnega dovoljenja,

• primopredaja zgrajenega objekta.


Šuman, (2010), podaja gradbene faze gradnje objektov, ki so razčlenjujejo glede na fizično

izgradnjo objekta, po principu rasti objekta (od zakoličbe objekta do vselitve). Izkustveno

govorimo o petih gradbenih fazah, ki običajno obsegajo naslednja dela:

I. GRADBENA FAZA

Pomeni začetek gradnje in zajema:

• pripravljalna dela na gradbišču,

• zakoličbo objekta,

• izkop gradbene jame,

• izvedba temeljev in /ali temeljne plošče.

II. GRADBENA FAZA

Pomeni:

• izdelavo kletne plošče pri objektih, ki so podkleteni.

III. GRADBENA FAZA

Pomeni:

• izvedbo konstrukcijskih gradbenih del vseh etaž in podstrešja,

• izvedbo strešne konstrukcije,

• izvedbo krovskih del.

IV. GRADBENA FAZA

Vključuje predvsem obrtniška in inštalacijska dela:

• vgradnja stavbnega pohištva (okna, vrata, nosilni elementi ograj..),

• izvedba predelnih sten v notranjosti objekta,

• suhomontažna dela (mavčnokartonska dela predelnih sten in spuščenih stropov),

• izdelava izolacije objekta (toplotna in zvočna izolacija sten, stropov in podov),

• napeljava vseh potrebnih inštalacij (električne (moč in razsvetljava), informacijske (računalniško omrežje/telefon), vodovod in odtoki, eventualna plinska inštalacija, sistem ogrevanja, sistem hlajenja),

• izdelava cementnih prevlek (estrihi),

• izdelava notranjih in zunanjih (fasadnih) ometov,

• talne in stenske obloge, ki zahtevajo mokro vgradnjo (keramičarska dela, polaganje kamna),


• ključavničarska dela,

• fasaderska dela.

V. GRADBENA FAZA

Pomeni zaključitev gradnje objekta, ter vključuje vsa preostala in zaključna gradbena dela:

• finalno montažo inštalacijskih elementov (stikala, svetila, sanitarna oprema,grelna telesa…),

• slikopleskarska dela,

• eventualna interna steklarska dela,

• polaganje talnih oblog.


2.3 IZBIRA GRADBENIH POSTAVK ZA POTREBE ANALIZIRANJA

Iz popisov gradbeno-obrtniških del do tretje gradbene faze, bomo za poslovno stanovanjski

objekt izbrali nekaj glavnih predračunskih postavk gradbenih del. To so postavke, ki

predstavljajo večji procent stroškov ali pa v terminskem načrtovanju predstavljajo

aktivnosti, ki zahtevajo daljši čas za njihovo izvedbo in angažiranje večjega števila delovne

sile.

ZEMELJSKA DELA

1. Strojni izkop gradbene jame, do kote dna izboljšanja terena, z direktnim nakladanjem

izkopanega materiala na tovornjak in odvoz na stalno deponijo oddaljeno do 3 km

(zemljišče III kat.).

BETONSKA IN ARMIRANOBETONSKA DELA

2. Izdelava in montaža srednje zahtevne armature iz betonskega jekla RA S 500, do fi

12 mm.

3. Izdelava in montaža srednje zahtevne armature iz betonskega jekla RA S 500, nad fi

12 mm.

4. Rezanje, polaganje in vezanje armature iz armaturnih mrež MAG S 500, armaturne

mreže 3-5 kg/m2.

5. Vgrajevanje betona C 7/10 v nearmirane betonske konstrukcije, sanacija tal s pustim

betonom pod temelji z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi.

6. Vgrajevanje betona C 25/30 v armirano betonske pasovne temelje, presek od 0,3 do

0,5 m3/m2/m1 z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi.

7. Izdelava, dobava in vgrajevanje betona C 25/30 v armiranobetonske konstrukcije

preseka 0,25 m3/m2-plošča nad kletjo.

ZIDARSKA DELA

8. Izdelava vertikalne hidroizolacije iz 2×0,4 cm, varjenega Izotekta V4, s preklopom

10 cm, s predhodnim premazom Ibitola, ter zaščito hidroizolacije z npr. Fibran xps

300-l, debeline 6 cm in čepasto folijo, vsemi pomožnimi deli, prenosi in transporti.

9. Zidanje zidov iz opečnega modula deb. 20 cm, z nabavo materiala, napravo malte,

vsemi pomožnimi deli, prenosi in transporti do mesta vgradnje.


10. Grobi in fini omet sten s podaljšano apneno-cementno malto 1:2:6 s predhodnim

obrizgom sten z redko cementno malto, dobava vsega materiala, izdelava malte in

storitev.

TESARSKA DELA

11. Izdelava dvostranskega opaža AB zidov kleti, komplet z vsemi pomožnimi deli,

prenosi, čiščenjem in transportom.

12. Dobava lesa in izdelava kompletne strešne konstrukcije dvokapnice nad stanovanji z

čopi, poraba lesa do 0,04 m3/m2, z vsem veznim materialom.


3 OBLIKOVANJE SKRČENE LASTNE CENE,

PREDSTAVITEV PONUDBENIH CEN IN

EKONOMIČNOST IZBORA IZVAJALCA

Iz popisov gradbenih del za poslovno stanovanjski objekt, smo izbrali dvanajst postavk, ki

jih bomo podrobneje analizirali. S pomočjo normativov Obrtne zbornice Slovenije (OZS,

2006) in trenutnih cen materiala in dela na trgu, ki smo jih pridobili od dobaviteljev in

gradbenih proizvajalec materiala, bomo sestavili novo predračunsko rekapitulacijo za teh

dvanajst postavk. V poglavju 3.3 bomo izračunali skrčene lastne cene za teh dvanajst

postavk in skupno skrčeno lastno ceno za objekt. V poglavju 3.4 bomo našo kalkulacijo

primerjali s tremi predračuni gradbenih podjetij pridobljenimi na trgu s prostim zbiranjem

ponudb. Po primerjavi cen posameznih postavk in skupne rekapitulacije, bomo podrobneje

podali še analizo ponudnikov. Z analizo bomo prišli do spoznanja, v katerih postavkah se

skrčene lastne cene in ponudbene cene na enoto najbolj razlikujejo in v katerih postavkah so

si najbolj podobne. Na podlagi zbranih podatkov o cenah in referencah ponudnikov bomo

investitorju predlagali najugodnejšega oz. najbolj ekonomičnega ponudnika. Z izbranim

ponudnikom bo investitor sklenil gradbeno pogodbo na ključ.

3.1 OBRAZLOŽITEV KALKULACIJE4

V kolikor želimo podrobneje obrazložiti kalkulacijo, moramo poznati nekaj osnovnih

pojmov, ki jo zajemajo. To so:

• stroškovno mesto (SM) je prostorsko, vsebinsko in funkcionalno zaokrožena celota

v podjetju, za katero ločeno ugotavljamo stroške in ima jasno določen nosilec

odgovornosti, npr. (proizvodnja, nabavna služba, prodajna služba,uprava..),

• stroškovni nosilec (SN) je poslovni učinek (proizvod ali storitev), zaradi katerega so

se pojavili stroški,

• stroškovni objekt (SO) je vse za kar ločeno ugotavljamo stroške, npr. stroškovni

nosilec, stroškovno mesto, serija proizvodov, poslovna enota.

4 Turk et al.,2004.


Za kalkuliranje (izračunavanje) lastnih cen poslovnih učinkov je pomembna delitev

stroškov na neposredne (direktne) in posredne (indirektne, splošne, režijske).

• Neposredni stroški so tisti stroški, za katere natančno vemo, kateri stroškovni objekt

jih je povzročil in koliko jih je povzročil. Ugotavljamo jih direktno npr.

potrošek apna × cena apna = strošek apna

• Posredni stroški so skupni za več stroškovnih objektov, pri čemer ne vemo

natančno, koliko jih je povzročil posamezni stroškovni objekt. Razporejamo jih s

pomočjo t.i. ključev.

Ključ = (splošni stroški / osnova za razporejanje) × 100

Bistveno je, da pravilno izberemo osnovo, saj napačno izbrana osnova vodi do napačne

razporeditve stroškov. Osnova mora biti čim bolj vsebinsko povezana s stroški, ki jih

razporejamo.

• Dvostopenjsko razporejanje stroškov pomeni, da v prvi stopnji stroške

razporedimo z ravni podjetja, na raven stroškovnih mest, v drugi stopnji pa z ravni

stroškovnih mest na raven stroškovnih nosilcev.

• Lastna cena nam pove, koliko znašajo stroški na enote poslovnega učinka.

Sestavljajo jo stroški predmetov dela (material, energija), stroški neposrednega dela,

amortizacija, proizvodna režija, splošni stroški nabave, uprave, prodaje.

• Metode kalkuliranja lastne cene je odvisna predvsem od vrste podjetja,

proizvodnega programa in od narave splošnih stroškov. Poznamo pet metod

izračunavanja lastnih cen poslovnih učinkov.

-enostavna delitvena kalkulacija

-kalkulacija z ekvivalentnimi števili

-kalkulacija z dodatki

-kalkulacija vezanih proizvodov

-kalkulacija po spremenljivih stroških


3.2 KALKULIRANJE STROŠKOV ZA GRADBENE STORITVE IN

OBJEKTE5

Kalkuliranje neposrednih stroškov

Ponudbena cena je sestavljena iz neposrednih in posrednih stroškov. Pomembno pri tem je,

da znamo pravilno stroške izračunati in razdeliti. Neposredni stroški so neposredno

povezani s proizvodnjo in so odvisni od obsega proizvodnje, to so stroški za:

• porabljena sredstva izdelave (m),

• bruto osebne dohodke pri izdelavi (bod), v naši tabeli so obravnavani kot »plače«,

• terenske dodatke (td),

• pripravljalna dela (pd).

Porabljena sredstva (m) so stroški materiala, ki ga je treba vgraditi, stroški pomožnega

materiala in amortizacija osnovnih sredstev. Stroški bruto osebnih dohodkov (bod) so stroški

za delo, ki ga je potrebno opraviti za posamezno storitev, to so stroški osebnih dohodkov

delavcev, zvišani za davke in prispevke. Terenski dodatki (td), so dodatki delavcem za delo

na terenu. Izplačujejo se mesečno za vsak dan bivanja na terenu. Stroški pripravljalnih del

(pd) so stroški ureditve gradbišča in so odvisni od organizacije gradbišča. Neposredni stroški

se izračunavajo v tesnem sodelovanju z operativno in tehnološko pripravo dela, s pomočjo

predkalkulacij in na podlagi glavne kalkulacije predračunskih postavk. S predkalkulacijami

ocenjujemo stroške za amortizacijo osnovnih sredstev (OS)6, materiale fco gradbišče,

notranji transport na gradbišču ter mokre mešanice in polizdelke. Te stroške moramo poznati

preden se lotimo glavnih kalkulacij. V predkalkulacije uvrščamo tudi stroške terenskih

dodatkov in pripravljalnih del. Te stroške moramo poznati preden začnemo določati faktor.

Amortizacija je ekvivalentni del OS, ki mora v času uporabe (med delovnim procesom)

preiti iz OS na proizvode in storitve. Gradbena podjetja jo najpogosteje izračunavajo po

naslednji enačbi:

5 Pšunder, 2009.

6 Osnovno sredstvo (OS) je sredstvo, ki ga ima poslovni sistem v lasti ali v finančnem najemu. Uporablja se pri

ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Med nje štejemo zemljišča, zgradbe, proizvajalno opremo,

drugo opremo, (Hočevar et al., 2006).


� = (�� × ��)/(�� × �) (3.1)

A- amortizacija OS na enoto mere

Nv- valorizirana vrednost OS

Ue- efektivne ure delovanja OS na leto

Kn- normativna kapaciteta OS na enoto mere

As- stopnja letne amortizacije (je recipročna vrednost predvidenemu številu let uporabe OS)

Nabavna cena materialov fco gradbišče so nakupne cene materialov, zvečane za stroške

zunanjega transporta, vključno s stroški nakladanja in razkladanja. Stroški notranjega

transporta so stroški od deponij do mesta vgradnje. Pri izdelavi predkalkulacije mokrih

mešanic in polizdelkov uporabljamo normative, ki določajo porabo materiala, dela, strojnega

dela ter interne cenike materialov fco gradbišče in interne cenike za bruto osebne dohodke.

Stroške terenskih dodatkov delavcev izračunamo kot skupne stroške za celotno gradbišče, za

ves čas izgradnje objekta. Potrebujemo jih za določitev strukturnega faktorja. Izračunamo jih

s pomočjo terminskega plana in podatka o številu delavcev in kadrovski strukturi na

gradbišču. Stroške pripravljalnih del določimo kot skupne stroške gradbišča in jih

potrebujemo za izračun strukturnega faktorja. Izračunamo jih na podlagi sheme gradbišča in

predvidevanj.

Glavno kalkulacijo praviloma pripravimo za vsako predračunsko postavko posebej. Lotimo

se je, ko imamo pripravljene predkalkulacije, bruto osebne dohodke posamezne skupine

delavcev, podatke o amortizaciji ter zunanjem transportu, projekte za razpis s popisi,

predizmerami in projektantskim predračunom gradnje objekta, glej tabelo 6. Ko izračunamo

vse interne cene za material in bruto osebne dohodke vseh predračunskih postavk, lahko s

seštevkom izračunamo še interno ceno za gradbeni objekt. Interna cena objekta se

izračunana po naslednji enačbi:

��(�) = ∑� + ∑�� (3.2)

m-porabljena sredstva izdelave, material

bod- bruto osebni dohodki pri izdelavi


Določanje posrednih stroškov in faktorja

Sedaj moramo obravnavati še posredne (indirektne, splošne, režijske) stroške. To so v

splošnem stroški režije gradbišča, režije poslovne enote ter režije podjetja in niso v

neposredni zvezi z delovnim procesom na gradišču. V to kategorijo uvrščamo tudi stroške

bruto osebnih dohodkov režijskih delavcev, pisarniške potrebščine, kurjavo, razsvetljavo,

stroške varovanja gradbišč, stroške zavarovanja za začasne objekte, stroške vzdrževanja

začasnih objektov na gradbišču. Stroški režije poslovne enote so bruto osebni dohodki

delavcev, stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja, boleznine, nadure, potni stroški,

stroški regresa za prehrano, stroški razvoja, stroški ekonomske propagande, prispevki iz

dohodka, itd.. Ti stroški se izračunajo enkrat letno za potrebe načrta gradbene proizvodnje in

predstavljajo določen odstotek od vsote bruto osebnih dohodkov proizvodnih delavcev.

Tako moramo npr. z gradnjo objektov pokriti 100% bod za režijske stroške vseh gradbišč

poslovne enote, 80% bod za režijske stroške poslovne enote, 35% bod za režijske stroške

podjetja. Vsi režijski stroški so poslovna skrivnost podjetja in se gibljejo med 200 % in 300

% glede na bruto osebne dohodke.

Ko imamo znane interne cene gradbenega objekta, predvidene stroške terenskih dodatkov,

predvideni stroški pripravljalnih del, odstotke za bruto osebne dohodke za pokrivanje

posrednih stroškov in dobička, lahko izračunamo faktor posrednih stroškov in določimo

ponudbeno ceno za gradbeni objekt. V spodnji tabeli 6 so podatki o stroških izmišljeni

vendar v realnem medsebojnem odnosu.


Tabela 6: Razčlemba ponudbene cene gradbenih del objekta (Povzeto po: Pšunder, 2009).

Razčlemba ponudbene cene gradbenih storitev

Absolutna vrednost stroška (€)

Odstotek PS na bruto osebne dohodke

A) NEPOSREDNI STROŠKI (NS)

• material (m)

• bruto osebni dohodek (bod)

• terenski dodatek (td)

• pripravljalna dela (pd)

∑ NS

500.000,00

300.000,00

24.000,00

105.000,00

929.000

B) POSREDNI STROŠKI (PS)

• režija gradbišča

• režija poslovne enote

• režija podjetja

300.000,00

240.000,00

105.000

100

80

35

C) DOBIČEK (DOB) 45.000 15

∑ PS+DOB 690.000,00 230

Izračun ponudbene in lastne cene objekta

Ponudbena cena gradbenih del objekta se torej lahko izračuna z enačbo:

�� = ∑�� + ∑�� + �� (3.3)

V ta namen, v tabelo 6, v vrsto posrednih stroškov, pod stolpec absolutna vrednost stroška

še vpišemo zneske, ki jih izračunamo kot odstotek bod. V kolikor želimo ponudbeno ceno za

posamezne predračunske postavke, moramo izračunati faktor, ki mora zajemati stroške

terenskih dodatkov, pripravljalnih del, režije gradbišča, režije poslovne enote in podjetja ter

dobiček. Ponudbena cena posamezne predračunske postavke -pozicije se tako izračuna z

enačbo:

�� = � + �� × � (3.4)


Ceno celotnega objekta torej lahko izračunamo po naslednjih dveh enačbah:

�� = ∑� + ∑�� × � (3.5)

je enako kot

�� = ∑�� + ∑�� + �� (3.6)

V tabeli 7 smo določili faktor s pomočjo katerega smo razdelili stroške med posredne

stroške neposredne stroške in dobiček.

Tabela 7: Tabelarična določitev faktorja (Povzeto po: Pšunder, 2009).

Razčlemba ponudbene cene gradbenih storitev

Absolutna vrednost stroška (€)

Faktor (f)

opomba

A) NEPOSREDNI STROŠKI (NS)

• material (m)

• bruto osebni dohodki (bod)

• terenski dodatek (td)

• pripravljalna dela (pd)

500.000,00

300.000,00

24.000,00

105.000,00

1,0

0,08

0,35

0,08=24.000,00/300.000,00

0,35=105.000,00/300.000,00

∑ NS 929.000,00 1,43

B) POSREDNI STROŠKI (PS)

-režija gradbišča

-režija poslovne enote

-režija podjetja

2,15

C) DOBIČEK (DOB) 0,15

∑ PS + A f=3,73


V praksi se pogosto uporablja tudi pojem lastne cene objekta LCg, to je cena brez

vkalkuliranega dobička. Lastna cena je:

�� = ∑�� + ∑�� − �� (3.7)



Izračun skrčene lastne cene gradbenega objekta

Za potrebe gradnje objekta investitorja za »lastne potrebe« oz. gradnjo za trg, bomo v

diplomskem delu definirali še t.i. skrčeno lastno ceno. Skrčena lastna cena je cena, ki zajema

neposredne stroške (material in delo) in tudi del posrednih stroškov. Posredni stroški, ki smo

jih v izračunu upoštevali so osnovni režijski stroški gradbišča, pripravljalna dela, terenski

dodatki, prevoz, regres in dopust. Tako definirano ceno bomo izračunali v tabeli 8, v

poglavju 3.3, kjer bodo prikazane samo vrednosti materiala in bruto osebnih dohodkov t.i.

»plače«. Del posrednih stroškov, kot so terenski dodatki, pripravljalna dela, režijski stroški

gradbišča in ostali stroški, pa bodo zajeti v vrednosti urne postavke dela (bruto osebnih

dohodkov). Skrčena lastna cena, kot smo jo oblikovali v tem delu, bo tako zajemala

naslednje stroške:

��(�) = ∑� + ∑�� + ∑ � + ∑!� + ∑"� + ∑� (3.8)



td-terenski dodatki

pd-pripravljalna dela

rg- režijski stroški gradbišča

o-ostali stroški, (prevoz, regres, dopust, nepredvideno)


3.3 OBLIKOVANJE SKRČENE LASTNE CENE S KALKULACIJO

V analizi cene bomo uporabili pojem skrčene lastne cene, ki jo pripravi podjetje za potrebe

tržne gradnje, za okvirno ovrednotenje stroškov gradnje objekta. V ceni so zajete le bistvene

postavke cene, ki predstavljajo pri določeni gradnji objekta stroške, ki se navezujejo tako na

neposredne kot posredne stroške. Skrčena lastna cena je cena, ki jo sestavljajo skupni stroški

materiala, dela, pripravljalnih del, terenskih dodatkov, prevoza na delo, dopusta, regresa ter

osnovne stroške režije gradbišča. Razporejanje stroškov za potrebe izračuna skrčene lastne

cene poteka v veliki meri izkustveno, zato mora pripravljalec razpolagati s celotno projektno

dokumentacijo objekta, projektom organizacije gradbišča ter z računovodskimi podatki

podjetja. V izračunu skrčene lastne cene bomo uporabili normative Obrtne zbornice

Slovenije (OZS), ki so bili izdani v letih 2005-2006. To so normativi za Zemeljska in

kanalizacijska dela (OZS, 2006), Betonska in armiranobetonska dela (OZSa, 2005), Zidarska

dela (OZSb, 2005), Tesarska dela (OZSc, 2005) ter dopolnitve gradbenih normativov (OZS,

2009).

Gradbena podjetja za potrebe kalkuliranja ponudbenih cen, uporabljajo interne normative

potroškov časa in materiala, do katerih žal nimamo dostopa. Cena materiala, ki smo jo

uporabili v izračunu je tržna cena, ki smo jo pridobili z zbiranjem ponudb, pri različnih

ponudnikih materiala. Uporabljena cena materiala ne vsebuje rabatov in popustov, zato

predvidevamo, da je višja od cene materiala, ki jo v ponudbi kalkulirajo gradbena podjetja.

Urna postavka delavca v izračunu pod kategorijo »plače« je t.i. bruto osebni dohodek (bod).

Zaradi potrebe po tem, da pokrijemo tudi del neposrednih in posrednih stroškov, ki niso

zajeti v normativih, a pri gradnji objekta nastanejo, smo v znesek urne postavke delavca t.i.

»plačo« vključili tudi te stroške, kot so natančno opredeljeni v tabeli 8.


Tabela 8: Sestava cene urne postavke KV delavca

Postavka Delež urne postavke

KV delavca

Vrednost deleža urne

postavke KV delavca

Povprečna bruto izplačana plača (Vir7:

Indeksi za obračun razlike v ceni

gradbenih storitev, glasilo GZS, marec

2012).

72 %

5,76 €

Pripravljalna dela (ureditev gradbišča,

dovozov, postavitev ograj, kontejnerjev,

itd.).

12% 0,96 €

Osnovni režijski stroški gradbišča

(elektrika, voda, internet, wc,

vzdrževanje, itd.).

12% 0,96 €

Terenski dodatki in prevozi 1,5% 0,12 €

Dopust, regres, ostalo 2,5% 0,2 €

Skupaj 100% 8 €

Razporeditev stroškov je hipotetična in ne odraža dejanskega odstotka razporejanja stroškov

po stroškovnih mestih in nosilcih. Način oz. postopek določevanja urne postavke dela zavisi

od podjetja do podjetja. V ta namen imajo podjetja računovodsko službo, ki razporeja

stroške po stroškovnih mestih in nosilcih, po določenem ključu razporejanja stroškov.

Dopusti, regresi, itd., so stroški, ki se obračunavajo v okviru plač delavcev, medtem, ko so

stroški režije gradbišča t.i. posredni stroški, ki se obračunavajo po izbranem ključu podjetja

(tabela 6). V diplomskem delu smo se osredotočili na izračun aproksimativne cene

gradbenega objekta in ne na računovodsko razporejanje stroškov.

7 Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, glasilo GZS, marec 2012. Kvalifikacijska struktura; KV,

bazna cena (1.1.2012), 5,74€, tekoča cena (29.2.2012), 5,76 €. Kvalifikacijska struktura; PK, bazna cena

(1.1.2012), 4,77 €, tekoča cena (29.2.2012), 4,8 €. Indekse tega meseca smo uporabili, ker se je v tem času

pripravljala projektna dokumentacija.


V nadaljevanju smo podali kalkulacijo za izračun skrčene lastne cene za dvanajst izbranih

postavk. V tabeli 10 smo uporabili izračunano skrčeno lastno ceno, ter dejanske količine za

poslovno stanovanjski objekt in izračunali vrednost gradbenega objekta za dvanajst postavk.

Sestav tabele za izračun kalkulacij, (tabela 9) je povzet po vzorcih tabel iz knjige Gradbene

kalkulacije in obračun gradbenih del (Žemva, 2006). Tabela vsebuje najprej ime postavke in

šifro iz normativa, nato opis postavke, obračunsko enoto mere, količino, cena za enoto in

cena za celoto. Cena na enoto in cena na celoto pa se porazdelita v podstolpca material in

plače (bruto osebni dohodki). V stolpec material se zabeleži cena uporabljenega materiala, v

stolpec plače pa se zabeleži strošek dela. V prvem stolpcu lahko pod zapisom imena in

označbo postavke norme, pod zaporedno številko, ki smo jo navedli iz normativa, točno

najdemo določeno postavko, ki smo jo uporabili v kalkulaciji. V drugem stolpcu smo

navedli vsebino postavke iz normativa, npr. kot je pod zaporedno številko 1, (prevoz

zemljine, težki bager). V tretjem stolpcu imamo obračunsko enoto mere in enoto mere

posameznih virov, v četrtem pa vpišemo količine potroškov materiala in dela iz normativa.

Naslednja dva stolpca predstavljata ceno virov na enoto: peti stolpec zajema ceno materiala

in šesti ceno dela, (plače). Cena na enoto materiala je cena, ki smo jo pridobili od

dobaviteljev. Cena dela »plače« je cena, ki smo jo pojasnili v tabeli 8. V naslednjih dveh

stolpcih imamo ceno za celoto: v stolpec material napišemo zmnožek cene za enoto

materiala in potroška potrebnega materiala, v stolpec plača pa napišemo zmnožek cene na

enoto »plača« in potrošek dela v delovnih urah. Na koncu kalkulacije podatke v tabeli, ki jih

imamo izračunane za posamezne elemente materialnih stroškov in stroškov dela in so

zapisani v zadnjih dveh stolpcih, seštejemo. Seštevek vseh neposrednih stroškov nam poda

skrčeno lastno ceno na enoto mere postavke. Tabela bi lahko izgledala tudi drugače,

bistveno je, da jo razumemo in iz nje dobimo pravilno ceno na enoto mere. Izvor cen, ki smo

jih uporabili so podrobneje opredeljene v prilogi 1 in so ključni podatki pri pripravi

predračunske rekapitulacije. Večja gradbena podjetja imajo pripravljene interne normative,

ki jih uporabljajo za pripravo predračunov. V kolikor imajo stalne podizvajalce imajo z

njimi dogovor o določenih rabatih, popustih, itd. in je ta dogovorjena cena navadno precej

nižja od tržne cene. Gradbena podjetja so si v ponudbenih cenah, ki jih vidimo v postavkah

cen v predračunskih rekapitulacijah štirih ponudnikov, (glej prilogo), vračunala tudi

dobiček.

Ekonomičnost izbora izvajalca za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta in gradbena pogodba 25

Tabela 9: Analiza cene na enoto za 12 izbranih predračunskih postavk

Ime in označba postavke norme v normativu

Opis postavke, materiala, dela EM Količina Cena za enoto € Cena za celoto €

material plače material plače Skupaj (€)

1. Strojni izkop gradbene jame do

kote dna izboljšanja terena, z

direktnim nakladanjem izkopanega

materiala na tovornjak in odvoz na

stalno deponijo oddaljeno do 3 km,

zemljine III. kat.

obračunska enota m3

OZS 1101-izkop zemljine, 110110-široki, 11011030-v terenu 3. kat., 1101103020-z nakladanjem

prevoz zemljine t 1,800 2,142 3,855

težki bager ur 0,029 51,000 1,479

SKUPAJ 5,334 5,334 €/m3

obračunska enota t

PREDKALKULACIJA 1112-prevoz zemljine, 111290-prevoz zemlje, 11129010-s kamionom nosilnosti 12 t, 1112901010-na razdaljo do 10 km

kamion do 12 t ur 0,037 35,000 1,295

srednji rovokopač ur 0,031 27,320 0,847

DELNA VSOTA 2,142 2,142 €/t




material plače material plače Skupaj(€)

2. Ročna izdelava in montaža srednje

zahtevne armature iz betonskega

jekla RA S500, do fi 12 mm.

obračunska enota kg OZS 1220-armatura, 122002-betonsko jeklo RA, 12200201-ročna izdelava armature in vgrajevanje, 1220020101-betonsko jeklo RA do fi 12mm

PK -delavec ur 0,025 7,500 0,188

KV-delavec ur 0,013 8,000 0,104

betonsko jeklo RA 400/500, fi do 12 mm

kg 1,030 0,634 0,653

žgana žica fi 1,0 mm kg 0,004 1,136 0,005 prenos betonskega železa t 0,001 28,060 0,028

VSOTA 0,686 0,292

SKUPAJ 0,977 €/kg obračunska enota t PREDKALKULACIJA 7940-Prenosi, 794007-prenosi betonskega železa, 79400761-z manjšim žerjavom, 7940076103-kombinirano vodoravno, navpično (H+V=20+10m)

PK-delavec ur 0,832 7,500 6,240

KV-delavec ur 2,725 8,000 21,800

električna energija kWh 0,390 0,051 0,020

0,020 28,040

DELNA VSOTA 28,060 €/t 0,028 €/kg





3. Strojna izdelava in montaža srednje

zahtevne armature iz betonskega

jekla RA S500 nad fi 12mm

obračunska enota kg 1220-armatura, 122002-betonsko jeklo RA, 12200203-strojna izdelava armature in vgrajevanje, 1220020302-betonsko jeklo RA nad fi 12 mm, 122002030220-srednje zahtevna armatura

PK-delavec ur 0,016 7,500 0,120

KV-delavec ur 0,014 8,000 0,112

betonsko jeklo RA 400/500, fi nad 12 mm

kg 1,050 0,634 0,666

žgana žica fi 1,0 mm kg 0,004 1,136 0,005


prenos betonskega železa t 0,001 28,040 0,028 VSOTA 0,700 0,232

SKUPAJ 0,932 €/kg obračunska enota t PREDKALKULACIJA 7940-Prenosi, 794007-prenosi betonskega železa, 79400761-z manjšim žerjavom, 7940076103-kombinirano vodoravno, navpično (H+V=20+10m)

PK-delavec ur 0,832 7,500 6,240

KV-delavec ur 2,725 8,000 21,800 električna energija kWh 0,390 0,051 0,020 0,020 28,040 DELNA VSOTA 28,060 €/t





4. Rezanje, polaganje in vezanje

armature iz armaturnih mrež MAG

S500 armaturne mreže 3-5 kg/m2

obračunska enota kg

1220-armatura, 122003-armaturne mreže, 12200301-vgrajevanje armature iz armaturnih mrež, 1220030101-betonsko jeklo MAG

PK-delavec ur 0,010 7,500 0,075

KV-delavec ur 0,005 8,000 0,040

armaturna mreža Q, do 3 do 5 kg/m2 kg 1,020 0,651 0,664

žgana žica fi 1,0 mm kg 0,001 1,136 0,001

prenos betonskega železa t 0,001 28,040 0,028

vsota 0,693 0,115

SKUPAJ 0,808 €/kg obračunska enota t

PREDKALKULACIJA 7940-Prenosi, 794007-prenosi betonskega železa, 79400761-z manjšim žerjavom, 7940076103-kombinirano vodoravno, navpično (H+V=20+10m)

PK-delavec ur 0,832 7,500 6,240

KV-delavec ur 2,725 8,000 21,800


0,025 28,040

DELNA VSOTA 28,065 €/t 0,030 €/kg





5. Vgrajevanje betona C7/10 v

nearmirane betonske konstrukcije

sanacija tal s pustim betonom pod

temelji z napravo betona, vsemi

pomožnimi deli in prenosi


1236-Strojno vgrajevanje betona, 123601-nearmirane konstrukcije, 12360101-prereza nad 0,5 m3/m2-m1, 1236010112-plastičen beton granulacije 0-32 mm

PK-delavec ur 0,450 7,500 3,375

KV-delavec ur 0,450 8,000 3,600

beton MB 10 gran. 0-32 mm m3 1,003 43,720 43,851


voda m3 0,040 0,470 0,019

zunanji prevoz in notranji prenos mokrih mešanic

m3 1,000 18,050 18,050

vibrator za beton ur 0,143 0,500 0,072

VSOTA 61,998 6,975

SKUPAJ 60,480 €/m3





6. Vgrajevanje betona C 25/30 v

armirano betonske pasovne temelje,

presek od 0,3 -0,5 m3/m2/m1 z

napravo betona, vsemi pomožnimi

deli in prenosi


1236-strojno vgrajevanje betona, 123602-armirane konstrukcije, 12360202-prereza 0,3-0,5 m3/m2-m1, 1236020222-črpni beton granulacije 0-32 mm, 123602022230-MB 30/0-32Č

PK-delavec ur 0,169 7,500 1,268

KV- delavec ur 0,253 8,000 2,024

črpni beton MB 30 gran. 0-32 mm m3 1,005 59,940 60,240


Voda m3 0,040 0,040 0,002

zunanji prevoz in črpanje betona m3 1,000 18,050 18,050

Vibrator za beton ur 0,182 0,500 0,091

VSOTA 78,391 3,292

SKUPAJ 79,130 €/m3






armiranobetonsko konstrukcijo

medetažne plošče, preseka 0,25

m3/m2/m1, z napravo betona, vsemi

pomožnimi deli in prenosi.


1236-strojno vgrajevanje betona, 123602-armirane konstrukcije, 12360203-prereza 0,2-0,3 m3/m2-m1, 1236020322-črpni beton granulacije 0-32 mm, 123602032230-MB 30/0-32Č

PK-delavec ur 0,204 7,500 1,530

KV- delavec ur 0,305 8,000 2,440

črpni beton MB 30 gran. 0-32 mm m3 1,010 59,940 60,539


voda m3 0,040 0,040 0,002

zunanji prevoz in črpanje betona m3 1,000 18,050 18,050

vibrator za beton ur 0,400 0,500 0,200

VSOTA 78,807 3,970

SKUPAJ 80,227 €/m3





8. Izdelava vertikalne hidroizolacije iz

2×0,4 cm varjenega izoteka V4, s

preklopom 10 cm, s predhodnim

premazom ibitola ter zaščito

hidroizolacije s fibran xps 300-l,

debeline 6 cm in čepasto folijo,

vsemi pomožnimi deli, prenosi in

transporti-klet


2810-hidroizolacije, 281010-hidroizolacije, 28101040-priprava podlage, 2810104050-izdelava sprijemne plasti s hladnim bitumenskim vezivom, 281010405030-količina od 0,31 do 0,4 kg/m2

KV-delavec ur 0,113 8,000 0,904

ibitol kg 0,350 2,670 0,935

zunanji prevoz materiala v sodih t 0,000

notranji prenos materiala v sodih t 0,000 0,000

0,935 0,904

DELNA VSOTA 1,839 €/m2




material plače material plače Skupaj(€) obračunska enota m2

2810-hidroizolacije, 281010-hidroizolacija, 28101050-z bitumenskimi trakovi, 2810105050-vrhnje tesnilne plasti z dvema bitumenskima trakovoma, 2810105010-spodnji debeline 3 mm, prilepljen,zgornji debeline 3mm, varjenj s čelnim stikovanjem

PK-delavec ur 0,289 7,500 2,168

KV-delavec ur 0,289 8,000 2,312

bitumenski trak deb. 4 mm m2 2,090 4,790 10,011

plin butan v jeklenki kg 0,100 2,500 0,250

zunanji prevoz materiala v rolah t 0,000

notranji prenos materiala v rolah t 0,013 10,193 0,133

DELNA VSOTA 10,394 4,480

SKUPAJ 14,873 €/m2

obračunska enota t

7940-prenosi, 794014-penosi materiala v rolah, 79401411-s samokolnico, 7940141103-kombinirano vodoravno-navpično, 794014110332-H+V=30+2

PK-delavec ur 1,359 7,500 10,193

DELNA VSOTA 10,193 €/t






2810-hidroizolacije, 281010-hidroizolacija, 28101070-zaščitne plasti, 2810107020-iz trdih penastih plošč, 281010702050-v debelini 6 cm

PK-delavec ur 0,105 7,500 0,788

KV-delavec ur 0,030 8,000 0,240

ekstrudiran polistiren deb. 6 cm m2 1,100 9,600 10,560

zunanji prevoz lahkih izolacijskih materialov

t 0,002 0,000 0,000

notranji prenos lahkih izolacijskih materialov

t 0,002 117,148 0,234

10,794 1,028 DELNA VSOTA 11,822 €/m2

obračunska enota t 7940-Prenosi, 794019-prenosi lahkih izolacijskih materialov, 79401982-ročni prenos in konzolno dvigalo, 7940198203-kombinirano vodoravno-navpično, 794019820335-na razdalji H+V=30+10

PK-delavec ur 9,370 7,500 70,275

KV-delavec ur 2,490 8,000 19,920


gradbeno dvigalo ur 5,350 5,000 26,750

26,953 90,195







2810-hidroizolacije, 281010-hidroizolacija, 28101070-zaščitne plasti, 2810107050-iz čepaste folije, 281010705010-zaščitne plasti iz čepaste folije

PK-delavec ur 0,008 7,500 0,060

KV- delavec ur 0,008 8,000 0,064

čepasta folija m2 1,050 1,340 1,407

zunanji prevoz materiala v rolah t 0,000

notranji prevoz t 0,000

1,407 0,124


SKUPAJ POSTAVKA 8 30,064 €/m2





9. Zidanje zidov iz opečnega modula

deb. 20 cm, z nabavo materiala,

napravo malte, vsemi pomožnimi

deli prenosi in transporti do mesta

vgradnje-klet

obračunska enota m3 1302-zidanje, 130201-nosilnih in nenosilnih zidov, 13020101-v opečni izvedbi, 1302010105-z modularnimi bloki v apneno-cementni malti, 130201010501-modularni blok dimenzije 29*19*19 cm, zid debeline 20 cm

PK-delavec ur 0,956 7,500 7,170

KV- delavec ur 2,323 8,000 18,584 opečni modularni blok 29*19*19 kos 87,000 0,410 35,670 groba podaljšana malta m3 0,240 82,202 19,729 prenos mokrih mešanic t 0,456 9,975 4,549

prenos opečnih izdelkov t 0,713 3,145 2,242

VSOTA 62,190 25,754

SKUPAJ 87,944 €/m3

obračunska enota t PREDKALKULACIJA7940-prenosi, 794008-prenosi opečnih izdelkov, 79400893-s stavbnim dvigalom,

KV- delavec ur 0,185 8,000 1,480 NK- delavec ur 0,175 7,500 1,313 najem žerjava ur 0,185 9,000 1,665 1,665 1,480 DELNA VSOTA 3,145 €/t






PREDKALKULACIJA 1301-izdelava malt, 130104-izdelava apneno cementne malte, 1301040102-strojno mešanje, 130104010215-iz peska v razmerju 1:3:9

PK -delavec ur 2,640 7,500 19,800

Cement PC 45 v vrečah kg 146,000 0,087 12,702

hidrirano apno v vrečah kg 310,000 0,120 37,200

drobljen pesek gran. 0-4 mm m3 0,930 12,780 11,885


voda m3 0,240 0,040 0,010

mešalnik za malto ur 1,900 0,200 0,380

62,402 19,800






10. Grobi in fini omet sten s podaljšano

cementno apneno malto 1:2:6 s

predhodnim obrizgom sten z redko

cementno malto, dobava vsega

materiala, izdelava malte in storitev-

pritličje trgovina


1306-ometavanje, 130602-zidov, 13060210-grobi in fini omet, 1306021002-z apneno-cementno malto, 130602100202-v prostorih nad 5 m2, na betonski zid

PK-delavec ur 0,119 7,500 0,893

KV-delavec ur 0,553 8,000 4,424

redka cementna malta 1:2 m3 0,003 90,223 0,271

fina apnena malta 1:3 m3 0,010 68,371 0,684

groba podaljšana malta 1:2:6 m3 0,015 86,052 1,291

prenos mokrih mešanic t 0,053 9,975 0,529

VSOTA 2,774 5,317

SKUPAJ 8,079 €/m2




material plače material plače Skupaj(€) obračunska enota m3

PREDKALKULACIJA 1301-izdelava malt, 130105-izdelava cementne malte, 13010501-izdelava cementne malte, 1301050102-strojno mešanje, 130105010212-iz peska v razmerju 1:2

PK-delavec ur 2,850 7,500 21,375

cement PC 45 v vrečah kg 630,000 0,087 54,810



voda m3 0,400 0,040 0,016


68,848 21,375 DELNA VSOTA 90,223 €/m3 obračunska enota m3

PREDKALKULACIJA 1301-izdelava malt, 130103-izdelava apnene malte, 13010301-izdelava apnene malte, 1301030102-strojno mešanje, 130103010213-iz peska v razmerju 1:3

PK-delavec ur 2,230 7,500 16,725


mivka m3 0,930 0,135 0,126


voda m3 0,180 0,040 0,007


51,646 16,725 DELNA VSOTA 68,371 €/m3




material plače materiala plače Skupaj (€)


PREDKALKULACIJA 1301-izdelava malt, 130104-izdelava apneno-cementne malte, 13010401-izdelava apneno cementne malte, 1301040102-strojno mešanje, 130104010214-iz peska v razmerju 1:2:6

PK-delavec ur 2,680 7,500 20,100

cement PC 45 v vrečah kg 210,000 0,087 18,270




voda m3 0,270 0,040 0,011


65,952 20,100


obračunska enota t

PREDKALKULACIJA 7940-prenosi, 794004-prenosi mokrih mešanic, 79400411-s samokolnico, 7940041103-kombinirano vodoravno navpično, 794004110332-H+V=30+2

PK-delavec ur 1,330 7,500 9,975






11. Izdelava dvostranskega opaža

AB zidov kleti, komplet z vsemi

pomožnimi deli, prenosi,

čiščenjem in transportom

obračunska enota m2 1402-opaž betonskih in AB konstrukcij, 140202-zidov, 14020201-ravni, 1402020120-dvostransko vezani, 140202012040-s panel ploščami višine do 3 m

PK-delavec ur 0,720 7,500 5,400

KV-delavec ur 0,600 8,000 4,800 panel plošča m2 1,000 2,250 2,250 opažno olje kg 0,050 2,500 0,125 prenos opaža t 0,028 6,513 0,182 2,557 10,200 VSOTA

SKUPAJ 12,107 €/m2 obračunska enota t

PREDKALKULACIJA 7940-Prenosi, 794015-Prenosi plošč, 79401561-Z manjšim žerjavom, 7940156103-kombiniranovodoravno-navpično, 794015610315-na razdalji H+V=10+10m

PK-delavec ur 0,300 7,500 2,250

KV- delavec ur 0,360 8,000 2,880


gradbeno dvigalo ur 0,150 9,000 1,350 1,383 5,130 DELNA VSOTA 6,513 €/t





12. Dobava lesa in izdelava kompletne strešne konstrukcije dvokapnice nad stanovanji z čopi, poraba lesa do 0,04 m3/m2, z vsem veznim materialom.

obračunska enota m2 1407-izdelava strešne konstrukcije, 140710-lesene, 14071001-brez vešal, 1407100110-mehki les, 140710011018-s porabo lesa 0,04 m3/m2, enostavne

PK-delavec ur 0,320 7,500 2,400

KV-delavec ur 0,530 8,000 4,240 navadni žičniki kg 0,030 1,490 0,045 sidra za strešno konstrukcijo kos 0,100 2,000 0,200 vijak s podložko in matico M12 kos 0,200 1,850 0,370 konstrukcijski rezan les m3 0,046 180,400 8,298 prenos lesnih izdelkov t 0,028 29,790 0,834 VSOTA 9,747 6,640

SKUPAJ 16,227 €/m2

obračunska enota t PREDKALKULACIJA 7940-prenosi, 794006-prenosi lesa, 79400634-s stavbnim dvigalom, 7940063402-navpično, 794006340210-na razdalji V=10 m

PK-delavec ur 0,700 7,500 5,250

KV-delavec ur 1,060 8,000 8,480 električna energija kWh 0,620 0,064 0,040 gradbeno dvigalo ur 1,780 9,000 16,020 16,060 13,730



V tabeli 10 imamo v obliki ponudbene rekapitulacije zapisane izbrane postavke.

Rekapitulacije ponudbenih cen štirih ponudnikov za obravnavanih dvanajst postavk so v

prilogah 2,3,4 in 5. V stolpcu količine, so zapisane dejanske predvidene količine, ki smo jih

povzeli po projektantskem predračunu. V stolpcu cena na enoto je uporabljena cena za

postavko, ki smo jo izračunali v tabeli 9. V stolpcu cena skupaj, smo tako dobili skrčeno

lastno ceno za izbrano postavko. V kolikor bi tako izračunali za vseh 189 postavk iz

projektantskega popisa del, bi v seštevku dobili skrčeno lastno ceno objekta. V nadaljevanju

bomo za potrebe analiziranja in primerjanja imenovali končno vrednost, kot skrčeno lastno

ceno objekta, čeprav se zavedamo, da je zaradi uporabe samo dvanajstih postavk, to samo

del dejanske cene celotnega objekta.

Tabela 10: Zapis po posameznih postavkah z izračunano lastno ceno

postavka enota

mere

količina cena na

enoto

cena skupaj €

ZEMELJSKA DELA

1. Strojni izkop gradbene jame, do

kote dna izboljšanja terena, z

direktnim nakladanjem izkopanega

materiala na tovornjak in odvoz na

stalno deponijo oddaleno do 3 km.

(zemljišče III. Kat)

m3 6.915,88 5,33 36.861,64

BETONSKA DELA

2. Izdelava in montaža srednje

zehtevne armature iz betonskega

jekla RA S500 do fi 12 mm-ocena

kg 147.200,00 0,97 142.784,00

3. Izdelava in montaža srednje zahtev

ne armature iz betonskega jekla RA

S500 nad fi 12 mm,-ocena

kg 52.500,00 0,93 48.825,00

4. Rezanje, polaganje in vezanje

armature iz armaturnmih mrež

MAG S 500, armaturne mreže 3-5

kg/m2-ocena.

kg 76.900,00 0,81 62.289,00


5. Vgrajevanje betona C7/10 v

nearmirane betonske konstrukcije

sanacija tal s pustim betonom pod

temelji z napravo betona, vsemi

pomožnimi deli in prenosi

m3 513,40 60,48 31.050,43


armirano betonske pasovne temelje,

presek od 0,3-0,5 m3/m2/m1 z

napravo betona, vsemi pomožnimi

deli in prenosi

m3 296,70 79,13 23.477,87


armiranobetonsko konstrukcijo

medetažne plošče, preseka 0,25

m3/m2/m1, z napravo betona, vsemi

pomožnimi deli in prenosi.

m3 515,00 80,23 41.318,45

ZIDARSKA DELA

8. Izdelava vertikalne hidroizolacije iz

2×0,4 cm varjenega izoteka V4 na

P5, s preklopom 10 cm, s

predhodnim premazom ibitola ter

zaščito hidroizolacije s fibran xps

300-l, debeline 16 cm in čepasto

folijo, vsemi pomožnimi deli,

prenosi in transporti-klet

m2 418,50 30,06 12.580,11

9. Zidanje zidov iz opečnega modula

deb. 20 cm, z nabavo materiala,

napravo malte, vsemi pomožnimi

deli prenosi in transporti do mesta

vgradnje-pritličje

m2 41,50 87,94 3.649,51


10. Grobi in fini omet sten s podaljšano

apneno-cementno malto 1:2:6 s

predhodnim obrizgom sten z redko

cementno malto, dobava vsega

materiala, izdelava malte in

storitev-pritličje trgovina

m2 599,75 8,08 4.845,98

TESARSKA DELA

11. Izdelava dvostranskega opaža AB

zidov kleti, komplet z vsemi

pomožnimi deli, prenosi, čiščenjem

in transportom.

m2 2.705,00 12,11 32.757,55

12. Dobava lesa in izdelava kompletne

strešne konstrukcije dvokapnice nad

stanovanji s čopi, poraba lesa do

0,05 m3/m2, z vsem veznim

materialom.

m2 820,00 16,23 13.308,6

SKUPAJ (€) 453.736,02

22% DDV 99.821,93

SKUPAJ Z DDV (€) 553.557,95


3.4 PRIDOBLJENE PONUDBENE CENE NA TRGU

V tabeli 11 so podane ponudbene predračunske rekapitulacije za dvanajst izbranih postavk,

štirih različnih ponudnikov t.j. gradbenih podjetij, ki so se odzvala na povpraševanje

investitorja in oddala ponudbo za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta. V tabelo 11

smo vključili tudi projektantsko rekapitulacijo, ki jo pripravi projektant in vsebuje

orientacijske cene, ki jih projektantska podjetja pridobijo z zbiranjem povprečnih cen

postavk oz. z interno bazo in jih vsaj enkrat letno korigirajo, glede na cene na trgu. Po

izkušnjah sodeč so te cene običajno nekoliko višje, saj v njih niso zajeti popusti, rabati, itd.,

ki jih ponudnik pri pripravi ponudbe lahko uporabi. Vendar pa je projektantska

rekapitulacija dobra osnova za ovrednotenje projekta, ki se na koncu kljub višjim cenam

izkaže za še najbolj realno. Mnogokrat se namreč dogaja, da ponudniki zaradi želje, da bi

pridobili določen posel znižajo ponudbene cene postavk, tekom gradnje pa se izkaže, da ne

morejo pokrivati vseh stroškov za realizacijo posameznih aktivnosti.

Tabela 11: Prikaz ponudbenih rekapitulacij in projektantske rekapitulacije

Ponudnik Skupna vrednost dvanajstih postavk

P1 595.251,68 €

P2 555.239,34 €

P3 628.814,57 €

P4 598.529,07 €

Projektantska rekapitulacija (PO) 710.129,58 €

3.5 OCENJEVANJE EKONOMIČNOSTI GRADNJE Z ANALIZO

IZBRANIH POSTAVK

S primerjavo vseh vrednosti postavk posameznih ponudnikov bomo s primerjalno analizo

ugotovili ali je najugodnejši ponudnik iz tabele 11, v vseh postavkah ugoden, ali je v kateri

od postavk morda dražji od drugih ponudnikov. V praksi je pogosto, da se ponudbene cene

pomembnejših postavk še dodatno usklajujejo, saj investitorji želijo doseči najugodnejšo

ceno za gradnjo objekta. S primerjavo grafikonov bomo predstavili vrednosti po posameznih


postavkah za štiri ponudnike t.j. gradbena podjetja (P1, P2, P3, P4), projektantsko

rekapitulacijo (PROJ) in izračun skrčene lastne cene s kalkulacijo (sLC). Ponudbeni

predračun z izračunano skrčene lastno ceno imamo v tabeli 10, ponudbene predračune

gradbenih podjetij in pa projektantski predračun pa najdemo v prilogah.

Graf 1 : Postavka 1 izkop gradbene jame

V grafu 1 je vrednost predračunske rekapitulacije zelo blizu povprečni vrednosti. Tudi

izračunana skrčena lastna cena bistveno ne odstopa od ponudbenih. Podjetje P4 ima izrazito

visoko vrednost postavke 1.

Graf 2: Postavka 2 jeklo do fi 12 mm

Iz grafa 2 lahko razberemo, da so ponudbene cene konkurenčnih podjetij zelo podobne.

Nekoliko odstopa projektantska vrednost, kar pa smo pričakovali, saj so uporabljene cene

zgolj orientacijske. Izračunana skrčena lastna cena je nekoliko nad povprečjem.

5,24,7 4,5

5,7

8,4

5,33

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

POSTAVKA 1

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC

1,3

0,95 0,920,99

0,890,97

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

POSTAVKA 2

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC


Graf 3: Postavka 3 jeklo nad fi 12 mm

Iz grafa 3 lahko razberemo, da je izračunana skrčena lastna cena v povprečju pridobljenih

ponudbenih cen. Ponudbena vrednost podjetja P3 je najvišja izmed ponudbenih cen

gradbenih podjetij.

Graf 4: Postavka 4 armaturne mreže

Pridobljene cene ponudnikov so primerljive, izračunana skrčena lastna cena pa je najnižja.

Projektantska cena postavke je za cca. 30% višja od povprečnih pridobljenih cen. Izmed

ponudbenih cen gradbenih podjetij zopet nekoliko izstopa podjetje P3.

1,3

0,980,9

1,03

0,89 0,93

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

POSTAVKA 3

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC

1,2

0,9 0,880,99

0,85 0,81

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

POSTAVKA 4

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC


Graf 5: Postavka 5 podložni beton

Pri betonih smo pričakovali, da se bodo cene bolj razlikovale, saj je odvisno od katerega

dobavitelja beton dobavljamo, oz. ali ima podjetje morda svojo betonarno. Projektantska

cena v primerjavi s prejšnjimi ponudbami ni najvišja, izračunana skrčena lastna cena je v

primerjavi z ostalimi najnižja. Na ceno vpliva v največji meri bližina betonarne. V primeru

izračuna skrčene lastne cene smo upoštevali prevoz do gradbišča na razdalji 5 do 10 km.

Izračunana skrčena lastna cena je najnižja, najvišja pa je ponudbena cena podjetja P3.

Graf 6: Postavka 6 konstrukcijski beton-temelji

Vsa podjetja skupaj s projektantsko rekapitulacijo in izračunano skrčeno lastno ceno so

podala za konstrukcijski beton C 25/ 30 višje cene, kot za podložni beton. Vzrok za to lahko

najdemo v večji porabi cementa in posledično dražji mešanici. Izračunana skrčena lastna

cena je najnižja, medtem ko je ponudba podjetja P3 zopet najvišja.

83,5

68 70

9085,2

60,48

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

POSTAVKA 5

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC

9686

80

93,788,5

79,13

0

20

40

60

80

100

120

POSTAVKA 6

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC


Graf 7: Postavka 7 konstrukcijski beton-plošča

Postavka 7 se od postavke 6 razlikuje glede na zahtevnost vgrajevanja oz. v prerezu

konstrukcij. Razlika v izračunani ceni je zato med postavko 6 in 7 minimalna. Podjetja P2,

P3 ter projektantski predračun imajo zato enake cene postavke. Izračunana skrčena lastna

cena postavke je zaradi zgoraj omenjenega prereza konstrukcije nekoliko višja kot v

postavki 6 in ni več najnižja, saj je ugodnejša ponudba podjetja P2.

Graf 8: Postavka 8 vertikalna hidroizolacija

V postavki 8 je povprečna ponudbena cena od izračunane skrčene lastne cene višja za 24%.

Cena podjetja P1, ki ima najvišjo ponudbeno ceno postavke, se za skoraj 40% razlikuje od

izračunane.

96

88

80

93,7

85,2

80,23

70

75

80

85

90

95

100

POSTAVKA 7

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC

52,2549,5

35

47,4

35,8

30,06

0

10

20

30

40

50

60

POSTAVKA 8

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC


Graf 9: Postavka 9 zidanje zidov

V postavki 9 je izračunana skrčena lastna cena od povprečne ponudbene cene štirih

ponudnikov nižja za 19,4 %. Najvišja ponudbena cena je ponudba podjetja P4. Razlika v

ponudbenih cenah bi lahko bila zaradi različnih proizvajalcev modularne opeke in

posledično različnih cenah opeke.

Graf 10: Postavka 10 grobi in fini omet

V postavki 10, grobi in fini omet, ponudbene cene niso bistveno odstopale, saj je razlika

med najvišjo ponudbeno ceno podjetja P2 in najnižjo ponudbeno ceno podjetja P3 14,5%.

Izračunana skrčena lastna cena je za cca. 2% nižja od povprečne ponudbene cene, vendar ni

najnižja.

105 107 105

120 125,2

87,94

0

20

40

60

80

100

120

140

POSTAVKA 9

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC

9

8,3

9

7,7

8,1 8,08

7

7,5

8

8,5

9

9,5

POSTAVKA 10

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC


Graf 11: Postavka 11 izdelava dvostranskega opaža

V postavki 11 je ponudbena cena podjetja P1 izstopajoča in sicer je za kar cca. 33 % višja od

najnižjih ponudbenih cen podjetja P2 in P3, ki sta ponudila enako ponudbeno ceno.

Izračunana skrčena lastna cena je za 7,5 % višja od povprečne ponudbene cene. Razlog za

razlike v ponudbenih in izračunani skrčeni lastni ceni bi lahko bili različni opažni sistemi.

Graf 12: Postavka 12 izdelava strešne konstrukcije dvokapnice

V postavki 12 je razlika med najvišjo ponudbeno ceno podjetja P3 in najnižjo izračunano

skrčeno lastno ceno Med ponudbami podjetij P1, P2 in P4 ni velikih razlik v ponudbenih

cenah.

V spodnji tabeli 12 so zapisane cene različnih ponudnikov po postavkah. Iz strnjenih

primerljivih podatkov lahko primerjamo ponudbene cene in izberemo najugodnejšega

ponudnika za določeno postavko.

11,5

15

10 1011,3

12,11

0

2

4

6

8

10

12

14

16

POSTAVKA 11

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC

26,8

22,5 22

2624,3

16,23

0

5

10

15

20

25

30

POSTAVKA 12

Ce

na

(€)

PROJ

P1

P2

P3

P4

sLC


Tabela 12: Cene ponudb po postavkah

PROJ

(€)

P1 (€) P2 (€) P3 (€) P4 (€) sLC (€)

POSTAVKA 1 5,2 4,7 4,5 5,7 8,4 5,33

POSTAVKA 2 1,3 0,95 0,92 0,99 0,89 0,97

POSTAVKA 3 1,3 0,98 0,9 1,03 0,89 0,93

POSTAVKA 4 1,2 0,9 0,88 0,99 0,85 0,81

POSTAVKA 5 83,5 68 70 90 85,2 60,48

POSTAVKA 6 96 86 80 93,7 88,5 79,13

POSTAVKA 7 96 88 80 93,7 85,2 80,23

POSTAVKA 8 52,25 49,5 35 47,4 35,8 30,06

POSTAVKA 9 105 107 105 120 125,2 87,94

POSTAVKA 10 9 8,3 9 7,7 8,1 8,08

POSTAVKA 11 11,5 15 10 10 11,3 12,11

POSTAVKA 12 26,8 22,5 22 26 24,3 16,23

SKUPAJ (€) 710.129,5 595.251.68 555.239,34 628.814,57 598.529,07 553.557,95

Iz grafičnega in tabelaričnega prikaza dvanajstih postavk smo ugotovili, da so odstopanja

med ponudbenimi cenami različna glede na vrsto postavke. V primerjalni analizi ne bomo

zajemali projektantskih vrednosti (PROJ). V postavki 1 sta ugodni ponudbi podjetja P1 in

P2, ki se razlikujeta za cca. 4,3 %. Najnižja je ponudba podjetja P2. Izračunana skrčena

lastna cena je za 15,6 % višja od najugodnejše ponudbe. V postavki 2, bi podrobneje

pregledali ponudbi podjetja P2 in P4. Razlika v njunih ponudbah je 3,3 %. Najugodnejša je

ponudba podjetja P4, ki je za 8,3 % nižja od izračunane skrčene lastne cene. V postavki 3 sta

zopet najugodnejši ponudbi podjetij P2 in P4, ki se razlikujeta za 1,2 %. Najnižja je

ponudbena cena podjetja P4, ki je za 4,4% nižja od izračunane skrčene lastne cene. V

postavki 4 je najnižja izračunana skrčena lastna cena, ki je za 4,8 % nižja od ponudbene cene

podjetja P4. Prav tako je ugodno podjetje P2, čigar ponudbena cena je samo 3,4% višja od

ponudbene cene podjetja P4. V postavki 5 je najnižja zopet izračunana skrčena lastna cena

in sicer za cca. 11% od ponudbene cene podjetja P1. Podjetje P2 je ponudilo ceno za cca. 3

% višjo od ponudbene cene podjetja P1. V postavki 6 je najnižja izračunana skrčena lastna

cena a le za cca. 1% od ponudbene cene podjetja P2. Naslednja je ponudbena cena podjetja

P1, ki pa je za kar 7% višja od ponudbene cene podjetja P2. V postavki 7 sta ugodni


izračunana skrčena lastna cena in pa ponudbena cena podjetja P2, ki je najugodnejša.

Razlikujeta se le za 0,3 %. Naslednja je ponudbena cena podjetja P4, ki pa je za 6,2 % višja

od najnižje ponudbene. Cene v postavki 8 se precej razlikujejo. Najnižja je izračunana

skrčena lastna cena, ki je za cca. 14% nižja od najugodnejše zbrane ponudbe podjetja P2.

Ugodna je tudi ponudba podjetja P4, ki se od ponudbe podjetja P2 razlikuje za 2,3%. V

postavki 9 je najugodnejša izračunana skrčena lastna cena, ki je za 16,3% nižja od

ponudbene cene podjetja P2. Podjetje P1 je podalo ponudbeno ceno le za 2% višjo od cene

podjetja P2. V postavki 10 je najugodnejša ponudba podjetja P3, ki je podalo za 5% nižjo

ceno od izračunane skrčene lastne cene. Ugodna je tudi ponudba podjetja P4, ki je podalo le

za 1% višjo ceno od izračunane skrčene lastne cene. V postavki 11 izračunana skrčena lastna

cena ni v kategoriji treh najugodnejših. Najugodnejši sta ponudbi podjetij P2 in P3, ki sta

podali enaki ponudbeni ceni. Ponudba podjetja P4 je za 12 % višja od najnižjih. Izračunana

skrčena lastna cena je za 17,5% višja od najnižjih ponudbenih cen. V postavki 12 je najnižja

izračunana skrčena lastna cena, ki je za 26,3 % nižja od ponudbene cene podjetja P2.

Ponudbena cena podjetja P1 pa je od ponudbe P2 višja le za 0,3 %.

3.6 ODLOČITEV O NAČINU GRADNJE

S pomočjo izbranih postavk, ki smo jih analizirali v ponudbah potencialnih izvajalcev v

tabeli 12, smo v spodnjem grafu pregledno strnili podatke. Graf 13 prikazuje vrednosti

ponudbenih rekapitulacij (priloge 2,3,4,5), rekapitulacijo z izračunano skrčeno lastno ceno

(tabela 10), ter projektantsko rekapitulacijo (priloga 1), za izbranih dvanajst postavk.

Graf 13: Zbrane ponudbe

710.129,58

595.251,68555.239,34

628.814,57598.529,07

553.557,95

0,00

100.000,00

200.000,00

300.000,00

400.000,00

500.000,00

600.000,00

700.000,00

800.000,00

PROJ P1 P2 P3 P4 sLC


Z analizo ponudbenih cen ter z izračunom skrčene lastne cene smo ugotovili, da je

projektantski predračun po pričakovanju najvišji. V ceni podjetij P1 in P4 je najmanjša

razlika in sicer samo cca. 3000 evrov, kar je cca. 0,6 %. Podjetje P3 je izmed zbranih

ponudb, ki jih je investitor pridobil s strani podjetij ponudilo najvišjo ponudbeno ceno, ki je

za kar 73.575 evrov, cca. 12 % višja od najnižje cene. Najnižja predračunska vrednost

objekta je izračunana skrčena lastna cena, ki je le za 0,4 % nižja od ponudbene cene podjetja

P2. Vzrokov za tako majhno razliko med ponudbeno ceno podjetja P2 in izračunano skrčeno

lastno ceno bi lahko bilo več. Nekaj smo jih hipotetično predvideli:

• razlika v uporabljenih normativih

Kot smo že omenili v poglavju 3.3, podjetja za potrebe izračuna ponudbenih cen uporabljajo

interne normative, mi pa smo uporabili normative OZS. V ta namen smo naredili preizkus in

za 4 postavke, ki so se ujemale uporabili normative iz diplomskega dela (Pacek, 2012).

Ugotovili smo, da je izračun skrčene lastne cene z uporabo normativov, ki jih je na

gradbišču oblikoval študent za 4,2 % nižji od izračuna z uporabljenimi normativi OZS. Z

uporabo normativov iz diplomskega dela bi bil končni znesek gradnje objekta torej nižji za

kar 22.955 evrov, kar bi že bistveno povečalo razliko med izračunano skrčeno lastno ceno in

ponudbeno ceno gradbenega podjetja P2.

• razlike v cenah materiala

Cene materiala, ki jih v kalkulacijah uporabijo gradbena podjetja, so običajno precej nižje od

tržnih cen, ki jih za material pridobi individualen potrošnik. Gradbena podjetja imajo

ustaljene dobavitelje s katerimi imajo dogovor o rabatih. To je popust pri medpodjetniškem

poslovanju, ki je lahko količinski, uvajalni, redni, itd., odvisno od dogovora. Mi smo v

izračunu skrčene lastne cene objekta uporabili tržne cene materiala (tabela v prilogi), saj so

cene z rabati poslovna skrivnost podjetij.

• razlika v urni postavki delavca

Kot smo že omenili so v predračunih uporabljene cene poslovna skrivnost podjetij in nam

niso bile dosegljive. Uporabljena cena urne postavke PK in KV delavca je pojasnjena v

poglavju 3.3 v tabeli 8. Iz prakse lahko povzamemo, da so cene zelo fleksibilne in so

odvisne od mnogih dejavnikov. Predvsem so to pogajalske sposobnosti udeležencev,

finančnega položaja in dobrega imena podjetja, rabatov, kompenzacij ter raznih poslovnih

povezav.


Čeprav smo iz grafa 13 ugotovili najugodnejšega ponudnika pa odločitev o načinu gradnje

oz. izboru najugodnejšega izvajalca še ni dorečena. Cena namreč ne bi smela biti edino

merilo, na podlagi katerega se investitor odloči o načinu gradnje. Predvsem so to reference

podjetja in pa njegovo finančno stanje. Zelo pomembno je, da ima podjetje vzdržen finančni

položaj, da se tekom gradnje ne bi srečali s stečajnimi postopki in podobno, kot bomo to

podrobneje predstavili v 5. poglavju diplomskega dela. Tako je ponudbena cena podjetja P2

sicer ugodna, vendar pa je potrebno tak način izvedbe obravnavati še z drugih vidikov. Npr.

ali ima podjetje P2 ustrezne reference in vzdržljivo finančno stanje. Prav tako je razlika med

izračunano skrčeno lastno ceno in podjetjem P2 samo cca. 1700 evrov, kar predstavlja

cca.0,3 % in je glede na celotno investicijo objekta malo. Investitor ima namreč usposobljen

kader in mehanizacijo, ter zakonske možnosti, da gradi objekt kot glavni izvajalec.

Vprašanje, ki se zastavi, pa je ali ima v tem danem obdobju predvidene gradnje čas.

Obratovanje večjega števila gradbišč hkrati je predvsem v organizacijskem smislu zelo

zahtevno. Pojavijo se lahko težave, kot je pomanjkanje kadra, potreba po strojni

mehanizaciji in ostalem orodju na dveh mestih, itd.. Razlika v ceni med ponudnikom P2 in

sLC ni velika, ob tem pa je potrebno poudariti, da je obravnavanih le 12 postavk, v celotnem

projektu za gradbena dela pa jih je 189. Razlika v ceni se glede na vse postavke seveda

lahko spremeni, saj so morda naključno te postavke za podjetje P2 takšne in ima pri kakšnih

drugih postavkah višje cene. Te dileme seveda investitor pri odločitvi nima, saj ima pregled

nad vsemi postavkami, mi smo se zaradi obsežnosti opredelili le na teh nekaj. Na podlagi

podanih analiz in vrednosti dvanajstih predračunskih postavk je investitorju podan predlog o

izboru glavnega izvajalca. V kolikor ima investitor na razpolago zadostne kapacitete kadra

in mehanizacije za realizacijo projekta, se naj odloči o načinu gradnje, kjer nastopi sam kot

glavni izvajalec del, v nasprotnem primeru pa se naj odloči, da gradnjo objekta prepusti

podjetju P2. V spodnji tabeli 13 so v pomoč investitorju izpostavljena ključna dejstva za in

proti, za lažje odločanje in strnjeni pregled.


Tabela 13: Tabela prikazuje ključna dejstva za lažjo odločitev pri izboru izvajalca

INVESTITOR V VLOGI GLAVNEGA

IZVAJALCA

PODJETJE P2

• razlika v ceni 1.680 €, 0,4% (investitor

ugodnejši)

• investitor ima čas, kader, mehanizacijo

• investitor ima boljši nadzor in spremljanje

gradnje

• investitorjev kader pozna želje investitorja,

lažje komuniciranje, manj težav z

usklajevanjem

• ni bojazni, da gre izvajalec v stečaj

• ima ugodno ponudbo

• ima dobre reference

• ima več strokovnega kadra

kot investitor, saj se

ukvarja samo z gradnjo

• nima toliko usposobljenega in zaposlenega

kadra kot P2

• morebitna finančna

nestabilnost

Na podlagi posveta svoje ekipe in vseh v tabeli navedenih dejstev se investitor odloči o

načinu gradnje objekta.


4 GRADBENA POGODBA NA KLJUČ ZA GRADNJO

POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA

Obveznostno ali obligacijsko pravo je pravna panoga, ki se ukvarja s proučevanjem

obveznostnih razmerij, katerih vsebina so zahtevki in obveznosti med natančno določenimi

pravnimi subjekti. Obligacijsko razmerje je razmerje med strankama na podlagi katerega je

ena stranka–upnik upravičena (ima pravico) terjati od druge stranke– dolžnika izpolnitev

obveznosti, dolžnik pa je dolžan (ima obveznost) opraviti izpolnitev. Pogodba je dvostranski

pravni posel, ki ga stranki skleneta z namenom, da se ustanovi, spremeni ali preneha

določeno razmerje. Pogodba, kot najvažnejši temelj obveznostnih razmerij, nastane

praviloma s svobodno izjavljeno sporazumno voljo obeh strank. Stanki, sta svobodni pri

odločitvi, ali bosta sklenili pogodbo in tako pridobili pravice in obveznosti (Bratina et

al.,2010).

4.1 SPLOŠNO O ZAKONODAJI GRADBENE POGODBE

Z gradbeno pogodbo se pisno regulirajo zahtevana razmerja med naročnikom, ki delo naroča

(investitorjem) in izvajalcem (glavni izvajalec), ki bo dela izvedel in ki so predmet pogodbe.

Razmerja in specifičnosti gradbene pogodbe definirata (OZ) ter posebne gradbene uzance

(Pšunder et al., 2009).

4.1.1 OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ)

Obligacijski zakonik je temeljni zakon za pripravo gradbenih pogodb. Velik del vsebine je

enak kot predhodni Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je veljal v SFRJ in ga je

skoraj povzel OZ. OZ določa obligacijsko razmerje, ki je medsebojna zaveza, da mora ena

stranka opraviti drugi stranki, le-ta pa je od dolžniške stranke upravičena terjati takšno

izpolnitev. OZ ureja gradbeno pogodbo s 17 posebnimi členi v poglavju XII, členi: 649-

665. Urejena pa je tudi s posebnimi drugimi opravili OZ: npr. poglavje XI-podjemna

pogodba, poglavje II-nastanek obveznosti,.. Obligacijski zakonik definira gradbeno pogodbo

kot podjemno pogodbo, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v

določenem roku zgradil gradbeni objekt na določenem zemljišču, naročnik pa se zavezuje,

da mu bo za to plačal določeno ceno (Obligacijski zakonik, 2007). Izvajalec, kot prva

pogodbena stranka, je ponavadi gradbeno podjetje, ki delo izvaja samostojno in dela po

načinu, ki ga samo določi, saj dela opravlja kot pravna oseba s strokovno usposobljenostjo.


Investitor, kot druga pogodbena stranka, pa v zvezi z načinom izvajanja del nima pravice

dajati navodil izvajalcu. Njegova temeljna obveznost je ta, da opravljeno delo plača v skladu

z dogovorjenim načinom plačila. Pogosto se pri izvedbi posla pojavlja še tretja pogodbena

stranka, to je naročnik, ki investicijo financira oz. sofinancira. V takšnih primerih se lahko

sklene tripartitna pogodba, kot pogodba med investitorjem, naročnikom in izvajalcem

(Pšunder et al.,2009).

4.1.2 POSEBNE GRADBENE UZANCE (PGU)8

Uveljavljeni poslovni običaji, uzance in praksa predstavljajo splošen okvir ravnanja

udeležencev v obveznostnih razmerjih. Ti morajo v pravnem prometu ravnati v skladu s

poslovnimi običaji, uzancami in prakso, ki je vzpostavljena med njimi (Bratina et al., 2010).

PGU so vsebinsko podobne splošnim mednarodnim določilom FIDIC, ker podobno določajo

razmerja in druge aktivnosti v gradbeništvu in dodatno utemeljujejo posamezne pojme

pomembne pri gradnji. V Jugoslavijo so prišle iz Francije. Gradbene uzance vsebujejo

nekatere vsebine, ki bi jih bilo treba posodobiti in prilagoditi veljavni slovenski zakonodaji,

zato jih tako kot FIDIC splošna mednarodna določila, ni moč povzemati v celoti.

4.1.3 POGOJI POGODBE PO FICIDU

FIDIC je akronim za Federation Internationale Des Engeniurs Conseils in pomeni

mednarodno zvezo inženirjev- svetovalcev, ki je bila ustanovljena leta 1913. Cilji združenja

so vzdrževanje visokih etičnih in strokovnih standardov v procesu graditve, izmenjava

mnenj, informacij ter razpravljanje o problemih svetovalnega inženiringa. Na osnovi

dolgoletnih izkušenj pri gradnji je FIDIC izdal štiri standardne oblike pogodb za različne

vrste del:

• pogoji gradbenih pogodb –rdeča knjiga: za gradbena ali inženirska dela, ki jih

projektira naročnik ali njegov predstavnik ter se uporablja za tradicionalne projekte,

projekte infrastrukture, energetike in komunale;

• pogoji pogodb za opremo, projektiranje in graditev-rumena knjiga: za montažo in

dobavo elektrotehnične in/ali strojne opreme ter za projektiranje in izvajanje

inženirskih del, ki jih projektira in izvede izvajalec;

8 Posebne gradbene uzance, 1977.


• pogoji pogodb za projekte na ključ-srebrna knjiga: za elektrarne in podobne

projekte pa tudi infrastrukturne projekte, ki zahtevajo višjo stopnjo zagotavljanja

stalnosti končne cene in roka;

• kratka oblika pogodbe-zelena knjiga: za gradbena ali inženirska dela manjših

vrednosti.

Standardne oblike pogodb se priporočajo v primerih, kadar se izvajajo mednarodni projekti

(npr. PHARE9), ter projekti financirani s strani kohezijskega sklada (Pšunder et al.,2009).

Kohezijski sklad (KS) je strukturni instrument, ki od leta 1994 državam članicam pomaga

zmanjševati ekonomska in socialna neskladja in stabilizirati gospodarstvo. Financira do 85

% upravičenih izdatkov večjih projektov s področja okoljske in prometne infrastrukture. Do

sredstev kohezijskega sklada so upravičene najmanj razvite države članice EU, katerih bruto

domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 90 % povprečja EU. Od maja 2004 je

to tudi Slovenija. V okviru sklada so to predvsem projekti s področja ravnanja s

komunalnimi odpadki, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo,

zagotavljanje poplavne varnosti ter področje učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov

energije. S področja prometne infrastrukture pa so to projekti za gradnjo in razvoj

prometnega omrežja, kot ga opredeljujejo smernice za razvoj vseevropskega prometnega

omrežja (Kohezijski sklad, 2014). Tako je v primerih gradnje avtocest, tras ter objektov, kjer

kot naročnik nastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji-DARS d.d., kot obvezna

priloga k ponudbi predpisana izjava, s katero ponudnik izjavlja, da poznava in sprejema

Splošne pogoje gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik,

FIDIC prva izdaja 1999. Pogoji gradbenih pogodb po FIDIC-u so v teh primerih tudi

sestavni del gradbene pogodbe. Značilnost FIDIC pogodb je, da ima 20 členov (izjema je

kratka pogodba). V nadaljevanju si oglejmo vsebino gradbenih pogodb –rdeča knjiga

9 Program PHARE je pobuda Evropske unije, ki zagotavlja državam srednje in vzhodne Evrope finančno

pomoč za podporo procesa ekonomske preobrazbe, ter jim pomaga okrepiti njihovo novo oblikovano

demokratično družbo (Program Phare, 2014).


Tabela 14: Vsebina gradbenih pogodb-rdeča knjiga (Pšunder et al.,2009)

1. Splošne določbe 11. Odgovornost za napake

2. Naročnik 12. Merjenje in ocena

3. Inženir 13. Spremembe in prilagoditve

4. Izvajalec 14. Pogodbena cena in plačilo

5. Imenovani podizvajalec 15. Odstop od pogodbe s strani naročnika

6. Kadri in delavci 16. Zaustavitev del in odstop od pogodbe s

strani izvajalca

7. Obratna oprema, materiali in

izdelava

17. Tveganje in odgovornost

8. Začetek, zamude in ustavitev 18. Zavarovanje

9. Preizkusi ob dokončanju 19. Višja sila

10. Prevzem s strani naročnika 20. Zahtevki, spori in arbitraža

Vsaka gradbena pogodba po določilih FIDIC-a ponavadi sestoji iz osmih dokumentov, ki jih

moramo razumeti po naslednjem prioritetnem zaporedju (Pšunder et al.,2009).

• pogodbeni sporazum (če obstaja),

• pismo o sprejemu ponudbe,

• ponudbeno pismo (ponudba),

• posebni pogoji pogodbe,

• splošni pogoji pogodbe,

• popisi (specifikacije), risbe-načrti (projekti),

izpolnjen ponudbeni predračun,

• plani in drugi dokumenti vključeni v pogodbo.

Splošni pogoji pogodbe so del razpisne in kasneje pogodbene dokumentacije ter so izraženi

z vsemi 20 sestavinami in njihovimi podčleni. Le-ti so na splošno uporabni in se lahko

uporabijo za veliko večino pogodb. Posebni pogoji pa vključujejo predvsem popravke in

dopolnila k splošnim pogojem in jih je potrebno določiti za vsako pogodbo posebej (Pšunder

et al., 2009)


4.2 SPLOŠNO O POGODBI NA KLJUČ

Obligacijski zakonik v 659. členu določa gradbeno pogodbo s posebnim določilom in sicer

cena določena s klavzulo »ključ v roke«.

659.člen

(1) Če vsebuje gradbena pogodba določilo »ključ v roke« ali kakšno drugo podobno

določilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za

zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta.

(2) V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih

del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo.

(3) Če je pri pogodbi »ključ v roke«udeleženih kot pogodbena stranka več izvajalcev, je

njihova odgovornost nasproti naročniku solidarna. 10

Vsebina tega zakona opredeljuje pogodbe z določilom »ključ v roke«. Bistvena v tem členu

so nepredvidena, presežna in manjkajoča dela. Vsak pogodbenik, ki podpisuje pogodbo z

omenjeno klavzulo si mora do dobra razložiti vsebino teh del. Nepredvidena dela so tista, ki

jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala

škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali

kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek (Obligacijski zakonik, 2007, 653.člen). Portal

(Stvarno pravo, 2013) nujna nepredvidena dela definira, kot dela, ki jih izvajalec ob sklenitvi

pogodbe ni mogel predvideti. Povzročijo jih okoliščine, ki ne izhajajo iz sfere izvajalca,

ampak so to izredni in nepričakovani dogodki. Izvajalec jih je dolžan izvesti na stroške

naročnika, razen, če je v gradbeni pogodbi drugače določeno. Nepredvidena dela definira

kot tista dela, ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe nista predvideli, vendar jih je bilo za

dokončanje gradnje nujno izvesti. Presežna dela so izvedena dela katerih količine presegajo

s pogodbo opredeljene količine. V tej situaciji sta stranki predvideli manjšo količino del, ki

se je kasneje v praksi pokazala za potrebno. Manjkajoča dela so po posebnih gradbenih

uzancah dela, ki sta jih pogodbeni stranki predvideli kot potrebna, vendar se je tekom

gradnje izkazalo, da niso potreba v takšnem obsegu ali pa morda sploh niso potrebna.

Solidarno odgovornost prav tako tolmači OZ in sicer, da za škodo, ki jo je povzročilo več

10 Obligacijski zakonik, 2007.


oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno (Obligacijski zakonik, 2007, 186. Člen).

Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile,

odgovarjajo solidarno z njimi. Solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo

povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri

povzročeni škodi. Kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več

določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od

njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno (Zakonodaja.com, 2013). Na Hrvaškem

pogodbo s klavzulo »ključ v roke« opredeljuje Zakon o obligacionim odnosima (ZOO) in

sicer v 640. členu, Ugovor o gradenju sa posebnom odredbom. Vsebina člena je enaka kot v

našem OZ.

4.2.1 TOLMAČENJE PROJEKTOV NA KLJUČ FIDIC

V zadnjih letih opažamo, da večina tržišč gradbenih storitev zahteva tako obliko pogodbe, v

kateri ima nespremenljivost končne cene in pogosto tudi datuma dokončanja zelo velik

pomen. Naročniki takih projektov na ključ so pripravljeni plačati več za svoj projekt, če se

lahko čutijo bolj gotovi, da se dogovorjena cena ne bo prekoračila. Tolmačenje »projektov

na ključ« je včasih sporno, predvsem ker ne poznamo smisla načina pogodbenih določil med

naročnikom in izvajalcem. Bistvene zadeve so zapisane v »Pogoji pogodb za dobavo,

inženirske in gradbene storitve (DIGIS)-Projekti na ključ, srebrna knjiga FIDIC« Slovenska

izdaja 1999. Projekti na ključ se praviloma izdajajo takrat, ko znamo natančno določiti cilj

objekta in njegov obseg. Zato se tak način oddajanja del praviloma bolj uporablja v

industriji, kjer so vključena tako gradbena dela, kot projektiranje in zagon obratovanja. Za

tak način pogodbe pa niso primerni objekti, kjer ob času sklepanja pogodbe ponudnik ne

pozna vseh tveganj (n.pr. geologija pri izgradnji predorov). Take razlage in definicije

najdemo v knjigi FIDIC ali pa na spletu pod »turnkey projekt«. Če je sklenjena pogodba »na

ključ« to pomeni, da znotraj dogovorjenega obsega izvajalec prevzema vse rizike (tudi, če so

se količine, ki jih je sam ob ponudbi kalkuliral povečale, ali če je v ponudbi pozabil na

kakšna dela, ki pa so nujen del izgradnje in opreme objekta). Zato je potrebno za oddajo na

ključ pustiti ponudnikom več časa za temeljito pripravo in jih dobro seznaniti z vsemi

podatki. To je zapisano tudi v točki 4.11 Zadostnost sprejetega pogodbenega zneska (srebrna

knjiga) »Če v pogodbi ni drugače določeno, pogodbena cena pokriva vse obveznosti

izvajalca v okviru pogodbe in vse stvari, ki so potrebne za primerno projektiranje izvedbo in

dokončanje del in odpravo vseh napak«. V členu 4.12 pa (povzeto ) piše, da je s podpisom


pogodbe izvajalec dobil vse informacije glede tveganja in nepredvidenih izdelkov, da

prevzema vso odgovornost, da je predvidel vse težave in stroške, in da se zaradi tega

pogodbena cena ne bo prilagodila. Torej v pogodbi na ključ ni več del. V praksi se projekti

»ključ v roke« mnogokrat izvajajo nekoliko po svoje, sploh pri nas. Tako je mnogokrat

razpisan »ključ v roke« po že izdelanem projektu. V tem primeru bi moral izvajalec preveriti

projekt, pred podpisom pogodbe, saj ga spremembe od projekta (n.pr. količin), ne

odvezujejo od fiksne cene. Lahko so tudi v projektu predvidi dela za dodatna režijska dela,

ki pa so izrecno dela izven obsega osnovne pogodbe. Tudi na strani naročnika se včasih ne

upošteva pravega smisla »ključ v roke«. V razpisu je potrebno natančno definirati

karakteristike del, opremo, standarde, ne more pa se definirati izvajalca ali dobavitelja

(razen izjem za specifična dela). Naročnik pri takšnem projektu ne more odbiti kakšne

opreme ali dela, ki so izvedena ali dobavljena po razpisu, a naročniku niso všeč (n.pr. dobil

bo kitajsko opremo v mislih pa je imel nemško). Zato je potrebno pred odločitvijo za takšne

projekte, (ki so praviloma dražji, saj morajo imeti vkalkulirane rizike) zelo pretehtati

smiselnost. Včasih (v svetovni praksi redko) je pogodbeno določena še možnost spremembe

cene ob spremembi cene materiala ali delovne sile za nek odstotek (ne manjši od 10%).

Pogosto se v praksi tudi uporablja klavzula »funkcionalni ključ« pri kateri izvajalec

prevzema še obširnejše tveganje in sicer tudi vsa manjkajoča in presežna ter vsa

nepredvidena dela. Izključena so samo nujna nepričakovana dela, ki bi se lahko tekom

gradnje pojavila in jih ni bilo mogoče predvideti. Določilo »funkcionalni ključ« pri nas ni

zakonsko definirano, zato je zelo smiselno, da se stranki v kolikor uporabljata omenjeno

terminologijo, zelo eksplicitno dogovorita in opredelita vsebino pogodbe (Skulj S.,1999).

4.2.2 PROBLEMSKA KONFERENCA, PRIMERNOST POGODBENE KLAVZULE

KLJUČ V ROKE V SLOVENIJI

Na konferenci, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica gradbeništva in

industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM11) je bila 20. aprila 2012 predstavljena

problematika sklepanja pogodb po principu »ključ v roke«. Poudarek je bil predvsem kako

slovensko definicijo »ključ v roke« izenačiti z mednarodno definicijo in jo na tak način tudi

11 GZS-ZGIGM Gospodarska zbornica Slovenije-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala


uporabljati. Sodelovali so tudi predstavniki slovenskih gradbenih podjetij, ki so predstavili

praktične vidike težav »pogodbe na ključ«.

Mag. Jože Renar, direktor zbornice je o aktualni problematiki pogodbe na ključ, povedal

naslednje, (Problemska konferenca primernost pogodbene klavzule ključ v roke v Sloveniji,

2012).

Slovenska praksa pogodb na »ključ v roke« je eden od vzrokov za izjemno težak položaj

gradbeništva v Sloveniji. Te pogodbe niso skladne s svetovno prakso pogodb na ključ, to

pomeni, da imamo neko interpretacijo kjer se morajo vsakič podjetja truditi, da dokažejo kaj

je prava vsebina in kaj ni prava vsebina. Problem je v tem, da pri nas klasične pogodbe po

izmerah izvajalci izvajajo kot ključ v roke in prevzemajo ogromno število tveganj, ki jih niti

ne poznajo. Tveganja različnih vrst se v projektu izkažejo kot prevelika, podjetja to

prenašajo na podizvajalce, ti na dobavitelje in to celo gradbeno panogo spravlja v izjemno

težak položaj. Dokaz za to je tudi dejstvo, da v času največje gradbene konjunkture

slovenska podjetja niso izboljšala svojega gospodarskega položaja, celo padla so. V času od

2005 do 2008 se je tem gradbenim podjetjem položaj poslabšal.

Isolino Gomes, Head of Contract Administration Department, Moto-Engil Central Europe

S.A.,EIC12 je izrazil svoje mnenje glede FIDIC pogodb na tujih trgih, (Problemska

konferenca primernost pogodbene klavzule ključ v roke v Sloveniji, 2012).

Splošno gledano imamo dobre izkušnje s FIDIC pogodbami, ker porazdeljujejo tveganja

med naročniki in izvajalci, predvsem Rdeča in Rumena knjiga. Na Poljskem jih že

uporabljamo vsaj 15 let in imamo dobre izkušnje. Kljub temu se trudimo, da bi zakonodajo

še izboljšali in uravnotežili.

Tadej Ružič, SGP Pomgrad, d.d ,(Problemska konferenca primernost pogodbene klavzule

ključ v roke v Sloveniji, 2012).

V praksi se mnogokrat srečujemo s klavzulo »ključ v roke«, tako pri javnih naročilih kot pri

zasebnih naročnikih. Naročniki verjamejo, da bodo tako prišli do bolj kompletnega objekta

in tukaj se srečujemo z mnogimi problemi. Predvsem so to nedorečeni projekti, spremembe

znotraj izvajanja, zato mislimo, da je tako za naročnika kot za izvajalca bolje delati po

klavzuli na izmere.

12 EIC -European International Contractors


Peter Kosi, Granit, (Problemska konferenca primernost pogodbene klavzule ključ v roke v

Sloveniji, 2012).

Ugotavljamo, da vse pogosteje investitorji klavzulo »ključ v roke« izrabljajo za špekulativne

namene. Sicer imajo možnost v javnih naročilih in drugih razpisih oporekati temu, vendar v

veliki večini primerov ostajajo brez moči. Po principu vzemi ali pusti so prisiljeni v takšne

pogodbe, kjer se že v začetku ve, da se projekt kot takšen ne bo mogel realizirati. To je

mojem mnenju ključen problem. Gradbinci načeloma nismo proti pogodbi na ključ, vendar

le, če je projekt skrbno pripravljen, če je omogočen čas dajati pripombe in seveda, če lahko

korektno kot partnerji sodelujemo.

Iz mnenj, ki so jih podali gradbinci lahko sklepamo, da je pogodba s klavzulo »ključ v roke«

v slovenskem prostoru velika težava, s katero se spopadajo prav vsi udeleženci, tako

gradbinci kot tudi investitorji. Zakonodaja na tem področju je skopa, omejena samo na en

člen v OZ. Fidic pogodbe, ki to področje urejajo mnogo bolj podrobno, pa so pri

investicijah, ki se ne črpajo iz kohezijskih skladov bolj redkost kot pravilo.


4.3 SESTAVINE GRADBENE POGODBE NA KLJUČ ZA POSLOVNO

STANOVANJSKI OBJEKT IN PRIMERJAVA ČLENOV S FIDIC

POGODBO

V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili segmente gradbene pogodbe na ključ za

gradnjo poslovno stanovanjskega objekta in sicer za gradbena in obrtniška dela, ki so

opredeljena s ponudbo. Člene in vsebino te pogodbe bomo primerjali z vsebino in členi

naključne pogodbe na ključ po FIDIC-u, ki smo jo našli na spletu. V nadaljevanju bomo

pojasnili in podrobneje izpostavili razlike med določili pogodbe po FIDIC-u in določili

klasične pogodbe.

Tabela 15: Vsebinska primerjava pogodbe s klavzulo »ključ v roke«

Člen pogodbe s klavzulo »ključ v roke«

za poslovno stanovanjski objekt

Določila pogodbe s klavzulo »ključ v

roke« po Fidicu srebrna knjiga

1. Pogodbeni stranki Pogodbeni stranki

Za pogodbeni stranki se smatrata

pogodbenika, ki skleneta gradbeno pogodbo.

V kolikor pogodbo sklepa podjetje, se

navede ime podjetja, naslov na katerem je

podjetje registrirano, davčna in matična

številka, ter ime predstavnika, ki to podjetje

zastopa (npr. direktor). Pripiše se vloga

pogodbenika v kateri nastopa (investitor ali

izvajalec).

Podatki pri Fidic pogodbi so enaki.

2. Predmet pogodbe Predmet pogodbe

Na splošno so opisane obveznosti izvajalca

npr. da opravi vsa dela v okviru pogodbene

cene, da pridobi in izroči vse listine, rok za

izvedbo je opredeljen s terminskim planom,

ki je dodatek pogodbe. Za pričetek del se

Naštete so priloge in dopolnila, ki sodijo k

tej pogodbi npr.:

-pogodbeni sporazum,

-pogodbeni predračun s cenami,


smatra dan, ko je bila pogodba podpisana,

pred pričetkom del izvajalec priskrbi in

označi gradbišče z gradbiščno tablo.

Dokončanje pogodbenih del je dan, ko so

dokončana vsa pogodbena dela in je predana

dokumentacija za tehnični pregled.

Neupoštevanje rokov se kaznuje s kaznijo.

Po opravljeni primopredaji izvajalec ni več

odgovoren za pomanjkljivosti, ki bi se

morale ugotoviti pri primopredaji.

Pogodbeni rok se lahko spremeni le zaradi

okoliščin, ki jih izvajalec ni mogel

preprečiti, odpraviti ali se jih izogniti.

-ponudba izvajalca,

-posebni pogoji pogodbe, splošni pogoji

pogodbe Srebra knjiga, pogoji pogodb za

dobavo, inženirske in gradbene storitve

(DIGIS), projekti na ključ, Fidic 1999,

-tehnične specifikacije z risbami, ter vse

dodatne priloge.

3. Pogodbena cena Pogodbena cena

Za celoten predmet pogodbe bo investitor

izvajalcu plačal pogodbeno ceno po načelu

»ključ v roke«. Pogodbena cena, v

nadaljevanju besedila pogodbena vrednost

znaša ……brez DDV. DDV se plača

skladno s 76. a členom ZDDV13. Navedemo

lahko še dogovor med strankama, npr. za

armaturo in podložne betone se količine

obračunavajo po dejansko vgrajenih

količinah. Pogodbena vrednost del, vsebuje

tudi vrednost vseh nepredvidenih in

presežnih del ter izključuje vpliv

manjkajočih del na njo. Pogodba vključuje

vsa dela razen poznejših, ki jih investitor

naknadno pisno naroči. V pogodbeni ceni so

Pogodbena cena je določena po načelu

»ključ v roke« na osnovi ponudbe izvajalca

št:____ iz dne____v potrjeni in sprejeti

predračunski vrednosti (brez DDV) s strani

naročnika, ki znaša____. Pogodbena

vrednost z besedo_____. Pogodbena cena je

nespremenljiva (fiksna) do zaključka vseh

pogodbenih obveznosti.

13 Zakon o davku na dodano vrednost, 2006.


v naprej vključeni vsi riziki povečanja cen

zaradi zvišanja cen ali inflacije ali valutnih

razmerij. Pogodbena cena se lahko zmanjša

samo na zahtevo investitorja, če gre za

racionalizacijo izgradnje, za opustitev

določenih del. Izvajalec se zavezuje, da so v

pogodbeni vrednosti upoštevani vsi elementi

cene, oz. stroški skupaj z davki, prispevki,

taksami, carinami, pristojbinami, stroški

soglasij, zavarovanj, garancij, tehnične

dokumentacije za izvedena cela. Obračun se

vrši po sistemu »ključ v roke«, cena je

fiksna in nespremenljiva do konca izvedbe.

4. Pogodbeni rok Pogodbeni rok

Pogodbene obveznosti bo izvajalec opravil v

skladu s terminskim planom. Za pričetek

del se smatra dan, ko je bila pogodba

podpisana, kar se vpiše v gradbeni dnevnik.

Za dokončanje del se smatra dan, ko so

dokončana vsa pogodbena dela in predana

dokumentacija za tehnični pregled. Izvajalec

investitorja v pisni obliki pozove na

količinski in kakovostni pregled, ki mora

biti opravljen najkasneje v 10 dneh od

prejema pisnega poziva. Pooblaščeni

predstavniki vseh strank sestavijo

primopredajni zapisnik, (ali izvedena dela

ustrezajo določilom te pogodbe, zakonodaji,

kakovost izvedenih del in pripombe

investitorju..). Investitor mora v 8 dneh od

poziva izvajalca naj prevzame dela, ta tudi

Izvajalec se obvezuje z izvajanjem del

pričeti takoj po uvedbi v delo in vsa dela

dokončati v skladu z naslednjimi

pogodbenimi roki. V nadaljevanju je

naveden rok za izvedbo vseh del ____ dni

po sklenitvi pogodbe. Rok izvedbe del

pomeni izvršitev vseh obveznosti izvajalca

po tej pogodbi, vključno z izročitvijo

projekta PID (v kolikor je izvajalec tudi

pripravil projekt), odpravo pomanjkljivosti

po kvalitetnem pregledu in odpravo napak

po tehničnem pregledu.


prevzeti, sicer nastopijo pravne posledice

povezane z izročitvijo in prevzemom del. Če

mora izvajalec kaj popraviti, dokončati, pa

tega ne stori v postavljenem roku, sme

investitor dela naročiti drugemu izvajalcu, ki

jih ta izvede na izvajalčev račun. Investitor

si zaračuna 5% pribitek za kritje svojih

režijskih stroškov.

5. Plačila Plačila

Izvajalec bo izvedene količine del obračunal

z mesečnimi in končno situacijo, izdano na

podlagi končnega obračuna del. Vrednost

izvedenih del v situaciji se določi na osnovi,

s strani gradbenega nadzora podpisane

gradbene knjige. Začasne in končno

situacijo izstavi izvajalec v 4 izvodih na

naslov investitorja. Začasne situacije bo

izvajalec dostavil investitorju v potrditev do

1. dne v mesecu za pretekli mesec, končno

obračunsko situacijo pa je izvajalec dolžan

izstaviti najkasneje v roku 15 dni po uspešni

primopredaji izvedenih del investitorju,

razen če se izvajalec in investitor ne

dogovorita drugače. Investitor je dolžan v 8

dneh od dneva prejema situacijo pregledati

in nesporni del situacije plačati 30. dan od

datuma prejema situacije. Sporni del

situacije pa mora v roku 8 dni od dneva

prejema pisno zavrniti, sicer se šteje, da je

situacija v celoti potrjena. Končno situacijo

je investitor dolžan plačati v roku 30 dni od

trenutka, ko so odpravljene vse

pomanjkljivosti po zapisniku o primopredaji

Rok plačila je 30 dni od prejema popolnih, s

strani inženirja potrjenih vmesnih/končnih

situacij pri naročniku.


del, predani s strani izvajalca, garancijski

listi, atesti, certifikati ter navodila za

uporabo in vzdrževanje, za material in

opremo ter opravljen končni obračun.

Izvajalec je dolžan, po pisnem pozivu

investitorja sodelovati na tehničnem

pregledu objekta in pomanjkljivosti

tehničnega pregleda, če se nanašajo na

izvajalčev obseg del, odpraviti najkasneje v

8 dneh. Vse morebitne spore po tej pogodbi

bosta pogodbeni stranki reševali

sporazumno, v nasprotnem primeru je za

reševanje sporov pristojno sodišče v ___.

6. Predstavniki pogodbenikov Predstavniki pogodbenikov

Za medsebojno usklajevanje imenujeta

izvajalec in investitor sledeče predstavnike:

Za izvajalca:_______________tel._____

Za investitorja:_____________tel.______

Izvajalec ne sme brez pisnega soglasja

investitorja zamenjati odgovornega vodjo

del, je pa dolžan zamenjati odgovornega

vodjo del na pisno zahtevo investitorja.

Odgovorni vodja posameznih del ali njegov

namestnik, s pisnim pooblastilom izvajalca

mora biti vsak dan vsaj 8 ur na gradbišču.

Odgovorni predstavnik naročnika je ____.

Naročnik lahko določi njegovega

namestnika in ga pooblasti za določena

dejanja. Predstavnik naročnika je

pooblaščen, da zastopa naročnika v vseh

vprašanjih, ki se nanašajo na delo,

dogovorjena s to pogodbo, zlasti pa da

kontrolira delo izvajalca in potrjuje, da

izstavljeni delni račun ustreza opravljenemu

obsegu del, skrbi za pravilnost in skladnost

izplačanih računov s ponudbo, ocenjuje

nalogo oz. odloča o potrebnosti recenzije.

Odgovorni predstavnik izvajalca je______.

Odgovorni predstavnik izvajalca je

pooblaščen, da zastopa izvajalca v vseh

vprašanjih, ki se nanašajo na delo po tej

pogodbi, zlasti pa na dela, ki se nanašajo na

obseg izvršenih del. Inženir s pristojnostmi


po Zakonu o graditvi objektov in Fidicu.

7. Pogodbena kazen Pogodbena kazen

V primeru zamude z izvajanjem pogodbenih

obveznosti s strani izvajalca, bo izvajalec

plačal investitorju pogodbeno kazen, ki bo

odvisna od števila dni zamude in sicer za

vsak koledarski dan v višini 0,2% (dve

desetine odstotka), vendar skupno največ

5% (pet odstotkov) od vrednosti del, ki je

ugotovljena s končnim obračunom.

Pogodbena kazen se obračuna pri končnem

obračunu.

Se v pogodbi posebej ne definira, saj je

definirana v podčlenu 8.7 Odškodnina za

zamudo, Fidic Srebrna knjiga.

8. Podizvajalci Podizvajalci

V primeru, da bo izvajalec delal s

podizvajalci, mora o tem, obvestiti

investitorja in zanje ter svoje ljudi voditi

dokumentacijo skladno z zakonom.

Izvajalec mora s svojimi podizvajalci

skleniti posebno pisno listino, v obsegu

odstopljene vrednosti pogodbenih del. Le ti

izvajalci pa prevzemajo neposredno, polno

in solidarnostno odgovornost nasproti

investitorju, skupaj z izvajalcem. V tem

primeru je potrebno obravnavati izvajalca in

podizvajalce, v razmerju do investitorja, kot

eno pogodbeno stranko (tretji odstavek 659.

člena OZ). V tem primeru je investitor

dolžan, namesto izvajalca neposredno

plačevati vse izvajalčeve pogodbene

obveznosti do njegovih podizvajalcev, pri

Izvajalec daje naročniku pooblastilo, da bo

izvedbo del, pri katerih so vključeni

podizvajalci, naročnik na podlagi potrjenega

računa oziroma situacije, plača neposredno

imenovanim podizvajalcem. Izvajalec mora

svoji situaciji obvezno priložiti račune

oziroma situacije svojih podizvajalcev, ki jih

je predhodno potrdil. Plačila podizvajalcem

se izvedejo v rokih in na enak način, kot

velja za plačila izvajalcu, ter skladno z

določili veljavne zakonodaje. Za izvajalca

bodo pogodbena dela po tej pogodbi izvajali

naslednji podizvajalci: naziv, naslov,

matična št., davčna št., transakcijski račun,

banka, vrsta del, ki jih bo opravljal, predmet

del, količina del v vrednosti v evrih brez

DDV, delež del, ki jih prevzema


čemer se obveznosti investitorja v razmerju

do izvajalca zmanjšajo za toliko, kolikor

znašajo neposredna plačila investitorja

izvajalčevim podizvajalcem. Plačilni roki in

plačilni pogoji podizvajalcev ostanejo za

investitorja enaki, kot so do izvajalca. Prav

tako mora, kot po obsegu največji izvajalec,

poskrbeti, da so podpisani pisni dogovori o

skupnih varnostnih ukrepih, z manjšimi

podizvajalci investitorja.

podizvajalec glede na vrednost ponudbe v

odstotkih, kraj, rok izvedbe teh del. V

primeru javnih naročil veljajo dodatne

določbe. (1. točka prvega odstavka 109.a

člena Zakon o javnem naročanju).


4.3.1 OBRAZLOŽITEV PRIMERJAV

Že po hitri primerjavi izpostavljenih členov v gradbenih pogodbah lahko opazimo, da ima

klasična gradbena pogodba s klavzulo »ključ v roke« za poslovno stanovanjski objekt,

obširnejšo vsebino, kot pogodba po določilih Fidica Srebrna knjiga. Ugotavljamo, da

klasična gradbena pogodba obsega vsaj 10 A4 listov in več, medtem ko je pogodba po

Fidicu vsaj za polovico krajša. Vzrok za to bomo spoznali v naslednjih obrazložitvah. Za

podrobnejšo analizo in primerjavo bomo izpostavili vsakega od zgoraj naštetih členov

pogodbe in ga podrobneje vsebinsko obrazložili. Kot smo že uvodoma ugotovili, Fidic

določila sestavlja več knjig, mi smo se omejili na Srebrno knjigo, Pogoji pogodb za dobavo,

inženirske in gradbene storitve (DIGIS), projekti na ključ, prva izdaja 1999. Knjiga je

sestavljena iz Splošnih in Posebnih pogojev. Splošnih pogojev je 20 in so navedeni v

spodnji tabeli.

Tabela 16: Splošni pogoji, Srebrna knjiga Fidic (Skulj S.,prva izdaja 1999).

1. Splošne določbe 11. Odgovornost za napake

2. Naročnik 12. Preizkusi po dokončanju

3. Upravljanje s strani naročnika 13. Spremembe in prilagoditve

4. Izvajalec 14. Pogodbena cena in plačilo

5. Projektiranje 15. Odstop od pogodbe s strani naročnika

6. Kadri in delavci 16. Zaustavitev del in odstop od pogodbe s strani izvajalca

7. Obratna oprema, materiali in izdelava

17. Tveganje in odgovornost

8. Začetek, zamude in ustavitev 18. Zavarovanje

9. Preizkusi ob dokončanju del 19. Višja sila

10. Prevzem s strani naročnika 20. Zahtevki, spori in arbitraža

Splošne pogoje dopolnjujejo Posebni pogoji. V vsaki pogodbi je navedeno, da so določila

pogodbe v skladu z izbrano knjigo Fidic določil. V pogodbi navedeni Splošni pogoji so

predmet sprememb in dodatkov, ki so opisani v nadaljevanju, Posebni pogoji. Smatra se, da

so pogodbene stranke seznanjene s to verzijo Splošnih pogojev pogodbe Fidic. Če s


posebnimi pogoji ni določeno drugače veljajo določila Splošnih pogojev. Posebni pogoji se

v vsaki pogodbi posebej določijo, saj je tudi gradnja specifičen proces, ki potrebuje

individualen pristop. Preveriti moramo ali vsa določila ustrezajo za določene razmere, v

kolikor ne, jih moramo popraviti. Pri tem moramo paziti, da ne pride do dvoumnosti

popravljenih podatkov, bodisi v Splošnih pogojih ali Posebnih določilih. Iz tega lahko

razumemo zakaj je pogodba Fidic določil krajša, saj vsebuje samo spremenjene člene

obširnih določil, ki so zajeti v določeni knjigi, v našem primeru Srebrna knjiga.

1. Pogodbeni stranki

V začetku vsake pogodbe se vedno navede pogodbeni stranki, ki pogodbo sklepata in njune

podatke. To pravilo je enako za klasično pogodbo kot za primer pogodbe po Fidic določilih.

V splošnih pogojih lahko v poglavju Pogodba vidimo, da se pogodba imenuje tudi

pogodbeni sporazum. Stranka pomeni naročnika ali izvajalca, odvisno od sobesedila. V

knjigi se med strankami uporablja naročnik in izvajalec. Naročnik je oseba, ki naroči

določena dela, v naši diplomski nalogi smo naročnika opisovali kot investitorja, kar v

našem konkretnem primeru tudi je.

2. Predmet pogodbe

V primeru Fidic pogodbe so v tem členu naštete samo obvezne priloge k pogodbi in pa

veljavna knjiga Fidic določil na katero se pogodba sklicuje. V primeru klasične gradbene

pogodbe pa je lahko ta člen precej obsežen. Potrebno je definirati in določiti obseg del, ki jih

pogodba zajema ter ponudbo na podlagi katere je bil izvajalec izbran. Običajno se navede

tudi naziv objekta in njegova lokacija, številka zemljiške parcele in katastrska občina. V tem

členu je potrebno zapisati vsa bistvena določila in jasno opredeliti obveznosti in zahteve. V

knjigi Fidic določil predmet pogodbe ni posebej izpostavljen, saj je koncept knjige takšen,

da so poglavja zelo podrobno razdelana in ni potrebe, da bi se posploševalo v okviru

predmeta pogodbe.

3. Pogodbena cena

V vsaki pogodbi moramo navesti pogodbeno ceno, ki se običajno piše brez DDV.

Pogodbena cena je cena, ki je določena s pogodbo in vključuje vse spremembe in dopolnitve

opredeljene s pogodbo. Velja le za blago in storitve, ki so opredeljene s pogodbo in za čas

izpolnitve pogodbe (Skulj et al.,2002). Davek se naknadno prišteje, pogodbena cena se

napiše s številko in besedo. V gradbeni pogodbi je navedeno, da se davek obračuna skladno


s 76. a členom ZDDV-1 (prejemniki blaga ali storitev), ki pravi, da mora DDV plačati

davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje

dobave; a) gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in

rušenjem v zvezi z nepremičninami (Zakon o davku na dodano vrednost, 2012, 76.a člen).

V knjigi Fidic določil imamo v 14. postavki Splošnih pogojev opredeljeno pogodbeno ceno

in plačilo. Obdelana so poglavja Predplačilo, Prošnja za potrdilo o vmesnem plačilu, Plan

plačil, Obratna oprema in materiali namenjeni za dela, Vmesna plačila, Časovni razpored

plačil, Zamujeno plačilo, Plačilo zadržanega zneska, Obračun (situacija) ob dokončanju,

Prošnja za končno plačilo, Izplačilo, Končno plačilo, Prenehanje odgovornosti naročnika,

Valute plačil. Cena »ključ v roke« je praviloma skupna cena, kjer se šteje višja stopnja

zagotovljenosti končne cene in roka dokončanja. Izvajalec v takem primeru prevzame večje

tveganje, saj običajno izvede projekt v celoti do predaje v uporabo. Takšna cena je običajno

nekoliko višja, saj izvajalec vključi vsa tveganja in morebitne scenarije, ki bi tekom gradnje

celoten projekt lahko podražili. V diplomi pod poglavjem 4.2 Splošno o pogodbi na ključ

imamo člen iz OZ, ki govori, da cena »ključ v roke« vsebuje vsa nepredvidena in presežna

dela, izključuje pa vpliv manjkajočih del. Tudi Fidic določila imajo glede tega svoje stališče

in sicer v poglavju 4.12 Nepredvidene težave, lahko pod točko c) zasledimo, da se

pogodbena cena zaradi nepredvidljivih težav ali stroškov ne bo prilagodila. Iz dostopnih

podatkov lahko sklepamo, da so vsebinska določila glede pogodbene cene v obeh pogodbah

zelo podobna, da pa pogodba po Fidic določilih zelo podrobno razlaga določila, ki so

povezana s ceno.

4. Pogodbeni rok

V vsaki pogodbi je naveden rok za izvedbo del. Opredeljen je s terminskim planom, ki ga

pripravi izvajalec in je običajno priloga k pogodbi. V klasični pogodbi se temu členu nameni

kar nekaj vrstic sicer pa je to poglavje zelo odvisno od vrste objekta, ki se gradi in načina

financiranja. V primerih sofinanciranja s strani države in npr. gradnje plinovoda se v Fidic

pogodbi do dneva natančno opredelijo odseki gradnje, rok za dokončanje se po dogovoru z

investitorjem in na podlagi utemeljenih okoliščin lahko podaljša, ne sme pa se skrajšati.

Podrobneje je to poglavje obrazloženo v knjigi Fidic določil v podčlenu 8.4 Podaljšanje roka

za dokončanje. V primeru gradnje poslovno stanovanjskega objekta s strani privatnega

investitorja terminski plan ni tako podrobno razdelan, predvsem zaradi načina financiranja in

ker ne gre za gradbeni inženirski objekt. V Splošnih pogojih pod poglavjem 5. Izvajalec, so


v 24. členih podrobno opredeljene vse obveznosti in dolžnosti izvajalca del. V podčlenu 8.2

Rok dokončanja, je navedeno, da mora izvajalec dokončati vsa dela vključno z opravljanjem

preizkusov ob dokončanju, smatra se, da so dokončana za namen, ki je opredeljen s

podčlenom 10.1 Prevzem del in odsekov. Iz zgoraj navedenih podatkov lahko sklepamo, da

določila Fidic pogodbe v knjigi vsebujejo vsa tematska področja, ki so bila navedena v

klasični pogodbi na ključ v našem primeru in še mnogo drugih členov, ki se navezujejo na

tematiko pogodbenega roka.

5. Plačila in spori

Vse o načinih plačevanja lahko najdemo v poglavju 14. Pogodbena cena in plačilo v srebrni

knjigi. V naši klasični pogodbi zasledimo, da je potrebno začasne in končne situacije

izstaviti v 4 izvodih, v knjigi Fidic določil, v poglavju 14.3 Prošnja za potrdilo o vmesnem

plačilu, lahko zasledimo, da v šestih izvodih. Vsebina Fidic določil zajema določila

navedena v klasični pogodbi, vendar bolj podrobno. V podčlenu 14.6 je poudarjeno, da se

noben znesek ne plača, dokler naročnik ne prejme in odobri garancije za dobro izvedbo. V

klasični pogodbi to ni posebej poudarjeno. Dokler izvajalec ne prejme potrdila o izvedbi, ki

navaja datum, ko je izvajalec izvršil svoje obveznosti, se izvedba izvajalca ne šteje kot

dokončana. Naročnik mora izdati potrdilo v 28 dneh po zadnjem datumu poteka rokov za

reklamacije napak oz. takoj, ko je izvajalec odpravil vse napake. V 56 dneh po prejetju

potrdila o izvedbi mora izvajalec priložiti 6 izvodov osnutka končnega obračuna (situacije) z

dodatnimi dokazili, ki dokazujejo vrednost celotnega dela. Če se naročnik ne strinja in ne

želi potrditi nekega dela, mu mora izvajalec priložiti dodatne podatke, ki jih naročnik

upravičeno lahko zahteva. V kolikor se ne najde skupen dogovor, mora naročnik plačati

dogovorjene dele osnutka končnega obračuna, v skladu s podčlenom 14.6 Vmesna plačila,

spor pa se rešuje po principu podčlena 20.4 Prejem odločitve komisije za reševanje sporov

ali podčlenom 20.5 Mirna poravnava spora. Vsebina klasične pogodbe se v tem delu

nekoliko razlikuje glede rokov, vsebina pa je zelo podobna. Bistvena razlika med

pogodbama je predvsem pri reševanju sporov. Morda je prav, da to poudarimo v poglavju

plačil, saj so ravno plačila zelo pogost razlog za spore. V zgoraj omenjeni vsebini klasične

pogodbe lahko zasledimo, da se vsi spori rešujejo na v pogodbi določenem sodišču. Stališča

Fidica so tukaj nekoliko širša, saj je temu v knjigi namenjeno celotno poglavje 20. Zahtevki,

spori in arbitraža, samo reševanju sporov. Iz prakse vemo, da so spori v procesu gradnje

objektov pogosti, zato je prav, da se temu nameni nekoliko več besed. Spore mora po Fidic


določilih presojati komisija za reševanje sporov (KRS)14, v kolikor ni določeno so to trije

člani. Vsaka stranka imenuje enega člana, ki ga mora druga stran odobriti, pogovorijo se še o

tretjem članu, ki je predsednik komisije. Lahko pa je član samo eden, ki sodeluje z obema

strankama in z njima sklene tripartitni sporazum. Komisija se lahko določi že v pogodbi ali

pa se imenuje najkasneje do datuma 28 dni po tem, ko je ena stranka obvesti drugo o

namenu, da bo predložila spor komisiji za reševanje sporov. V kolikor se stranki ne bi

dogovorili o sestavi članov, potem to stori organ ali uradnik za imenovanje, imenovan v

Posebnih pogojih in ta odločitev je dokončna. Obe stranki morata dati KRS na razpolago vse

podatke in dostop do gradbišča. V 84 dneh po prejetju spora mora KRS posredovati svojo

odločitev. V kolikor se katera strank ne strinja mora v 28 dneh o svojem nestrinjanju

obvestiti drugo stranko. Možna je tudi mirna poravnava spora, v kolikor pa se stranki ne

dogovorita ne s KRS in ne po mirni poti, lahko 56. dan po tem ko je bilo posredovano

obvestilo o nezadovoljnosti začneta z mednarodno arbitražo. Če se stranki ne dogovorita

drugače je potrebno spor rešiti po pravilih arbitraže Mednarodne trgovine. V Sloveniji to

področje ureja pravilnik o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski

zbornici Slovenije, ki podrobno določa vsebino arbitražnega postopka.

6. Predstavniki pogodbenikov

Glede predstavnikov pogodbenikov lahko vidimo, da so vsebine obeh pogodb zelo podobne.

Predstavniki so osebe, ki jih določita pogodbeni stranki, da v njunem imenu zastopata

interese posameznih strank.

7. Pogodbena kazen

Pogodbena kazen je tako v knjigi Fidic določil, kot v klasični pogodbi definirana vsebinsko

enako. Razlika je v deležu odškodnine za zamudo. V klasični pogodbi lahko vidimo, da je

odškodnina za vsak koledarski dan zamude 0,2 %, vendar ne več kor 5% od vrednosti del. V

Fidic določilih lahko v poglavju Navodila za izdelavo posebnih pogojev, pod členom 8

Začetek, zamude in ustavitev, najdemo podatek, da je odškodnina za zamudo 0,02%

pogodbenega zneska za vsak dan in da je maksimalni znesek za zamudo 10% pogodbenega

zneska.

14 KRS pomeni osebo ali tri osebe, imenovane v pogodbi, podrobneje opredeljene v poglavju 20.2 Imenovanje

komisije za reševanje sporov, Fidic, Srebrna knjiga.


8. Podizvajalci

V knjigi Fidic določil lahko vsebino o podizvajalcih najdemo v poglavju 4.4 Podizvajalci.

Poudarjeno je, da izvajalec ne sme celotnih del oddati v prevzem podizvajalcu, da je

izvajalec odgovoren za napake in delo podizvajalcev, kakor, da bi to delo opravljal sam in

kakor je tudi v klasični pogodbi. Naročnika je potrebno obvestiti o podizvajalcih in mu

predati njihove podatke. OZ v 659. členu, v tretjem odstavku navaja: » v kolikor sodeluje

več izvajalcev je njihova odgovornost nasproti naročnika solidarna«. To pomeni, da izvajalci

prevzemajo enak delež odgovornosti do naročnika, ne glede na njihov obseg del. Podrobneje

je to obrazloženo v OZ, 188. člen, regres plačnika in sicer koliko znaša delež posameznega

dolžnika določi sodišče glede na težo njegove krivde. Podizvajalci niso v direktnem

pogodbenem razmerju z investitorjem oz. naročnikom, so pa v pogodbenem razmerju z

izvajalcem, zato odgovarjajo izvajalcu. Podatek v pogodbi o neposrednem plačevanju

podizvajalcev je naveden v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem

naročanju (ZJN)-2, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 19/2010, z dne 12.3.2010, in

sicer v 28. členu navaja, da se dodajo novi odstavki v 71. členu ZJN-2, Uradni list RS, št.

128/2006 z dne 8.12.2006. Šesti odstavek navaja, da v kolikor namerava ponudnik izvesti

javno naročilo s podizvajalci, mora ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi

potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. V naši klasični

pogodbi imamo to tudi zapisano, čeprav ni šlo za javno naročilo. Sklepamo, da sta se

pogodbeni stranki tako dogovorili, saj OZ tega izrecno ne navaja. Fidic določila Srebrna

knjiga v svoji vsebini ne navajajo neposrednega plačila podizvajalcev s strani naročnika

projekta.


5 PREKINITEV GRADBENE POGODBE ZARADI

INSOLVENTNOSTI IZVAJALCA

V času gospodarske krize, ki je hudo prizadela gradbeni sektor se je izkazalo, da velika

gradbena podjetja realno niso imela tako trdnih temeljev, kot se nam je morda nekoč

dozdevalo. Težko bi si pred začetkom globalne krize predstavljali, da se lahko SCT,

Primorje, Vegrad in podobni znajdejo v insolvenčnih postopkih in stečajih. Vzrok za to je

gotovo obširna tema za kakšno drugo diplomsko nalogo, mi se bomo osredotočili predvsem

na posplošeno pravno razlago insolventnosti, stečaja ter na posledice, ki jih imajo udeleženci

v procesu gradnje, zaradi teh postopkov. Kar nekaj velikih projektov je v določeni fazi

gradnje zaradi zgoraj omenjenih postopkov, v katerih so se znašla gradbena podjetja,

obstalo. Njihov nadaljnji razvoj je seveda v veliki meri odvisen od interesa investitorja, ki

lahko poišče novega izvajalca del, a za to je potrebno mnogo dodatnega časa, truda in na

koncu tudi denarja. To je realnost, ki gotovo ne daje poguma domačim investitorjem, kaj

šele tujim. Izbira izvajalca gradbenih del je v tem času mnogo težja odločitev kot nekoč.

Prvič, ker je tistih izvajalcev, ki imajo prave reference mnogo manj kot nekoč, in drugič, ker

je za dobro izbiro potrebno preveriti tudi njihovo trenutno finančno stanje, kar izbiro

zagotovo še bolj omeji. Podpis gradbene pogodbe z izvajalcem, ki bo sredi projekta odstopil

od gradbene pogodbe zaradi insolventnosti, za investitorja pomeni vračanje v fazo zbiranja

ponudb. Potreben je popis obstoječega stanja izvedenih del in nova priprava na gradnjo,

skupaj s vso dokumentacijo. V kolikor je bila gradbena pogodba na enoto cene in so se

plačila vršila v obliki mesečnih situacij in so seveda bile vse vgrajene količine pravilno in

dosledno evidentirane v gradbene knjige, je situacija za oba udeleženca še zelo dobra. V

kolikor pa je bila gradbena pogodba podpisana s klavzulo »ključ v roke« je lahko situacija

bolj zapletena. Zaradi nespremenljivosti cene, se včasih ne spremlja tako podrobno

vgrajenih količin materialov, kar ima za posledico, da sredi prekinitve takšne gradnje ne

moremo dovolj natančno določiti koliko je investitor dolžan izvajalcu. To lahko privede do

sporov, ki se v Republiki Sloveniji redko rešijo z arbitražo. Pogosteje se udeleženci odločijo

za reševanje sporov na sodišču. Primer, ki smo ga navedli kot možnega je hipotetičen in se

nanaša na posameznega investitorja, morda manjše investicije. V primerih kjer je investitor

država, občine ali pa so pridobljena sredstva iz kohezijskih skladov, je nadzor tekom

gradnje in evidentiranje gotovo doslednejše.


5.1 OSNOVE INSOLVENČNEGA PRAVA, STEČAJNI POSTOPEK IN

PRISILNA PORAVNAVA

Gradbena podjetja, ki nastopajo kot izvajalci gradbenih del so gospodarski subjekti, ki se

ustanovijo, imajo različne faze poslovanja in na koncu prenehajo. Gospodarska družba je po

tretjem členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), pravna oseba, ki na trgu samostojno

opravlja pridobitno dejavnost, kot svojo izključno dejavnost. Podrobneje gospodarske

družbe in z njimi povezana pravna razmerja ureja ZGD, ki je imel zadnje dopolnitve v

Uradnem listu RS, št. 82/2013 z dne 8.10.2013. Z vidika insolvenčnega prava je osnova

ZFPPIPP, kjer so dostopne zadnje dopolnitve v Uradnem listu RS, št. 100/2013, z dne

6.12.2013. Družba oz. podjetje se ustanovi na podlagi volje njenih lastnikov oziroma

družbenikov z namenom uresničitve poslovnih idej in ustvarjanja dobička. Prav tako se na

določeni točki poslovanja njeni člani lahko odločijo za prenehanje družbe oz. lahko preneha,

ko nastopijo v zakonu določeni razlogi za prenehanje. Podrobneje so ti pogoji opredeljeni

(ZGD-1) za vsako družbo posebej. Upoštevati pa je treba, da družba pri opravljanju svoje

dejavnosti vstopa v različna pravna razmerja, zato prenehanje družbe močno vpliva na

pogodbenike, poslovne partnerje, zaposlene delavce, itd.,ki imajo z družbo določena

pogodbena razmerja in interese. Prenehanje gospodarske družbe sproži tri različne interese

in sicer interes članov, interes upnikov in javni interes. Interes članov, ki so ob ustanovitvi

družbe vložili svoje premoženje ali članstvo pridobili z nakupom delnic in poslovnih deležev

je, da si medsebojno razdelijo premoženje, ki je v času obstoja družbe pripadalo njej. Interes

upnikov je doseči izpolnitev terjatve oz. družbene obveznosti. Za nazorno primerjavo lahko

izpostavimo manjše podizvajalce, ki imajo interes, da jim glavni izvajalci poplačajo za

njihovo delo, delavce, ki ostanejo brez plač ali pa naključnega posameznika, ki mu gradbeno

podjetje gradi hišo. Vsi našteti čakajo na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Javni interes je

zahteva, da na trgu delujejo le tisti subjekti, ki spoštujejo načelo skrbnega finančnega

poslovanja ter likvidnega in solventnega poslovanja (Plavšak, Bergant, 2000). Kot je za

nastanek družbe potreben vpis, je za prenehanje družbe potreben izpis iz sodnega registra.

Vendar pa je to možno šele, ko so urejena vsa pravna razmerja, torej poravnane vse

obveznosti in je premoženje družbe razdeljeno. To se ne zgodi hitro, zato je prenehanje

družbe pravno urejen proces, ki zajema kup pravno predvidenih postopkov in aktivnosti.

Prav zato sta na časovni premici dve točki, ki ne sovpadata in sicer (1) nastop razloga za

prenehanje in (2) izbris iz registra pravnih oseb, ki ima za posledico prenehanje pravne


eksistence. V času med nastopom razloga za prenehanje in izbrisom iz sodnega registra se

izvede ena izmed naslednjih aktivnosti. Likvidacija oz. likvidacijski postopek oziroma stečaj

in stečajni postopek (Bratina et al.,2010). Do izbrisa lahko pride tudi po uradni dolžnosti,

kar podrobneje ureja Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

5.1.1 ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI

INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

(ZFPPIPP), ki je dostopen v Uradnem listu RS št:126/2007 z dne 31.12.2007 in ima zadnje

spremembe in dopolnitve dostopne v Uradnem listu RS št: 100/2013 z dne 6.12.2013. Na

dan 26.7. 2013 je bila v Uradnem listu št: 63/2013 dodana novela zakona ZFPPIPP-B, ki

določa spremembe v 14. členu o insolventnosti.


1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja:

1. finančno poslovanje pravnih oseb,

2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter

3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

5. člen

(postopki zaradi insolvetnosti)

(1) Postopki zaradi insolventnosti so:

1. postopek prisilne poravnave in

2. stečajni postopki.

(2) Stečajni postopki so:

1. stečajni postopek nad pravno osebo,

2. postopek osebnega stečaja in

3. postopek stečaja zapuščine.

6. člen

(postopka prisilnega prenehanja)

Postopka prisilnega prenehanja sta:

1. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in

2. prisilna likvidacija.


14. člen

(insolventnost)

(1) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):

1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali

2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:

1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali

– če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ali

– če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

– s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali

– s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali

– z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,


3. pri dolžniku, ki je potrošnik:

– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali

– če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

(3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:

1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),

2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

(4) Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot tri mesece zamuja:

1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali

2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,

in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

Gospodarski subjekti lahko prenehajo na naslednje načina:

• po postopku redne likvidacije,

• po skrajšanem postopku brez likvidacije,

• po postopku prisilne likvidacije,

• z izbrisom iz sodnega registra,

• po postopku stečaja.

Kot smo že navedli, družba s samim razlogom za prenehanje še ne preneha oz. se še ne

izbriše iz registra, ampak je potrebno izvesti poseben likvidacijski postopek v okviru

katerega se uredijo vsa pravna razmerja, poplačajo vsi dolgovi, ter razdeli premoženje.

Prenehanje družbe lahko najbolj učinkovito izpelje poslovodstvo družbe, ki jo je v

preteklosti vodilo. V takšnih primerih vloga sodišča nima bistvenega pomena, sodišče

nastopi le v primeru, ko poslovodstvo družbe ni sposobno začeti oziroma izpeljati postopka


likvidacije. Likvidacijski postopek je v primerjavi s stečajnim postopkom svobodnejši, saj

omogoča širše možnosti vodenja in organiziranosti, katerega cilj pa je razdelitev premoženja

in prenehanje družbe. Bistvo likvidacijskega postopka je, da obstaja dovolj sredstev za

poplačilo upnikov in da njihovi interesi oz. pravice niso ogrožene, v nasprotnem primeru se

likvidacijski postopek ustavi in se nadaljuje kot stečajni postopek. Sklep o likvidaciji

vsebuje podatke o firmi, podatke o organu, ki je sprejel sklep, razloge za prenehanje, roke za

prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ime, ter naslov

likvidacijskega upravitelja (ZGD-1, 2006, 405. člen).

5.1.2 POSTOPKI PRISILNEGA PRENEHANJA

V 6. členu ZFPPIPP sta določena postopka prisilnega prenehanja in sicer izbris iz sodnega

registra brez likvidacije in prisilna likvidacija. Izbris iz sodnega registra brez likvidacije je

podrobneje opredeljen v 7. Poglavju ZFPPIPP in sicer v oddelku 7.2 izbrisni razlog 427.

člen. V tem primeru gre za posebno obliko izbrisa iz sodnega registra, ki pa ni mogoča v

kolikor je subjekt v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilne likvidacije. Postopek

vodi registrsko sodišče na območju kjer je sedež družbe oz. pravne osebe. Pravna oseba se

izbriše iz sodnega registra, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse

svoje obveznosti. Zadosten razlog za izbris je, če na svojem naslovu ne sprejema uradnih

poštnih pošiljk, je na tem naslovu neznana oz. na njem ne posluje oz. je na tem naslovu

objekt katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja poslovanja na tem naslovu. Za

vse pravne osebe, ki morajo posredovati letna poročila AJPES-u velja, če v dveh zaporednih

poslovnih letih niso predložila svojega poročila. Postopek za izbris lahko predlaga, oseba, ki

je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov firme, ne more

pa ga predlagati niti družbenik niti upnik (ZFPPIPP, 2007, 433. Člen). Bistvena razlika med

redno in prisilno likvidacijo je ta, da v primeru redne likvidacije sklep o prenehanju

sprejmejo družbeniki v skladu z zakonom ali statutom. Pri postopku prisilne likvidacije pa

sklep o prenehanju sprejme sodišče, če to ugotovi ničnost kapitalske družbe, če

poslovodstvo ne deluje več kot 12 mesecev ali če se osnovni kapital zmanjša pod najnižji

dovoljeni znesek (Bratina et al., 2010).


5.1.3 REDNA LIKVIDACIJA

Postopek redne likvidacije se začne s sklepom o likvidaciji, ki pomeni ugotovitev nastanka

razmer za prenehanje družbe. Sklep o likvidaciji se vpiše v sodni register, vsebovati mora

podatke o likvidacijskem upravitelju ter rok za prijavo terjatev upnikov, pri čemer rok ne

sme biti krajši od 30 dni. V kolikor se na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da

premoženje ne bo zadoščalo za poplačilo vseh terjatev, mora likvidacijski upravitelj takoj

ustaviti postopek likvidacije in vložiti predlog za začetek stečaja (Bratina et al., 2010 in

ZGD-1, 2006, 414. člen).

5.1.4 STEČAJNI POSTOPEK

Stečajni postopek se opravi nad dolžnikom, ki je insolventen. Pojem insolventnosti

opredeljuje ZFPPIPP-B v 14. členu. Bistveno je, da na voljo ni dovolj sredstev za izpolnitev

obveznosti do upnikov. Upniki imajo pri poplačilu obveznosti prednost pred člani družbe. V

okviru stečajnega postopka poznamo več različnih načel od katerih bomo omenili samo

nekaj bistvenih.

• Načelo univerzalnosti- v postopku stečaja se oblikuje stečajna masa, ki zajema

celotno premoženje družbe (stvari, pravice, itd.) in služi za poplačilo upnikov, ki so

svoje terjatve pravilno prijavili.

• Načelo sorazmernosti – upniki se poplačajo v sorazmerju s svojimi terjatvami.

Izjema so ločitveni in izločitveni upniki.

• Načelo unovčevanja – premoženje dolžnika se unovči na tak način, da se proda po

navadi na dražbi po najvišji možni ceni. S pridobljenim denarjem se poplača upnike.

• Načelo koncentracije – upnik lahko svoj zahtevek za poplačilo obveznosti uveljavi

samo v okviru stečajnega postopka.

• Načelo omejevanja tveganj – pri opravljanju stečajne mase in drugih poslov je

stečajni dolžnik omejen pri prevzemanju poslovnih tveganj, deluje lahko le v okviru

uresničitve interesa upnikov.

• Načelo omejevanja dolžnikovih pravic – z začetkom stečajnega postopka preide

pravica opravljanja in razpolaganja s premoženjem iz dolžnika na upravitelja.

Upravitelj je oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministrstva za pravosodje.


Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, dolžnik ali osebno odgovorni družbenik, ki pa

morajo izkazati terjatve do dolžnika in ob vložitvi predloga za stečajni postopek založiti

vrednost predujma. O predlogu odloči sodišče, ki mora izdati sklep v treh dneh in obvestiti

upnike z oklicem. Oklic mora vsebovati tudi poziv upnikom, da v treh mesecih prijavijo

svoje terjatve, v kolikor niso pravočasno prijavljene, terjatev preneha. Po prijavi se vse

terjatve preverijo in upravitelj se mora o vsaki določno izreči ali jo priznava ali prereka. Prav

tako se lahko vsak upnik izreče o priznavanju terjatve drugega upnika. O preizkusu terjatev

odloči sodišče. Z dnem začetka stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa, to je vso

premoženje stečajnega dolžnika. Cilj stečajnega postopka je poplačilo upnikov, zato se v

stečajnem postopku sklepajo le tisti pravni posli, ki so nujno potrebni za upravljanje in

unovčenje stečajne mase. Običajna praksa ni, da bi se v stečajnem postopku nadaljnjo

poslovalo, lahko pa sodišče odobri poslovanje s strinjanjem upravitelja in upniškega odbora

in sicer v primeru, ko je ugotovljeno, da se bo z nadaljnjim poslovanjem doseglo ugodnejše

pogoje, za prodajo premoženja. Prodaja premoženja lahko poteka samo na javni dražbi ali z

zbiranjem ponudb. Pred prodajo mora upravitelj pridobiti oceno vrednosti, ki jo izda

pooblaščeni ocenjevalec. Ocena se podaja za vsako stvar posebej ali za poslovno celoto, če

podjetje posluje. Izklicno ceno določi sodišče na podlagi ocenjene vrednosti. Rok za plačilo

ne sme biti daljši od treh mesecev od sklenitve pogodbe. Preden se poplačajo upniki se

poravnajo stroški stečajnega postopka. Preostalo se imenuje razdelitvena masa s katero se

poplačajo upniki. Najprej se poplačajo prednostne terjatve, nato navadne terjatve in na

koncu podrejene terjatve. Ostala sredstva se razdelijo delničarjem v sorazmerju nominalne

vrednosti delnic, oz. kako določi statut. V kolikor se zgodi, da stečajna masa ne zadošča niti

za poplačilo stroškov stečajnega postopka, sodišče na podlagi mnenja stečajnega odbora

odloči, da se stečajni postopek konča brez poplačila upnikov. Premoženje se porabi za kritje

stroškov stečajnega postopka, ostalo pa se brez razdelitve upnikom prenese na Republiko

Slovenijo. Določeni upniki lahko imajo izločitveno in ločitveno pravico. Po končani

razdelitvi upravitelj pripravi končno poročilo, mnenje poda tudi upniški odbor in na koncu

izda sodišče sklep o končanju stečajnega postopka. Stečajni dolžnik se po uradni dolžnosti

izbriše iz sodnega registra, s čimer preneha kot pravna oseba (Bratina et al., 2010).


5.1.5 PRISILNA PORAVNAVA

Namen vodenja postopka prisilne poravnave je zelo jasno določen z zakonom in sicer,

dolžniku, ki je postal insolventen se omogoči finančno prestrukturiranje na podlagi katerega

bo postal plačilno sposoben in upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih

terjatev, kot bi ga bili deležni v stečajnem postopku. Bistveno je, da se upnikom razkrije

finančni položaj in imajo dostop do vseh informacij, ki so potrebne za presojo ali bo mogoče

doseči v prvem stavku opisane namene. Predlog za začetek postopka lahko vloži dolžnik ali

osebno odgovorni družbenik. Postopek vodi okrožno sodišče, ki določi upravitelja prisilne

poravnave, upniki pa oblikujejo upniški odbor. Po začetku stečajnega postopka, ni več

dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave. Postopek se začne z vložitvijo predloga za

začetek postopka in s tem postanejo za dolžnika določene pravne posledice. Dolžnik sme

opravljati samo redne posle, ne sme razpolagati s svojim premoženjem, razen v obsegu

rednih poslov, ne sme najemati posojil in kreditov, ter ne sme dajati poroštev. Dolžnik lahko

proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju in je njegova prodaja v

načrtu finančnega prestrukturiranja. Najame lahko tudi kredit, vendar največ v skupnem

znesku likvidnih sredstev in s soglasjem sodišča, upravitelja in upniškega odbora. Proti

dolžniku ni mogoča izvršba v poplačilo niti v zavarovanje terjatev. Nekatere terjatve se

spremenijo v denarne, občasne dajatve upnikov se pretvorijo v enkratne denarne terjatve.

Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje

svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Predlogu za začetek postopka

prisilne poravnave je potrebno priložiti tudi načrt finančnega prestrukturiranja. Ta mora

vsebovati:

• opis okoliščin iz katerih je razvidno, da je dolžnik insolventen

• opis finančnega prestrukturiranja, ki se bo izvedel

• oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo

• predlog prisilne poravnave

• opis okoliščin, dajatev in obveznosti iz katerih je razvidno, da bo dolžnik sposoben

realizirati svoje obveznosti v skladu s prisilno poravnavo.

Delodajalec lahko s 30-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbo o zaposlitvi takšnemu

številu delavcev, kot je predvideno v planu finančnega prestrukturiranja. Delavci so

upravičeni do odpravnine. Prav tako kot v stečajnem postopku morajo tudi v postopku


prisilne poravnave upniki v roku enega meseca po objavi oklica prijaviti svoje terjatve.

Bistvena razlika je, da zamuda tega roka ne pomeni prenehanja terjatve, kot to velja za

stečajni postopek. Prisilna poravnava je sprejeta v kolikor je na glasovanju upnikov skupni

tudi, da nimajo vsi upniki enakega deleža pri glasovanju. Količniki za glasovanje so:

a) pri terjatvi upnikov, ki so pristali na zamenjavo svojih terjatve v poslovni delež

• če je predmet prenosa zavarovanja terjatev –3

• če je predmet prenosa navadna terjatev-2

• če je predmet prenosa podrejena terjatev -0,25

b) pri drugi navadni terjatvi -1

c) pri drugi podrejeni terjatvi- 0,5.

V kolikor so upniki prisilno poravnavo izglasovali, jo sodišče potrdi s sklepom, če pa večina

ni bila dosežena, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in po uradni dolžnosti izda

sklep o začetku stečajnega postopka, (208. člen ZFPPIPP). Prisilna poravnava se lahko

razveljavi v kolikor se ugotovi, da lahko insolventni dolžnik poplača terjatve upnikov v

celotnem znesku navadnih terjatev, predlaga jo lahko vsak upnik (Bratina et al., 2010).

5.2 ZAUSTAVITEV DEL IN ODSTOP OD GRADBENE POGODBE

ZARADI INSOLVENTNOSTI

Pojem insolventnosti in pravne postopke, ki so z njo povezani smo posplošeno opisali v

uvodnih členih tega poglavja. Sedaj se bomo osredotočili predvsem na posledice, ki jih

insolventnost prinaša izvajalcem, investitorjem in vsem ostalim, ki so kakor koli povezani s

procesom gradnje določenega objekta. Za lažje razumevanje bomo uporabili zgoraj

omenjeno terminologijo dolžnika in upnika. Dolžnik je izvajalec, gradbeno podjetje, ki se je

obvezalo s podpisom gradbene pogodbe, da bo za upnika, ki je v tem primeru investitor ali

naročnik projekta, zgradilo poslovno stanovanjski objekt na ključ. Dolžnik je tisti, ki je

dolžan nekaj storiti za upnika, ki čaka in upa na izpolnitev obveznosti. V procesu gradnje se

izkaže, da je dolžnik insolventen. Za nazoren primer si lahko vzamemo insolventnost

avstrijskega gradbinca Alpine Bau in gradnjo predora Markovec. Insolventnost se odraža z

neplačevanjem svojih delavcev in podizvajalcev, neplačanim materialom, kar ima za

posledico blokirano dobavo materiala, neplačevanjem obveznosti do države, blokirani

transakcijski računi s strani bank, itd. V praksi se je izkazalo, da dela na gradbiščih potekajo


dokler je pač mogoče, saj so delavci o finančnih poslih podjetja slabo informirani in

predvsem, ker nimajo druge izbire in upajo v izboljšanje stanja. Ko se podjetje po sklepu

sodišča znajde v enem izmed zgoraj opisanih postopkov se prekine gradbena pogodba. Za

investitorja to predstavlja mnogo težav. Najprej njegovo gradbišče je zaprto in stoji, torej ne

bodo dela končana v predvidenem roku. Izvajalec je zapustil gradbišče sredi procesa

gradnje, zato je potrebno preveriti vsa opravljena dela in količine, ter plačati izstavljeno

končno situacijo. V nadaljevanju je potrebno ponoviti razpisni postopek in zbiranje ponudb.

Iz popisov del izvzamemo dela, ki so že opravljena in zopet izberemo ponudnika, s katerim

sklenemo gradbeno pogodbo. Celoten proces se začne na novo. Novo izbrani izvajalec ima

gotovo vsaj malo drugačne delovne navade kot prejšnji, tudi kader s katerim bo investitor

delal je drugi in v kolikor bo delal s podizvajalci, ima zagotovo tudi nove podizvajalce.

Potreben je določen čas, da se stvari vpeljejo in organizirajo. Vsak izgubljeni dan na

gradbišču za investitorja predstavlja tudi posredno finančno izgubo, saj so na rok izgradnje

navadno vezane tudi druge aktivnosti, katerih začetek se bo moral zaradi tega preložiti, (npr.

datum odprtja trgovine, se podaljša za en mesec). O insolventnem izvajalcu ne bomo

posebej pisali, saj se je znašel v enem izmed zgoraj že opisanih postopkov. V nadaljevanju

se bomo osredotočili na odstop od pogodbe s strani naročnika in izvajalca po načelih Fidic

Srebrna knjiga in naše trenutne zakonodaje.


III. PRENEHANJE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE

(OZ, Uradni list RS, št: 97/2007, objavljen dne 24.10.2007)

Pravica ene stranke, če druga ne izpolni svojih obveznosti

103.člen

Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj

drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih

členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu,

v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.

Odstop od pogodbe pred iztekom roka

107. člen

Če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje

obveznosti iz pogodbe, lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

Dolžnost obvestitve

109. člen

Upnik, ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti odstopi od pogodbe, mora to nemudoma

sporočiti dolžniku.

5.2.1 ODSTOP OD POGODBE S STRANI IZVAJALCA

V OZ imamo pod poglavjem Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve, splošne člene o

prekinitvi pogodbe. V kolikor uporabljamo Fidic določila, pa nam ta v svojih poglavjih

posebej opredeljujejo primere prekinitev gradbene pogodbe. V Srebrni knjigi Fidic določil

lahko v 16. Poglavju najdemo vsebino o zaustavitvi del in odstopu od pogodbe s strani

izvajalca. Navadno je razlog za to neplačevanje izstavljenih situacij ali zamujanje s plačili.

Izvajalec lahko po preteku najmanj 42 dni po tem, ko je poslal naročniku obvestilo o

nezadovoljstvu, zaustavi ali zmanjša obseg del, vse dokler ne prejme plačila oz. kakšnega

dokazila. Izvajalec preneha z vsemi deli, razen s tistimi, ki so nujno potrebna, da se zavaruje

življenja ali znatno materialno premoženje. Prav tako mora izročiti dokumente, opremo in

material, za katerega je dobil plačilo in odstraniti vse ostalo iz gradbišča, razen tistega kar je


potrebno za varnost gradbišča. Po odstopu od pogodbe je naročnik dolžan vrniti izvajalcu

garancijo za dobro izvedbo, plačati izvajalcu vsa opravljena dela ter plačati izvajalcu znesek

izgube dobička in druge izgube, ki jo je izvajalec utrpel kot posledico tega odstopa. V

kolikor je katera koli od strank plačilno nesposobna, lahko druga stranka z obvestilom takoj

prekine pogodbo. V tem primeru je izvajalec upravičen do zneska, ki je enak 20% vrednosti

vseh tistih del, ki niso bila izvršena na dan prekinitve pogodbe, oz. do stroškov prekinitve

del in zapustitve gradbišča ter 10% zneska vrednosti vseh del, ki niso bila izvršena na dan

prekinitve (Skulj et al., 2002).

5.2.2 ODSTOP OD POGODBE S STRANI NAROČNIKA

Naročnik navadno prekine pogodbo z izvajalcem v kolikor ugotovi, da ta ne izpolnjuje s

pogodbo predvidenih obveznosti ali pa v zadnjem času pogosta praksa, izvajalec postane

plačilno nesposoben in se znajde v postopku likvidacije ali stečaja. Prekinitev pogodbe za

naročnika predstavlja mnogo težav, ki smo jih že okvirno opisali v uvodnem besedilu. V

nadaljevanju se bomo osredotočili na določila Fidica Srebrna knjiga in na poglavje 15.

Odstop od pogodbe s strani naročnika. Naročnik je upravičen, da odstopi od pogodbe v

kolikor ne dobi garancije za dobro, izvajalec opusti dela ali pokaže namero, da ne bo izvedel

s pogodbo predvidenih obveznosti. Pogodba se lahko tudi prekine v kolikor izvajalec sklene

podpogodbo za vsa dela oz. prenese pogodbo brez soglasja naročnika. Kot smo že v

prejšnjih poglavjih ugotovili, izvajalec lahko izvaja dela s podizvajalci, vendar s soglasjem

naročnika in izvajalec ne sme skleniti pogodbe o oddaji celotnih del. Pogodba se lahko

razveljavi tudi v kolikor izvajalec ponudi ali da podkupnino, darilom nagrado, provizijo, kot

spodbudo za opravljanje ali opustitev izvedbe določenih del v zvezi s pogodbo. V vseh teh

primerih lahko naročnik s 14- dnevnim odpovednim rokom odstopi od pogodbe in zahteva

umik izvajalca z gradbišča. V primeru insolventnosti in podkupovanja pa lahko naročnik z

obvestilom o odpovedi takoj prekine pogodbo. Izvajalec mora po prekinitvi pogodbe

dostaviti naročniku vso zahtevano blago, projektno dokumentacijo in poskrbeti za

zavarovanje življenja in premoženja ter varnosti del. Ko začne veljati odpoved od pogodbe,

mora naročnik v najkrajšem možnem času določiti vrednost izvedenih del, materiala,

dokumentov in vseh drugih zneskov, ki jih je dolžan izvajalcu za delo. Naročnik lahko

zadrži nadaljnja izplačila izvajalcu vse dokler ne ugotovi stroškov projektiranja, izvedbe,

dokončanja del, odpravo napak, odškodnine za zakasnitve in vseh drugih stroškov. Lahko

zahteva od izvajalca povračilo vseh škod in izgub, ki jih je utrpel, dodatnih stroškov za


dokončanje, vendar mora upoštevati tudi vse stroške, ki jih je naročnik dolžan izvajalcu.

Naročnik lahko po svoji želji kadarkoli prekine pogodbo z obvestilom o takšni prekinitvi.

Prekinitev začne veljati v 28 dneh po kasnejšem od obeh datumov in sicer, od datuma, ko je

izvajalec prejel obvestilo ali od datuma, ko je naročnik vrnil garancijo za dobro izvedbo.

Naročnik ne sme prekiniti pogodbe, da bi dela nadaljeval sam ali z razlogom, da bi dela

izvršil neki drugi podizvajalec. V kolikor je naročnik prekinil pogodbo zaradi insolventnosti

izvajalca ali opusti dela, ne izpolnjuje navodil, je upravičen do zneska v višini 20%

vrednosti tistih delov del, ki niso bila izvršena na dan prekinitve pogodbe (Skulj et al.,

1999).


6 SKLEP

V diplomskem delu smo iz popisa gradbeno obrtniških del izbrali dvanajst postavk in s

pomočjo normativov Obrtne zbornice Slovenije, za te postavke izračunali njihove skrčene

lastne cene. Iz ponudb, ki jih je investitor pridobil za obravnavan poslovno-stanovanjski

objekt smo analizirali dvanajst postavk ter jih tabelarično prikazali kot predračunske

rekapitulacije. Izračunane skrčene lastne cene dvanajstih postavk smo prav tako oblikovali v

predračunsko rekapitulacijo. V grafično primerjavo po postavkah smo vključili

projektantsko rekapitulacijo PROJ, rekapitulacijo podjetja P1, rekapitulacijo podjetja P2,

rekapitulacijo podjetja P3, rekapitulacijo podjetja P4 ter rekapitulacijo z našo skrčeno lastno

ceno (sLC). Analizirali smo vse zbrane ponudbe, ter tabelarično zbrali tudi druge podatke, ki

lahko vplivajo na odločitev o izboru izvajalca. V diplomskem delu smo prikazali enega od

možnih načinov za ocenjevanje ekonomičnosti gradnje objekta, kadar nastopa investitor kot

možni glavni izvajalec. V ta namen je opisan proces do točke sprejetja odločitve investitorja,

o načinu gradnje objekta. Odločitve, ki jih investitor sprejme morajo za to biti zelo

preudarne, saj imajo predvsem v finančnem smislu resne posledice. V diplomskem delu smo

ugotovili, da so pridobljene ponudbe gradbenih podjetij, glede na kalkulacijo skrčene lastne

cene ugodne. Najdražja ponudba je glede na rekapitulacijo z izračunano skrčeno lastno ceno,

dražja za 12 %. V diplomskem delu smo prikazali proces odločanja o načinu gradnje

objekta, s katerim se srečuje investitor pri gradnji. Predvidevamo, da so razlog za nizke

ponudbene cene podjetij, trenutne razmere na gradbenem trgu. Večina gradbenih podjetij se

spopada s finančnimi težavami, ki jih imajo v veliki meri zaradi neugodnih kreditov iz

preteklosti, ter splošnim pomanjkanjem dela. Zaradi gospodarske krize so namreč zelo

omejene vse investicije, kar je prisililo gradbena podjetja, da so znižala svoje cene.

Investitor bi se v takšnih primerih lahko prej odločil za sklenitev pogodbe s katerim od

gradbenih podjetij, saj so trenutne tržne razmere za investitorja ugodne. V kolikor bi te

ponudbe zbirali v času pred gospodarsko krizo, ko je bilo gradbeništvo na vrhuncu svoje

moči, bi bilo razmerje med ponudbenimi vrednostmi in skrčeno lastno ceno gotovo večje.

Podjetja bi z vidika povečanega povpraševanja po njihovih storitvah, kljub konkurenci,

postavila višjo ponudbeno ceno. To sicer ne predstavlja značilne krivulje ponudbe in

povpraševanja, a gradbena podjetja so v najuspešnejšem obdobju imela toliko dela, da je

bilo povpraševanje večje od ponudbe, kar je omogočalo velike prihodke.


V drugem delu smo se osredotočili na gradbeno pogodbo na ključ ter prekinitev gradbene

pogodbe zaradi insolventnosti izvajalca. Primerjali smo gradbeno pogodbo s klavzulo »ključ

v roke«, z gradbeno pogodbo »ključ v roke« z določili Fidic ter pojasnili zaustavitev del in

odstop od gradbene pogodbe zaradi insolventnosti. Ugotovili smo, da je gradbena pogodba z

določili Fidic krajša, saj se nanaša na eno izmed Fidicovih knjig, ki je sestavni del gradbene

pogodbe in so v njej po poglavjih opisani vsi bistveni členi pogodbe. Določa tudi mirne

načine reševanja sporov in podrobno opredeljuje višjo silo, ter vse bistvene sklope gradnje.

Bistveno pri tem je, da je njena vsebina napisana tako, da so tveganja enakomerno

porazdeljena med investitorjem in izvajalcem. Z vseh podatkov, ki smo jih pridobili tekom

pisanja, ter tistih, ki smo jih predstavili v diplomskem delu, lahko sklepamo, da je pogodba z

določili Fidic zelo dober primer gradbene pogodbe, ki bi jo bilo smiselno uzakoniti za vsa

gradbena dela, predvsem iz vidika porazdelitve tveganj. Tako ne bi bilo več bojazni, da je v

sestavljeni pogodbi morda kakšen podatek nejasen ali ga je sestavljalec pozabil. Sedaj je

potrebno vsako gradbeno pogodbo do dobra vsebinsko pregledati in predvsem individualni

investitorji, ki niso vešči poslovanja z gradbinci, lahko spregledajo kakšno zadevo, zaradi

katere imajo lahko kasneje težave. Prekinitev pogodbe zaradi insolventnosti izvajalca pa je

aktualna problematika s katero se srečuje veliko investitorjev. V tem delu diplomske naloge

smo predvsem želeli vsebinsko obrazložiti pojem insolventnosti, stečaja, prisilne poravnave,

likvidacije in postopek v primeru odstopa od pogodbe. Pogosto v medijih slišimo te izjave,

ki jih morda premalo razumemo, za razumevanje gospodarskih situacij v podjetjih in družbi

pa so zelo pomembni. Ugotovili smo, da omenjeni postopki v katerih se morda znajde

izvajalec, za investitorja predstavljajo finančne stroške, podaljšanje gradnje, kar ima lahko

več drugih posledic in dodatno potrošnjo njegovega časa.

Iz diplomskega dela lahko povzamemo, da gradnja objekta za investitorja predstavlja velik

finančni zalogaj, pa vendar lahko investicijo s premišljenim izborom načina gradnje, s

koordinacijo ter podrobnim načrtovanjem, optimiziramo. Razlike v finančnih vložkih, ki bi

nastale z nepremišljenimi odločitvami, ki ne temeljijo na skrbno preračunanih in preverjenih

postavkah, so namreč v gradbeništvu lahko izjemno visoke. S tem namenom morajo v

gradbenih projektih sodelovati visoko usposobljeni kadri, ki lahko investitorjem ponudijo

strokovne in argumentirane razlage.


7 LITERATURA IN VIRI

1. Bratina B., Juvanovič D., Podgorelec P., Primec A., 2010, Osnove gospodarskega

pogodbenega in statusnega prava, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Založniško

podjetje De Vesta, Maribor.

2. Čas G., 2010, Investicijski projekt gradnje za trg, diplomsko delo, Fakulteta za

gradbeništvo Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.

3. Dopolnitve gradbenih normativov, 2009, 1-izdaja, Obrtna zbornica Slovenije,

Sekcija gradbincev, Ljubljana.

4. Hočevar M., 2006, Stroškovno računovodstvo iz novih zornih kotov, Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana.

5. Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, glasilo GZS, marec 2012.

6. Kohezijski sklad naložba v našo prihodnost, 2014, Dostopno na: <http://www.eu-

skladi.si/skladi/predstavitev-skladov/kohezijski-sklad> [13.3.2014].

7. Normativi za betonska in armiranobetonska dela, 2005a, Obrtna zbornica Slovenije,


8. Normativi za tesarska dela, 2005c, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev,

Ljubljana.

9. Normativi za zidarska dela, 2005b, Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev,

Ljubljana.

10. Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela, 2006, Obrtna zbornica Slovenije,


11. Normativi za zunanje prevoze in notranje prenose v visokogradnji, 2006, Obrtna

zbornica Slovenije, Sekcija gradbincev, Ljubljana.

12. Obligacijski zakonik /OZ/. Ur.l. RS, št. 83/2001, Ur.l. RS, št. 32/2004, 28/2006

Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007 Odl.US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1,

30/2010 Odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12. Dostopno na:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO1263.html [1.12.2013].


13. Pacek S., 2012, Primerjava normativov z realiziranim delom na gradbišču ter

oblikovanje lastnih normativov podjetja, diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor.

14. Posebne gradbene uzance /PGU/ (1977). Ur.l. SFRJ, št. 18 (1.4.1977). Dostopno na:

<http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_ma

teriala/pogodbe_v_gradbenistvu/posebne_gradbene_uzance> [15.10.2013].

15. Plavšak N., Bergant Ž.,2000, Zakon o finančnem poslovanju podjetij s komentarjem,

GV Založba, Ljubljana.

16. Problemska konferenca primernost pogodbene klavzule ključ v roke v Sloveniji,

spletni vir, GZS-ZGIGM, Citirano 24.11.2013, Dostopno na:

<http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_ma

teriala/57936 > [24.11.2013].

17. Projektivni biro, 2012, Maribor.

18. Program Phare, vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji, 2014.

Dostopno na: < http://www.evropa.gov.si/si/vkljucevanje-v-eu/program-phare>

[13.3.2014].

19. Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., 2008, Organizacija grajenja, Fakulteta za

gradbeništvo, Univerza v Mariboru, Maribor.

20. Pšunder M., 2009, Ekonomika gradbene proizvodnje, Fakulteta za gradbeništvo,

Univerza v Mariboru, Maribor.

21. Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., 2009, Gradbeno poslovanje, Fakulteta za

gradbeništvo, Univerza v Mariboru, Maribor.

22. Skulj S., 1999, 1-izdaja, Pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve

(DIGIS), projekti na ključ, srebrna knjiga Fidic, Gospodarska zbornica Slovenije,

Združenje inženirsko svetovalnih podjetij, Ljubljana.

23. Skulj S., 2002, 1-izdaja, Kratka določila gradbene pogodbe, Prva prilagoditev

smernic Fidic na slovenske predpise in prakso, Gospodarska zbornica Slovenije,

Združenje inženirsko svetovalnih podjetij, Ljubljana.

24. Stvarno pravo, 2013, Dostopno na: <http://www.stvarno-pravo.si/gradbena-

pogodba/nujna-nepredvidena-dela > [15.12.2013].


25. Šuman N., 2010, Večer, priloga Kvadrati (1.3.2010), Dostopno na:

http://www.vecer.com/kvadrati [16.11.2013].

26. Turk I.,Kavčič S.,Koželj S., 2004, Stroškovno računovodstvo, Slovenski inštitut za

revizijo, Ljubljana.

27. Tarifna priloga 2009 h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, Ur.l. RS, št.

64/2009, 75/2013. Dostopno na: <

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_TARI116.html> [20.3.2014].

28. Zakonodaja.com, 2013, 186. člen OZ, Dostopno na:

https://zakonodaja.com/zakon/oz/186-clen-solidarna-odgovornost [13.12.2013] .

29. Zakon o obligacionim odnosima /ZOO/, Sl. list SFRJ, br. 29/78, 39/85, 45/89 -

odluka USJ i 57/89, Sl. list SRJ, br. 31/93 i Sl. list SCG, br. 1/2003. Dostopno na:

<http://notarrs.com/propisipdf/Zakon_o_obligacionim_odnosima.pdf > [3.3.2014].

30. Zakon o davku na dodano vrednost /ZDDV/, Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2009,

85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012,

40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. Dostopno

na: < http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO4701.html > [22.11.2013].

31. Zakon o gospodarskih družbah /ZGD/, Ur. l. RS, št. 42/2006, 26/2007-ZSDU-B,

33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009

Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10,

Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5,

32/2012, 57/2012, 44/2013 Odl.US: U-I-311/11-16, 82/2013, Dostopno na:

<http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO4291.html > [22.11.2013].

32. Zakon o finančnem poslovanju podjetij /ZFPPod/, Ur. l. RS, št. 54/1999, 110/1999,

97/2000 Odl.US: UI 264/99-40, 50/2002 Skl.US: U-I-135/00-60, 93/2002 Odl.US:

U-I-135/00-77, 117/2006-ZDDPO-2, 31/2007, 33/2007-ZSReg-B, 38/2007 Skl.US:

U-I-117/07-7, 58/2007 Odl.US: U-I-117/07-19, 126/2007-ZFPPIPP. Dostopno na: <

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO2029.html > [22.11.2013].

33. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju (ZFPPIPP), Ur. l. RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010,

106/2010, 26/2011, 47/2011, 87/2011-ZPUOOD, 23/2012 Odl.US: U-I-185/10-18,

Up-1409/10-20, 48/2012 Odl.US: U-I-285/10-13, 47/2013, 63/2013-UPB7,


100/2013, 13/2014-UPB8. Dostopno na: <

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO4735.html > [6.2.2014].

34. Zakon o obligacijskih razmerjih /ZOR/, Ur.l. SFRJ, št. 29/1978, 39/1985, 2/1989

Odl.US: U št. 363/86, 45/1989 Odl.US: U-363/86, 57/1989, RS, št. 27/1998 Odl.US:

U-I-123/95, 88/1999-ZRTVS-B (90/1999 popr.), 83/2001-OZ, 30/2002-ZPlaP,

87/2002-SPZ, 30/2010 Odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12. Dostopno na : <

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO1364.html> [13.12.2013].

35. Zakon o javnem naročanju /ZJN-2/, Ur.l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010,

18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5, 19/2014.

Dostopno na: <http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO4298.html >

[15.12.2013].

36. Žemva Š., 2006, Gradbene kalkulacije in obračun gradbenih objektov, Gospodarska

zbornica Slovenije, Ljubljana.


8 PRILOGE


Priloga 1: Dostopni ceniki materiala

Zš. NORMATIV POSTAVKA KLASIFIKACIJA DOSTOPNO NA SPLETU POJASNILO

1. Normativi za zemeljska in kanalizacijska dela

Težki bager Bager O&K RH6 (20t)

http://www.sgd-vovk.com/cenik Cene premika stroja v izračunu nismo upoštevali, saj je v primerjavi z obsegom dela na stroju zanemarljiva.

Srednji rovokopač JCB 406b 62HP (5,6t)

http://www.sgd-vovk.com/cenik V postavki je tudi odškodnina za deponijo, ki je ne upoštevamo, saj se material deponira na privatnem zemljišču in bo kasneje zopet uporabljen.

Kamion do 12 t MB Actros 2643 http://www.sgd-vovk.com/cenik

2; 3;4

Normativi za betonska in armiranobetonska dela

Betonsko jeklo Armatura Celje http://www.armatura.si/

Električna energija

Elektro Gorenjska http://www.eg-prodaja.si/content/cenik

5;6 Normativi za betonska in armirano betonska dela

Beton MB 10 gran. 0-32 mm

Granit d.d. Slovenska Bistrica

http://www.granit.si/lang-sl/cenik

Voda OKP Rogaška Slatina

http://www.okp.si/pdf/CENIK

Prenos ali prevoz mokrih mešanic

Granit d.d. Slovenska Bistrica

http://www.granit.si/lang-sl/ceniki


Vibrator za beton Ceno za uporabo vibratorja za delovno uro smo ocenili s pomočjo nakupne cene vibratorja in njegove dobe uporabnosti. Vibratorji so navadno v lasti izvajalca del, imajo zanemarljivo vrednost, zato cenika za izposojo nismo našli.

7. Dopolnitve gradbenih normativov

Ibitol, izotek V4 Fragmat http://en.calameo.com/ Normativi za hidroizolacijo so pomanjkljivi in ne vsebujejo vseh možnosti vgradnje.

Butan plin v jeklenki

Butan plin http://www.butanplin.si/povezave/ceniki

Xps Fragmat http://www.fragmat.si/download/ceniki/

Čepasta folija Mix d.o.o http://www.mix-trgovina.si/

8. Normativi za zidarska dela

Zidaki modul Trgovine Jager tehnika

http://www.trgovinejager.com

Apno Merkur http://www.merkur.si/gradnja/

Cement Merkur http://www.merkur.si/

Pesek 0-4 mm Granit Poljčane http://www.granit.si/images/stories/Ceniki/

Mešalec za malto Cena mešalca na uro je predpostavljena.

9. Normativi za tesarska dela

Žičnik Merkur http://www.merkur.si/delavnica/vijaki/zicniki

10. Normativi za zidarska dela

Mivka Merkur http://www.merkur.si/gradnja/

11. Normativi za tesarska dela

Les Oglasi http://www.oglasi.si/oglasi_

Dvigalo Kostak http://www2.kostak.si/Ceniki/


Priloga 2: Ponudba podjetja P1

PONUDBA PODJETJA P1

postavka enota mere

količina cena na enoto

cena skupaj €

ZEMELJSKA DELA

1. Strojni izkop gradbene jame, do kote dna izboljšanja terena, z direktnim nakladanjem izkopanega materiala na tovornjak in odvoz na stalno deponijo oddaleno do 3 km. (zemljišče III. Kat)

m3 6.915,88 4,70 32.504,64

BETONSKA DELA

2. Izdelava in montaža srednje zehtevne armature iz betonskega jekla RA S500 do fi 12 mm-ocena

kg 147.200,00 0,95 139.840,00

3. Izdelava in montaža srednje zahtev ne armature iz betonskega jekla RA S500 nad fi 12 mm,-ocena

kg 52.500,00 0,98 51.450,00

4. Rezanje, polaganje in vezanje armature iz armaturnmih mrež MAG S 500, armaturne mreže 3-5 kg/m2-ocena.

kg 76.900,00 0,90 69.210,00

5. Vgrajevanje betona C7/10 v nearmirane betonske konstrukcije sanacija tal s pustim betonom pod temelji z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi

m3 513,40 68,00 34.911,20

6. Vgrajevanje betona C 25/30 v armirano betonske pasovne temelje, presek do 0,3 m3/m2/m1 z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi

m3 296,70 86,00 25.516,20

7. Vgrajevanje betona C 25/30 v armiranobetonsko konstrukcijo medetažne plošče, preseka 0,25 m3/m2/m1, z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi.

m3 515,00 88,00 45.320,00

ZIDARSKA DELA

8. Izdelava vertikalne hidroizolacije iz 2×0,4 cm varjenega izoteka V4 na P5, s preklopom 10 cm, s predhodnim premazom ibitola ter zaščito hidroizolacije s fibran xps 300-l, debeline 16 cm in čepasto folijo, vsemi pomožnimi deli, prenosi in transporti-klet

m2 418,50 49,50 20.715,75

9. Zidanje zidov iz opečnega modula deb. 20 cm, z nabavo materiala, napravo malte, vsemi pomožnimi deli prenosi in transporti do mesta vgradnje-pritličje

m2 41,50 107,00 4.440,50


10. Grobi in fini omet sten s podaljšano apneno-cementno malto 1:2:6 s predhodnim obrizgom sten z redko cementno malto, dobava vsega materiala, izdelava malte in storitev-pritličje trgovina

m2 599,75 8,30 4.977,93

TESARSKA DELA

11. Izdelava dvostranskega opaža AB zidov kleti, komplet z vsemi pomožnimi deli, prenosi, čiščenjem in transportom.

m2 2.705,00 15,00 40.575,00

12. Dobava lesa in izdelava kompletne strešne konstrukcije dvokapnice nad stanovanji s čopi, poraba lesa do 0,05 m3/m2, z vsem veznim materialom.

m2 820,00 22,50 18.450,00

SKUPAJ 487.911,21 22% DDV 107.340,47 SKUPAJ Z DDV 595.251,68



PONUDBA PODJETJA P2

postavka enota mere


cena skupaj €

ZEMELJSKA DELA


m3 6.915,88 4,50 31.121,46

BETONSKA DELA


kg 147.200,00 0,92 135.424,00


kg 52.500,00 0,90 47.250,00


kg 76.900,00 0,88 67.672,00

5. Vgrajevanje betona C7/10 v nearmirane betonske konstrukcije sanacija tal s pustim betonom pod temelji z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi

m3 513,40 70,00 35.938,00

6. Vgrajevanje betona C 25/30 v armirano betonske pasovne temelje, presek do 0,3 m3/m2/m1 z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi.

m3 296,70 80,00 23.736,00


m3 515,00 80,00 41.200,00

ZIDARSKA DELA

8. Izdelava vertikalne hidroizolacije iz 2×0,4 cm varjenega izoteka V4 na P5, s preklopom 10 cm, s predhodnim premazom ibitola ter zaščito hidroizolacije s fibran xps 300-l, debeline 16 cm in čepasto folijo, vsemi pomožnimi deli, prenosi in transporti-klet

m2 418,50 35,00 14.647,50

9. Zidanje zidov iz opečnega modula deb. 20 cm, z nabavo materiala, napravo malte, vsemi pomožnimi deli prenosi in transporti do mesta vgradnje-pritličje

m2 41,50 105,00 4.357,50


10. Grobi in fini omet sten s podaljšano apneno-cementno malto 1:2:6 s predhodnim obrizgom sten z redko cementno malto, dobava vsega materiala, izdelava malte in storitev-pritličje trgovina

m2 599,75 9,00 5.397,75

TESARSKA DELA


m2 2.705,00 10,00 27.050,00


m2 820,00 26,00 21.320,00

SKUPAJ (€) 455.114,21 22% DDV 100.125,13 SKUPAJ Z DDV (€) 555.239,34



PONUDBA PODJETJA P3

postavka enota mere


cena skupaj €

ZEMELJSKA DELA


m3 6.915,88 5,70 39.420,52

BETONSKA DELA


kg 147.200,00 0,99 145.728,00


kg 52.500,00 1,03 54.075,00


kg 76.900,00 0,99 76.131,00

5. Vgrajevanje betona C7/10 v nearmirane betonske konstrukcije sanacija tal s pustim betonom pod temelji z napravo betona, vsemi pomožnimi deli in prenosi.

m3 513,40 90,00 46.206,00


m3 296,70 93,70 27.800,79


m3 515,00 93,70 48.255,50

ZIDARSKA DELA

8. Izdelava vertikalne hidroizolacije iz 2×0,4 cm varjenega izoteka V4 na P5, s preklopom 10 cm, s predhodnim premazom ibitola ter zaščito hidroizolacije s fibran xps 300-l, debeline 16 cm in čepasto folijo, vsemi pomožnimi deli, prenosi in transporti-klet.

m2 418,50 47,40 19.836,90

9. Zidanje zidov iz opečnega modula deb. 20 cm, z nabavo materiala, napravo malte, vsemi pomožnimi deli prenosi in transporti do mesta vgradnje-pritličje.

m2 41,50 120,00 4.980,00


10. Grobi in fini omet sten s podaljšano apneno-cementno malto 1:2:6 s predhodnim obrizgom sten z redko cementno malto, dobava vsega materiala, izdelava malte in storitev-pritličje trgovina.

m2 599,75 7,70 4.618,08

TESARSKA DELA


m2 2.705,00 10,00 27.050,00


m2 820,00 26,00 21.320,00




PONUDBA PODJETJA P4

postavka enota mere


cena skupaj €

ZEMELJSKA DELA


m3 6.915,88 8,40 58.093,39

BETONSKA DELA

2. Izdelava in montaža srednje zehtevne armature iz betonskega jekla RA S500 do fi 12 mm-ocena.

kg 147.200,00 0,89 131.008,00

3. Izdelava in montaža srednje zahtev ne armature iz betonskega jekla RA S500 nad fi 12 mm,-ocena.

kg 52.500,00 0,89 46.725,00


kg 76.900,00 0,85 65.365,00


m3 513,40 85,20 43.741,68


m3 296,70 88,50 26.257,95


m3 515,00 85,20 43.878,00

ZIDARSKA DELA


m2 418,50 35,80 14.982,30


m2 41,50 125,20 5.195,80



m2 599,75 8,10 4.857,98

TESARSKA DELA


m2 2.705,00 11,30 30.566,50


m2 820,00 24,30 19.926,00



Priloga 6: Projektantski predračun

PROJEKTANTSKI PREDRAČUN

postavka enota mere


cena skupaj €

ZEMELJSKA DELA

1. Strojni izkop gradbene jame, do kote dna izboljšanja terena, z direktnim nakladanjem izkopanega materiala na tovornjak in odvoz na stalno deponijo oddaleno do 3 km. (zemljišče III. Kat).

m3 6.915,88 5,20 35.962,58

BETONSKA DELA

2. Izdelava in montaža srednje zehtevne armature iz betonskega jekla RA S500 do fi 12 mm-ocena.

kg 147.200,00 1,30 191.360,00

3. Izdelava in montaža srednje zahtev ne armature iz betonskega jekla RA S500 nad fi 12 mm,-ocena.

kg 52.500,00 1,30 68.250,00

4. Rezanje, polaganje in vezanje armature iz armaturnih mrež MAG S 500, armaturne mreže 3-5 kg/m2-ocena.

kg 76.900,00 1,20 92.280,00


m3 513,40 83,50 42.868,90


m3 296,70 96,00 28.483,20


m3 515,00 96,00 49.440,00

ZIDARSKA DELA


m2 418,50 35,00 14.647,50



m2 41,50 105,00 4.357,50


m2 599,75 9,00 5.397,75

TESARSKA DELA


m2 2.705,00 10,00 27.050,00


m2 820,00 26,80 21.976,00



8.1 SEZNAM GRAFOV

Graf 1 : Postavka 1 izkop gradbene jame ............................................................................... 47

Graf 2: Postavka 2 jeklo do fi 12 mm ..................................................................................... 47

Graf 3: Postavka 3 jeklo nad fi 12 mm ................................................................................... 48

Graf 4: Postavka 4 armaturne mreže ...................................................................................... 48

Graf 5: Postavka 5 podložni beton ......................................................................................... 49

Graf 6: Postavka 6 konstrukcijski beton-temelji .................................................................... 49

Graf 7: Postavka 7 konstrukcijski beton-plošča ..................................................................... 50

Graf 8: Postavka 8 vertikalna hidroizolacija .......................................................................... 50

Graf 9: Postavka 9 zidanje zidov ............................................................................................ 51

Graf 10: Postavka 10 grobi in fini omet ................................................................................. 51

Graf 11: Postavka 11 izdelava dvostranskega opaža .............................................................. 52

Graf 12: Postavka 12 izdelava strešne konstrukcije dvokapnice ............................................ 52

Graf 13: Zbrane ponudbe ........................................................................................................ 54


8.2 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Klasifikacija objekta (Vir: Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 2012). .... 5

Tabela 2: Gradbena dela (Vir: Pšunder, et al.,2008) ................................................................ 6

Tabela 3: Obrtniška dela (Vir: Pšunder, et al.,2008) ................................................................ 7

Tabela 4: Strojno inštalacijska dela (Vir: Pšunder et al., 2008) ............................................... 8

Tabela 5:Elektroinštalacijska dela (Vir: Pšunder et al., 2008) ................................................. 8

Tabela 6: Razčlemba ponudbene cene gradbenih del objekta (Povzeto po: Pšunder, 2009). 19

Tabela 7: Tabelarična določitev faktorja (Povzeto po: Pšunder, 2009). ................................ 20

Tabela 8: Sestava cene urne postavke KV delavca ............................................................... 23

Tabela 9: Analiza cene na enoto za 12 izbranih predračunskih postavk ................................ 25

Tabela 10: Zapis po posameznih postavkah z izračunano lastno ceno.................................. 43

Tabela 11: Prikaz ponudbenih rekapitulacij in projektantske rekapitulacije .......................... 46

Tabela 12: Cene ponudb po postavkah ................................................................................... 53

Tabela 13: Tabela prikazuje ključna dejstva za lažjo odločitev pri izboru izvajalca ............. 57

Tabela 14: Vsebina gradbenih pogodb-rdeča knjiga (Pšunder et al.,2009) ............................ 61

Tabela 15: Vsebinska primerjava pogodbe s klavzulo »ključ v roke« ................................... 67

Tabela 16: Splošni pogoji, Srebrna knjiga Fidic (Skulj S.,prva izdaja 1999). ....................... 74


8.3 NASLOV ŠTUDENTA

Simona Strašek

Krtince 5

3241 Podplat

e-mail: [email protected]

8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Datum rojstva: 16.03.1986

Šolanje: 1993 – 2001 Osnovna šola Rogaška Slatina

2001-2005 Splošna gimnazija Rogaška Slatina

2005-2012 Fakulteta za gradbeništvo Univerza v Mariboru

ekonomi Čnost izbora izvajalca za gradnjo poslovno ... · roke« za izbrani objekt in jo...

Documents