ekonomika in management podjetij...temeljna ekonomska vprašanja zakaj se cene višajo in zakaj...

EKONOMIKA IN MANAGEMENT PODJETIJ

mag. Vesna LOBOREC

Temeljna ekonomska vprašanja

Z danimi sredstvi doseči maksimalni učinek

Dani učinek doseči z minimalnimi sredstvi

ali


� Kako ljudje izberejo kaj bodo trošili in kako bodo proizvedli, in kako na te izbire vpliva odkrivanje novih načinov, kako narediti stvari? Prej kino, danes DVD; prej delavec, danes robot, prej gotovina, danes kartica

� Kaj določa dohodke ljudi in zakaj nekateri prejemajo toliko večje zaslužke kot drugi, katerih prizadevanja so lahko zelo podobna? Primer: študent in tenisač; Pavarotti in orkester.

� Kaj povzroča brezposelnost in zakaj so nekatere skupine bolj prizadete kot druge? V letih 1929-1933 je bilo v razvitem industrijskem svetu skoraj 1/5 brezposelnih. V 50 in 60 letih je brezposelnost padla na 5%, v /0ih pa je v nekaterih državah presegla 15% (Irska, Španija).

� Danes je brezposelnost eden ključnih problemov EU. Problem je predvsem pri mlajših generacijah, kjer je brezposelnost tudi štirikrat višja kot v povprečju.


� Zakaj se cene višajo in zakaj prihaja v nekaterih državah včasih do hitre rasti cen, v drugih pa so cene precej stabilne? Po letu1945 so imeli na Madžarskem 20.000 % inflacijo na mesec. Leta 1994 je bila na Japonskem 0,2 %, v ZDA 2,6 %, v Nemčiji pa 2,8 % inflacija.

� Zakaj države poberejo in porabijo toliko denarja; kaj se zgodi, če porabijo več sredstev, kot jih zberejo, Obseg državne dejavnosti se je po 2.sv.vojni izrazito povečal, državne institucije pa so znatno povečale število zaposlenih. Država potrebuje za svoje delovanje znatna sredstva, zato so postale proračunske razprave ena najbolj vročih parlamentarnih tem. V državah, ki imajo občuten primanjkljaj državnih prihodkov, se povečuje zadolženost države.

� Kaj določa sestavo in obseg menjave med državami in kako carine in kvote vplivajo na mednarodno trgovino? GB je ena od zibelk avtomobilizma. Danes je prisotnih v njihovi državi le malo njihovih avtomobilov.

� Kaj povzroča razlike v življenjskem standardu med narodi, zakaj so ljudje v nekaterih državah bogati in v drugih revni; ali bo višanje življenjskega standarda nujno prizadelo okolje in povzročilo izčrpanje resursov? Luksemburg ima 400.000 prebivalcev, nobenih posebnih naravnih virov in je imaelleta 2005 skoraj 60.000$ dohodka na prebivalca.

� Teh sedem vprašanj se dotika bistvenih problemov sodobnega sveta, njihovo reševanje izrazito vpliva na kakovost življenja ljudi. Zakaj jih človeštvo ne more rešiti? V stvarnem svetu ne moremo vedno dobiti vsega kar si želimo. Živimo namreč v svetu redkosti.

Ekonomski problem posameznika

� Za posameznika je v tržnih gospodarstvih najbolj sorazmerno redka dobrina denar.

� večine dobrin ni v izobilju, temveč so relativno redke in imajo svojo ceno.

� posamezniki se v tržnih gospodarstvih srečujejo z dvema omejitvama pri zadovoljevanju njihovih potreb in sicer z:

� omejenimi denarnim dohodkom in� s ceno dobrin.

� Zaradi navedenih omejitev se morajo posamezniki stalno odločati o tem, kako je z danimi sredstvi ob danih cenah posameznih dobrin zadovoljiti čim več njihovih potreb.

Alternativni ali oportunitetni strošek

� Posameznik se pri tem sooča z več možnimi alternativami izbire, pri čemer velja, da se mora ob nakupu dodatne enote določene dobrine nujno odpovedati nakupu določene količine druge dobrine.

� Vrednost tiste dobrine, ki se ji je posameznik odpovedal z namenom, da pridobi drugo korist imenujemo alternativni ali oportunitetni strošek.


� Alternativno izbiro posameznika prikazuje lestvica alternativnih možnosti potrošnje.

Primer:

� Dohodek potrošnika = 100 eur� Cena hrane = 5 EUR� Cena obleke = 10 EUR


100K

92J

84I

76H

68G

510F

413E

314D

216C

118B

020A

OblekaHranaAlternativne možnosti potrošnje

Krivulja alternativnih možnosti potrošnje (premica cene)

krivulje

A

K

J

I

H

G

F

E

D

C

B

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

0

obleka

hrana

N

M


� Premica ima dve lastnosti:

� Pada od leve proti desni – če želi potrošnik kupiti več hrane se mora nujno odpovedati določeni količini nakupa obleke.

� Je premica – alternativni oziroma oportunitetni stroški so vedno enaki, potrošnik se mora vedno odpovedati enaki količini hrane, če želi kupiti eno enoro ovleke več in obratno enaki količini obleke, če želi kupiti eno enoto hrane


� Cena obleke je (Po) = 10 EUR, cena hrane je (Ph ) = 5 EUR. Za potrošnika je cena obleke strošek nakupa dveh enot hrane. Alternativni ali oportunitetni strošek enote hrane je količina obleke, ki se ji mora potrošnik odpovedati, da bi lahko kupil enoto hrane več.


MIKROEKONOMIJAMIKROEKONOMIJAJanez PraJanez Praššnikarnikar 6

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

20

18

16

14

12

10

8

6

4

2

0

obleka

hrana

M/PO = 10

M/PH = 20

tangens φ2 = - cena hrane / cena obleke = -1/2

PPOO * O + P* O + PHH * H = M* H = M

O = M/PO = M/POO –– (P(PHH/P/POO) * H) * H

M = 100M = 100

PPOO = 10= 10

PPHH = 5= 5


� Alternativni ali oportunitetni strošekdobrine je količina druge dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedati, če želi kupiti enoto druge dobrine.

� Oportunitetni strošek je strošek izgubljene priložnosti

Praktični primer

� Predpostavimo, da želimo priti iz Ljubljane v Dubrovnik.

� Na voljo sta letalo in avtobus. Letalska vozovnica stane 300 EUR, polet traja 1 uro.

� Vožnja z avtobusom traja 6 ur in stane 70 EUR. Katero sredstvo je najbolj ekonomično za: - poslovneža, za katerega je ena ura vredna 50 EUR in za- študenta, ki mu ena ura časa pomeni isto kot 8 EUR.

Rešitev

� - Za poslovneža, ki zgubi z letalom 1 uro, kar ga stane 50 EUR, kot z avtobusom, kar ga stane 350 EUR

� - za študenta z avtobusom, kar ga stane 56 EUR njegovega časa + 70 EUR = 126 EUR

Ekonomski problem družbe

� elementi gospodarjenja so: človeške potrebe, omejena sredstva in zavestna dejavnost za zmanjšanje omejenosti sredstev

� ne moremo imeti vsega, zato moramo izbirati med raznimi možnostmi.

� izbira med možnostmi je bistvo ekonomske vede – ekonomija razlaga, kako ljudje izbirajo med različnimi možnostmi in skuša napovedati, kako boso spremembe v okoliščinah izbire vplivale na spremenjeno izbiro ljudi.

� Pri izbiri skušamo uravnovesiti koristi od tega, da imamo več enih stvari, s stroški tega, da imamo zato manj drugih stvari. Takšna izbira z zahtevo, da kar najbolje uporabimo razpoložljive vire, je bistvo gospodarjenja ali ekonomiziranja

Transformacijska krivulja ali krivulja proizvodnih možnosti

� Grafično ponazoritev kaj in koliko proizvajati ob predpostavki, da družba proizvaja samo dve dobrini predstavlja transformacijska krivulja ali krivulja proizvodnih možnosti.

� Za ponazoritev transformacijske krivulje bomo predpostavili, da družba proizvaja le dve dobrini in sicer maslo in topove.

� Če bi se odločili, da proizvajamo samo topove in ničmasla, bi lahko proizvedli 15 topov, lahko pa proizvajamo samo maslo in proizvedemo 5ton masla in nič topov.


40

Alternativne možnosti proizvodnje

151412950

012345

ABCDEF

Topo-vi

Maslo

topovi

maslo

Transformacijska krivulja

AB

C

D

E

F

0


� Naklon krivulje kaže količino hrane, ki se ji moramo odreči, če povečamo število topov, ki se ji moramo odreči, če povečamo število masla za eno enoto.

� Tako kot pri ekonomskem problemu posameznika tudi v tem primeru govorimo o alternativnih oziroma oportunitetnih stroških, kot vrednosti enot dobrine, ki se ji odpovemo zaradi proizvodnje enote druge dobr


Transformacijska krivulja –vzporedni premik navzgor

maslo

topovi 1. Enakomerno povečanje razpoložljive količine proizvodnih dejavnikov (investicija)

2. Povečanje produktivnosti proizvodnih dejavnikov

Transformacijska krivulja

�Transformacijska krivulja –vzporedni premik navzdol

maslo

topovi 1. Zmanjšana proizvodnja zaradi zmanjšane količine proizvodnih dejavnikov (naravne katastrofe, vojne)

43

Transformacijska krivulja –nevzporedni premik navzgor

maslo

topovi

Družba je investirala v proizvodnjo topov

maslo

topovi

Družba je več investirala v proizvodnjo topov kot v proizvodnjo masla

KROŽNI TOK V NARODNEM GOSPODARSTVU

� Mikro in makro ekonomija sta komplementarni področji ekonomije, ki sta medsebojno povezani.

� Makroekonomskih pojavov ni možno obravnavati, ne da bi poznali mikroekonomsko obnašanje ekonomskih osebkov.

� Poenostavljeno povezanost mikro in makro ekonomskega področja ekonomije prikazuje slika krožnega toka dohodkov in izdatkov v narodnem gospodarstvu

KROŽNI TOK V NARODNEM GOSPODARSTVU

21

Krožni tok v narodnem gospodarstvu

PODJETJA GOSPODINJSTVA

Država

Finančneinstitucije

Trg potrošnihdobrin

Trg proizvodnihdejavnikov

prihrankikrediti

plačila

plačiladavki

davki

Plačila PD Dohodek

Prihodki od

prodaje Potrošni

izdatki

Stvarni tokovi

Denarni tokovi


� Gospodinjstva prodajajo storitve proizvodnih dejavnikov na trgu proizvodnih dejavnikov, kar pelje do toka dohodkov od podjetij h gospodinjstvom (mama zaposlena v tovarni čokolade, na podlagi svojega vloženega dela dobi plačo).

� Podjetje prodaja proizvode instoritve na trgu proizvodov in storitev, kar pelje do toka dohodkov gospodinjstev k podjetjem(tovarna čokolade proda čokolade in dobi plačilo).

� Če bi bila to edina tokova, bi bil krog sklenjen. Vendar so v igro vključene še druge institucije, kot so finančne institucije in država.


� Država na primer plača gospodinjstvom in podjtjem za opravljene storitve in nakup proizvodov (ustrezna infrastruktur).

� Banke oskrbujejo podjetja in gospodinjstva s prostini finančnimi sredstvi, hkrati pa zbirajo njihove prihranke (krediti in varčevanje).

� V nasprotni smeri potekajo tokovi od podjetij in gospodinjstev kdržavi v obliki davkov.

� Prav tako gospodinjstva ne porabijo v celoti svojega dohodka za nakupe proizvodov in storitev, ampak del tega dohodka varčujejo pri finančnih institucijah

EKONOMIKA PODJETJA

� Ekonomika podjetja je del ekonomske vede kot celote, ki proučuje proces gospodarjenja oz. reprodukcije v okviru podjetja.

� Glede na njen predmet proučevanja je jasno, da ekonomika podjetja sodi v mikro ekonomske vede.

� Temeljna enota proučevanja ekonomike podjetja je podjetje in ne narodno gospodarstvo.

� Proučuje ekonomsko vedenje podjetij, njihove poslovne probleme oziroma pojave, do katerih prihaja v podjetju v procesu gospodarjenja

EKONOMIKA PODJETJA

� Osrednji predmet proučevanja ekonomike podjetja je:

� raziskovanje poslovnih prvin podjetja in njihovega zaposlovanja in trošenja,

� proučevanje odnosov med vlaganji in učinki procesa reprodukcije v podjtju, predvsem z vidika odnosa med vrednostjo vlaganj v poslovni proces, ki se odvija v podjetju in vrednostjo učinkov (rezultatov), ki iz tega procesa izhajajo

EKONOMIKA PODJETJA

� Proučuje vse pojave v podjetju, ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja.

� Je veda o uspešnem gospodarjenju v podjetju.

� Proučuje tudi pogoje obstoja in razvoja podjetja.

� Zato jo zanimajo vsa vprašanja, povezana z ustanovitvijo podjetja, poslovanja podjetja in ukinitvijo podjetja, ne s pravnega, temveč iz ekonomskega vidika

Ali ste vedeli

� je Gorenjka, prva in edina tovarna čokolade stara že 85 let! Leta 1922 jo je v Lescah ustanovil Adolf Zavrtanik, ki se umetnosti izdelave čokolade naučil v Trstu.

� Da so v Zavrtanikovi tovarniški prodajalni v Lescah sladko čokolado Gorenjka kupovali tudi člani kraljeve družine Karadžordževičev, ki so prihajali na oddih v svojo letno rezidenco na Bledu.

� Da je sinonim za Gorenjko čokolada s celimi lešniki

� Da je gorenjka peoizvedla največjo čokolado v Sloveniji (7kg)

PODJETJE

� Podjetje je organizacija (institucija), ki kupuje ali najema proizvodne dejavnike (delo, zemljo) od drugih podjetij in jih uporabi v proizvodnji.

� Podjetje organizira vse vire zato, da proizvaja in prodaja dobrine in storitve, pri tej dejavnosti pa ga vodi posameznik ali poslovodna (managerska) ekipa.

� Podjetje je gospodarska enota, ki kombinira proizvodne dejavnike za proizvodnjo dobrin in storitev za trg, za potrebe drugih podjetij ali gospodinjstev

PODJETJE

� Podjetje je osnovna celica družbenega gospodarstva, ki samostojno opravlja določene naloge v procesu družbene reprodukcije, s ciljem doseči čim večji dobiček.

� Podjetje spada med profitne oz. dobičkonosne organizacije, medtem ko so druge organizacije, ki niso usmerjene k pridobivanju dobička neprofitne oziroma nedobičkonosne (zdravstvo, izobraževanje, umetnost ipd).

PODJETJE

� Kako uspešno bo podjetje pri prodaji svojih proizvodov in storitev na trgu je odvisno od pravilnega predvidevanja povpraševanja.

� Podjetje mora zato stalno sprejemati poslovne odločitve o tem, kaj, kako in na kakšen način proizvajati, da bodo njegovi proizvodi ali storitve čimbolj zadovoljili obstoječe povpraševanje.

� Pri sprejemanju poslovnih odločitev je podjetje popolnoma samostojno, kar pomeni, da tudi v celoti samo nosi vse posledice poslovnih odločitev.

PODJETJE

� Dobre poslovne odločitve lastnikom podjetja prinašajo dobiček, družbi pa učinkovito in kakovostno zadovoljevanje potreb, ki v družbi so in za katerimi stoji kupna moč.

� Če podjetje ne zna najti dovolj učinkovitih proizvodnih in drugih kombinacij, mu to ne bo prineslo dobička.

� Na dolgi rok slabe poslovne odločitve vodijo do prenehanja obstoja podjetja. Posledice tega nosi takšno podjetje popolnoma samo.

� Pri tem upošteva načelo racionalnosti

Ločevanje pojmov

� Firma je naziv, ime neke gospodarske enote, s katerim ta enota nastopa v poslovanju (npr. Gorenjka, Mercator, Wrigley, Coca Cola...)

� Obrat je gospdarska enota, v kateri se izdelujejo proizvodi ali opravljajo storitve za naročnike ali kupce, torej za ponudbo na trgu.

� Podjetje je pravna oseba, ki v določeni organizacijski obliki proizvaja za trg na temelju svojega poznavanja povpraševanja

Povezovanje podjetij

� Podjetja med seboj tudi poslovno sodelujejo in se povezujejo, z namenom razvijati in pospeševati medsebojno povezovanje gospodarskih procesov in s tem odpravljati ekonomske in druge ovire, ki otežujejo tok reprodukcije.

� Določena povezava dveh ali več podjetij ima načeloma namen maksimizirati potencialne poslovne priložnosti vsem partnerjem v takšni povezavi.

� Pogosto pa gre le za priključitev enega podjetja drugemu – prevzem

Konzircij in joint venture

� Pogosto se podjetja povezujejo z namenom uresničitve določene naloge.

� Ko je naloga opravljena taka integracijska povezava neha obstajati (na primer konzorcij).

� Če so predmet povezave sredstva, govorimo o skupnih vlaganjih – joint venture.

Grozdenje ali mreženje

� Moderna oblika povezovanja je mreženje ali grozdenje.

� Mreženje postaja tudi pomembna oblika poslovnega povezovanja in sodelovanja turističnih podjetij na ravni turistične destinacije.

� Dejstvo namreč je, da so turistična podjetja v turistični destinaciji medsebojno močno soodvisna.

Grozdenje ali mreženje

� Turisti danes ne povprašujejo po posamični turistični storitvi ali proizvodu, ki ga proizvaja posamezno turistično podjetje,

� temveč povprašujejo po tako imenovanih integralnih turističnih proizvodoh ali spletu posameznih turističnih proizvodov ali storitev, ki jih praviloma proizvaja vrsta turističnih podjetij v turistični destinaciji

� (hotelska podjetja, gostinska podjetja, športni servisi, trgovska podjetja obrtna podjetja ipd).

DMO – destinacijski menedžment organizacije

� Turisti povprašujejo po turističnih destinacijah in njenih integralnih turističnih proizvodih.

� Iz tega sledi, da je za uspešno konkuriranje na turističnem trgu potrebno tržiti turistično destinacijo z njenimi integralnimi turističnimi proizvodi kot celoto.

� Zagotoviti je treba skupno trženje turistične destinacije. Tega ne more narediti nobeno posamično podjetje. Zato turistična podjetja v tuirstičnih destinacijah ustanavljajo skupne organizacije, tako imenovane destinacijske management organizacije (pri nas LTO)

� ki v njihovem imenu skrbijo za skupen razvoj in trženje turistične ponudbe turistične destinacije in s tem tudi njihovih posameznih trističnih proizvodov instoritev

Primer turistične destinacije

USTANOVITEV PODJETJA

Podjetje je moč ustanoviti s sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi podjetja.

S pogodbo ustanovitelj določi:� pravno obliko podjetja

Obvezne so: � ime podjetja in njegov sedež ( firma je ime pod katerim posluje

podjetje. � Firma je torej instrument individualizacije podjetja).

� Firma ima obvezne in neobvezne sestavine. � označba, ki navaja na dejavnost� označba, s katero se natančneje označuje ime podjetja� označba vrste in obsega odgovornosti.

USTANOVITEV PODJETJA

Neobvezne so:

1.risbe, slike...

2.dejavnost, s katero se bo podjetje ukvarjalo

3.poslovni predmetvišino potrebnega lastnega kapitala.

Statut ali pravila podjetja

� ureja pravice in obveznosti� način upravljanja podjetja� način ugotavljanja dobička� delež podjetja pri dobičku� določijo se tudi organi podjetja.

Registrirati na sodišču

� Ob ustanovitvi je treba podjetje tudi registrirati na sodišču - tako postane podjetje pravna oseba

VRSTE PODJETIJ

VRSTE PODJETIJ

50

Po vsebinidelovanja

Po kupcih,odjemalcih

Podejavnostih

Po velikosti

Po ključnemproizv. dej.

Po lastnini

VRSTE PODJETIJ (po različnih kriterijih delitve)

- primarna proizvodnja- sekundarna proizvodna (predelava)- terciarna proizvodnja (storitve)

- podjetja za proizvodnjo investicijskih dobrin- podjetja za proizvodnjo končnih dobrin

- obrt, industrija, trgovina, promet, turizem in gostinstvo, gradbeništvo, bančništvo

- mikro in majhna- srednja- velika (in zelo velika ) podjetja

- delovno intenzivna- kapitalno intenzivna

- javna (državna) lastnina- privatna (zasebna: individualna, skupinska – delniška)- zadružna (kooperativna)- mešana lastnina

POSLOVANJE

� Podjetje se ustanovi z namenom sorazmerno trajnega poslovanja.

� Pri tem gre za določeno celoto postopkov, ki se nanašajo na nabavljanje podjetju potrebnih prvin, preoblikovanje le-teh v končne poslovne učinke in njihovo prodajo na trgu, s čimer podjetje doseže svoj cilj to je dobiček.

SANACIJA PODJETJA

• Beseda izvira iz latinske besede sanatio, ki pomeni zdravljenje.

• Namen sanacije je ohraniti podjetje ter mu omogočiti nadaljni obstoj in razvoj.

• Razumemo jo kot splet ukrepov na finančnem, organizacijskem, proizvodnem, nabavnem, prodajnem in kadrovskem področju.

• Njihov namen je odpraviti težave, ki se kažejo v plačilni nesposobnosti in neuspešnosti ter v morebitnem zlomu podjetja

PRENEHANJE POSLOVANJA PODJETJA

� Likvidacija je prenehanje podjetja po volji lastnikov podjetja. Sodišče ima le kontrolno funkcijo. Pri likvidaciji dobijo upniki v celoti poplačane terjatve.

� Je posebna vrsta sodnega postopka, ki se izvaja, ko podjetje ne more uspešno opravljati svoje gospodarske dejavnosti. Stečaj ima večneugodnih posledic za podjetje.

STEČAJ

� zaposlenim delavcem preneha delovno razmerje� nad dolžnikovim premoženjem se izvaja generalna

izvršba� podjetje preneha obstajati� opravi se izbris podjetja iz sodnega registra

Najpogostejši razlogi za stečaj so:

1. insolventnost (trajnejša nesposobnost plačevanja zapadlih denarnih obveznosti)

2. prenehanje plačevanja3. prezadolženost.

OSEBA IN NJEN PRAVNI STATUS

- so ljudje, posamezniki - so skupine posameznikov, ki od rojstva do smrti tvorijo neko skupnost,

so pravni subjekti.

PRAVNI SUBJEKTI

FIZIČNE OSEBE PRAVNE OSEBE

LASTNOSTI PRAVNIH OSEB

� da pravna oseba nastane s pravnim aktom� da gre za družbeno tvorbo, ki je ločena od

članov, ki jo sestavljajo� da ima lastno premoženje, ki je ločeno od

premoženja članov� da je organizirana, torej gre za organizacijo� da ji pravo priznava obstoj in pravno

osebnost.

ORGANIZACIJSKE OBLIKE PRAVNIH OSEB

ZAVODI

� So organizacije, ki se ustanavljajo za opravljanje šolstva, zdravstva in drugih dejavnosti, če cilj ni pridobivanje dobička.

BANKE

� So specializirane organizacije za opravljanje denarnih poslov in z denarjem povezanih poslov.

� Pravni položaj bank ureja posebni zakon. Banka je lahko delniška družba ali pa družba z omejeno odgovornostjo

ZAVAROVALNICE

� delniška zavarovalna družba� javna zavarovalna družba� družba za vzajemno zavarovanje� lastna zavarovalna družba� mešana zavarovalna družba

DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO

� Družba z neomejeno odgovornostjo članov je najstarejša oblika in najnižja stopnja združevanja podjetniškega kapitala.

� Vanjo so se združevali trgovci zaradi skupnega izvrševanja sprva posameznih poslov, kasneje pa trajnega opravljanja dejavnosti.

� Družba z neomejeno odgovornostjo članov je družba, v kateri so vsi člani neomejeno in solidarno odgovorni za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjem. Družba opravlja svojo dejavnost pod skupno firmo


� ima dva ali več družbenikov� jamči neomejeno (tudi s svojim

zasebnim premoženjem) in solidarno(tako, da je upnikom odgovoren vsak družbenik, ki ga izbere upnik, in sicer za celoten znesek obveznosti).

� vsak družbenik ima pravico in obveznost do opravljanja poslov družbe.


� Prednosti družbe z neomejeno solidarno odgovornostjo:

� vsi družbeniki imajo možnost popolnega nadzorovanja� možno se je dogovoriti o delitvi dela� možnosti financiranja so večje kot pri podjetju

posameznikov.

� Slabe strani:� močna vezanost družbenikov na družbo� neomejena in solidarna odgovornost.

D.n.o.

� Firma družbe z neomejeno odgovornostjo mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o.. Primer: Prevozništvo Pajnkiher in ostali, d.n.o..

Primeri d.n.o.

� PREŠEREN & CO. D.N.O. ZASEBNO PODJETJE ZA TURIZEM, PREVOZE IN TRGOVINO Dobrajčeva ulica 16, 1000 Ljubljana

� KOLENC IN KREVELJ d.n.o., gostinstvo in turizem, CELOVŠKA CESTA 47, 1000 LJUBLJANA

� Penzion Miklič & Miklič, podjetje za turizem, gostinstvo in trgovino, d.n.o

� Grič Tonelli D.N.O., Kmetijstvo In Turizem� MARCOLA & CO. Trgovina, turizem in gostinstvo d.n.o.� Krekovše, Babič In Ostali, Lovstvo In Turizem D.N.O.

KOMANDITNA DRUŽBA

� Komanditna družba (okrajšava, k.d.) je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, ki jih slovenska zakonodaja(natančneje ZGD) določa za organizacijo podjetja.

� Ustanovita jo najmanj 2 družbenika, pri čemer mora najmanj eden za obveznosti družbe odgovarjati z vsem svojim premoženjem in najmanj eden samo do višine svojega kapitalskega vložka.

� Družbenik, ki odgovarja z vsem svojim premoženjem, se imenuje komplementar, družbenik, ki pa odgovarja samo do višine svojega kapitalskega vložka, pa komanditist.

� Za vodenje poslov so upravičeni komplementarji. Za komplementarje se smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo položaj družbenika v d.n.o., za komanditiste pa tista, ki veljajo za družbenike d.o.o.

Prednosti komanditne družbe

� za komplementarja; na račun komanditistove vloge se povečuje lastni kapital, ne da bi bilo treba deliti poslovodstvo z drugimi družbeniki

� za komanditista; udeležen je, vendar ni odgovoren z zasebnim premoženjem, poleg tega pa mu ni treba sodelovati pri poslovodstvu

Komanditna družba omogoča

� združitev strokovno usposobljenih podjetnikov, ki so v družbi komplementarji

� s finančno močnimi družbeniki, katerim pripada vloga komanditistov, ki si ne želijo

� drugega kot udeležbo z omejenim jamstvom in iz različnih vzrokov ne želijo ali ne smejo sodelovati pri poslovodskih opravilih (nimajo strokovnega znanja).

Slabe strani komanditne družbe

� za komplementarja: močno je vezan na družbo, neomejeno, osebno in solidarno jamči

� za komanditista: le omejeno lahko nadzoruje poslovanje družbe, v katero je vložil svoj kapital.

� Firma komanditne družbe mora vsebovati priimek (pri fizičnih osebah) ali firmo (pri pravnih osebah) vsaj enega komplementarja ter oznako k.d.. Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi. Primer: ASD, merilne naprave d.o.o., k.d. ali Jakončič k.d

TIHA DRUŽBA

� Z gospodarskega stališča je tiha družba oblika osebnih trgovinskih družb. Vendar, strokovno vzeto, tiha družba ni prava trgovinska družba, saj se ne manifestira navzven.

� Zato je trgovinske zakonodaje ne urejajo. Priznava se ji značaj družbe civilnega prava.

� Kdor sodeluje kot tihi družbenik s premoženjsko vlogo pri trgovinski dejavnosti, ki jo opravlja nekdo drug, jo mora vložiti tako, da preide v premoženje tega podjetnika

Bistvo tihe družbe

� ne nastopa navzven kot tiha družba� tihi družbenik vloži v podjetje svoj kapital, zato dobi

pravico do deleža dobička� udeležba tihega družbenika ni vidna navzven; tihi

družbenik nikoli ni odgovoren za obveznosti skupnega podjetja

� približuje se tudi posojilu proti udeležbi pri dobičku, vendar se od njega ločuje po tem, da vendarle ne gre zgolj za posojilno pogodbo, temveč za relativizirano družbeno razmerje.

� primerna je za skrita financiranja in je zato zelo pogosta.

TIHA DRUŽBA

� Tiho družbo sestavljajo drugi družbeniki v d.n.o., komplementarji, komanditisti; pravno je njihov položaj enak tistemu, ki ga uživajo družbeniki v tisti družbi, in tihi družbeniki, ki so udeleženi s svojo vlogo, jamčijo neomejeno in imajo pravico vpogleda v knjige.

Prednosti tihe družbe

za tihega družbenika:

� udeležba brez sodelovalne obveznosti� omejitev jamstva� udeležba je lahko tajna za tretje osebe.

Prednosti tihe družbe

za druge družbenike:

� lasten kapital narašča, ne da bi bilo treba odstopati poslovodske funkcije drugim družbenikom

� udeležba se ne vidi na zunaj.

Slabe strani tihe družbe

� majhne možnosti kontrole� ni udeležen pri povečanju vrednosti podjetja.

� Tiha družba posluje s firmo nosilca tihe družbe. Pri firmi nosilca tihe družbe se lahko (ni pa obvezno) uporablja dodatek, ki razkriva, da družba posluje s tihim družbenikom (s t.d.). Primer: ASD, merilne naprave d.o.o., s t.d..

DELNIŠKA DRUŽBA

� Delniška družba je urejena v zakonu o podjetjih. Je najbolj čista in najbolj razvita oblika trgovinskih družb. Družba je poosebljeni kapital sam in za obveznosti je odgovorna le ona sama z vsem svojim premoženjem.

� Delniška družba je subjekt z lastno pravno osebnostjo in določenim osnovnim kapitalom, ne da bi delničarji kot družbeniki nasproti tretjim nosili kakršnokoli jamstvo za obveznosti družbe.

DELNIŠKA DRUŽBA

� Delniška družba je družba, kjer je osnovni kapital razdeljen na delnice. Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 evrov, najnižji nominalni znesek delnice je 1 evro. Višji nominalni zneski se morajo glasiti na večkratnik 1 evra

DELNIŠKA DRUŽBA(Oosnovni kapital je razdeljen na delnice)

delnica delnica delnica delnica delnica delnica delnica

delničar delničar delničar

DELNIŠKA DRUŽBA

� Delničarji so lastniki ene ali ene ali več delnic

� jamstvo je omejeno na vloženi kapital,

� udeležba s kapitalom je povsem ločena od sodelovanja in

� pravice do kontrole v družbi so urejene z zakonom ali akti podjetja.

Prednosti delniške družbe

� z udeležbo velikega števila delničarjev pridemo z velikim številom majhnih zneskov do velikih kapitalskih zneskov odgovornost posameznega delničarja je omejena na višino vloženega kapitala

� delnico je mogoče zlahka prenašati (prenos je sicer lahko otežen, če so delnice imenske).

Slabe strani delniške družbe

� ni dejanske povezave med družbeniki in vodstvom podjetja

� pogosto so nasprotni interesi med delničarji, ki npr.: želijo visoko izplačilo dividend, in poslovodstvom, ki npr.: želi dobičke usmeriti v investicije ali jih preprosto zadržati na bančnih računih.

� pravica nadzorstva je omejena.

Delniški kapital

� mora biti deljiv na določeno število delnic

� v začetku je istoveten s celotnim premoženjem družbe, kasneje pa ko se družba razmahne in razvije, pa se ustvarja dejansko družbeno premoženje -dejanski podjetniški kapital.

� pri delniški družbi je osnovni kapital le računska enota, ki se vodi na pasivni strani, sicer pa je premoženje pogosto večje od njega in družba je s tem premoženjem tudi odgovorna.

Delnica

� Delnica je listina in ima trojen pomen:� je alokativni del osnovnega kapitala; je tisti delni

znesek, na kakršne je razdeljen osnovni kapital;� vsota nominalne vrednosti vseh delnic = osnovnemu

kapitalu.� je listina; navaja znesek na katerega se delnica glasi� potrjuje članstvo v družbi� je sredstvo za prenašanje članskih pravic� je pravi vrednostni papir (ker lahko pravice izvajamo

le, če smo do listine upravičeni).� izraža članske pravice v delniški družbi.

Delnica

UPRAVLJANJE IN POSLOVODSTVO

DELNIŠKE DRUŽBE

� Ker je delniška družba pravna oseba, potrebuje fizične osebe, ki jo zastopajo in

� zanjo delujejo. Običajno so trije stalni organi:

SKUPŠČINA DELNIČARJEV(delničarji)

NADZORNI ODBOR(kontrolni organ)

UPRAVNI ODBOR(poslovodstvo)

Skupščina delničarjev

� sklicuje jo upravni odbor, v izjemnih primerih pa nadzorni odbor ali določeno število delničarjev

� sklepa o spremembah kapitala, preoblikovanju in prenehanju družbe

� vsaka delnica opravičuje do enega glasu� potrebna večina za sprejem sklepa na

podlagi glasovanja je določena z zakonom ali statutom.

Nadzorni in upravni odbor

Nadzorni odbor� imenuje in nadzoruje� voli se za določeno dobo.

Upravni odbor� vodi posle, zastopa družbo� redno poroča nadzornemu odboru� sestavi letno bilanco in predloži poročila o

poslovanju.

Primeri

� Kompas d.d.� Izletnik Celje d.d

� ALPETOUR - POTOVALNA AGENCIJA

D.D. KRANJ

ekonomika in management podjetij...temeljna ekonomska vprašanja zakaj se cene višajo in zakaj...

Documents