ekonomika preusmeritve vinogradniške · pdf filesimulacijsko modeliranje je ena od...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Jernej Vokalič

EKONOMIKA PREUSMERITVE VINOGRADNIŠKE

KMETIJE IZ KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO

Jernej Vokalič

EKONOMIKA PREUSMERITVE VINOGRADNIŠKE

KMETIJE IZ KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2013

POPRAVKI:

Vokalič J. Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko pridelavo Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2013

III

Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega programa visokošolskega

strokovnega študija Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo na Fakulteti za kmetijstvo in

biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: izr. prof. dr. Stanko VRŠIČ

Mentorica: izr. prof. dr. Karmen PAŽEK

Somentor : izr. prof. dr. Črtomir ROZMAN

Lektor: David Križman

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora:

Jernej Vokalič


IV

Ekonomika preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko

UDK: 631.14:634.8:631.147:657.478.2:004.414.23(043.2)=863

V diplomski nalogi se je s pomočjo razvitih tehnološko ekonomskih simulacijskih modelov ocenjevala

ekonomičnost preusmeritve vinogradniške kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kmetija obsega 8 ha

njivskih obdelovalnih površin, 2 ha travnika, ter 1 ha vinograda. Vinograd leži na prisojnem pobočju v

Bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu v kraju Volčje. Vhodni podatki so bili pridobljeni neposredno iz

prakse. Rezultati so bili ocenjeni s pomočjo metodologije kalkulacij skupnih stroškov. Ocenjevali so se

najpomembnejši ekonomski parametri: prihodek, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti, lastna cena

in prelomna točka pridelave grozdja, ki je namenjeno za svežo potrošno (namizno grozdje). Analiza je

pokazala, da preusmeritev vinogradniške kmetije ekonomsko ni upravičena, ker je ocenjena vrednost

koeficienta ekonomičnosti za obdobje ekološke pridelave 0,75.

Ključne besede: preusmeritev / vinogradništvo / ekološko kmetijstvo / kalkulacije /

simulacijski modeli

OP: VIII., 24 s., 6 pregl.

The economic feasibility of conversion from conventional to organic vineyard farm

In this dissertation we used the developed technological economic models. The economy of conversion of

an viticulture farm from conventional in organic vineyard is presented. The farm comprises 8 ha cultivated

field surfaces, 2 ha meadow and 1 ha vineyard. Vineyard lies on sunny slope in the Wine growing region

Bizeljsko- Sremič within place Volčje. Model input data were gained from practice. Results were assessed

with the help of developed calculation of total costs. Most important economic parameters were being

assessed: total revenue, financial result, coefficient of economy, break-even price and break-even field of

grape production for fresh consumption as table grape. An analysis indicated, that conversion of viticulture

farm was not economically justified, the coefficient of economics for the period of ecological production is

0,75.

Key words: conversion / vinegrowing / organic farming / calculation / simulation models

NO: VIII., 24 P.,6 Tab.


V

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................1

1.1 Namen in cilji .........................................................................................................1

1.2 Delovne hipoteze ....................................................................................................2

2 PREGLED LITERATURE......................................................................................3

2.1 Ekološko vinogradništvo ........................................................................................3

2.2 Preusmeritev v ekološko vinogradništvo................................................................3

2.3 Simulacijsko modeliranje in orodja za podporo odločanju v kmetijstvu ...............4

3 MATERIALI IN METODE DELA.........................................................................6

3.1 Kalkulacija skupnih stroškov .................................................................................7

3.2 Simulacijski model za pridelavo grozdja..............................................................11

4 REZULTATI IN DISKUSIJA ...............................................................................13

4.1 Preusmeritev vinogradniške kmetije ....................................................................14

5 SKLEPI ...................................................................................................................19

6 LITERATURA .......................................................................................................22

7 ZAHVALA ..............................................................................................................24


VI

Kazalo preglednic

PREGLEDNICA 1: ZBIRNA PREGLEDNICA EKONOMSKIH PARAMETROV IN REZULTATOV

KALKULACIJ PRIDELAVE GROZDJA ZA KONVENCIONALNO OBDOBJE TER

OBDOBJE PREUSMERITVE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE GROZDJA NA

KMETIJI ...................................................................................................13

PREGLEDNICA 2: VIŠINA NEPOSREDNIH PLAČIL GLEDE NA NAČIN PRIDELAVE GROZDJA

(PDP V €/HA) ..........................................................................................15

PREGLEDNICA 3: ŠKROPILNI NAČRT ZA OBDOBJE KONVENCIONALNE PRIDELAVE ZA 1 HA

VINOGRADA.............................................................................................16

PREGLEDNICA 4: ŠKROPILNI NAČRT ZA OBDOBJE PREUSMERITVE IN EKOLOŠKE PRIDELAVE

ZA 1 HA VINOGRADA ...............................................................................17

PREGLEDNICA 5: NORMATIV DELOVNIH UR IN URNA POSTAVKA ZA POSAMEZNO ROČNO

DELO .......................................................................................................19

PREGLEDNICA 6: DELOVNI NORMATIVI IN STROŠKI OBIRANJA GROZDJA ZA POSAMEZNO

OBDELOVALNO OBDOBJE.........................................................................19


1

1 UVOD

V zadnjih letih se je povpraševanje potrošnikov po ekoloških živilih opazno povečalo.

Razlog za to je bodisi vedno večje zdravstveno in okoljevarstveno zavedanje ljudi, bodisi

zanimanje za zaščito živali. Ekološka pridelava živil tako po eni strani zadošča

povpraševanju potrošnikov po ekoloških izdelkih, po drugi strani pa prispeva k varovanju

okolja, dobremu počutju živali in razvoju podeželja. Čeprav je ekoloških živil na tržišču

vedno več in tudi ponudba je vedno pestrejša, povpraševanje še vedno presega ponudbo.

Temu primerno so visoke tudi cene. Ekološka živila kupujemo na tržnicah, v manjših

posebnih trgovinah, v spletnih trgovinah ter tudi v velikih trgovskih centrih (ZPS 2010).

Na naši kmetiji že dlje časa razmišljamo o preusmeritvi vinogradniškega dela kmetije iz

konvencionalnega v ekološki način oskrbe vinograda, za pridelavo grozdja za svežo

potrošnjo, katerega bi tržili na ekološki tržnici. Zavedamo se da je to z vidika poslovanja

kmetije zelo velika in pomembna odločitev zato smo se tudi odločili za raziskavo v okviru

diplomske naloge na to temo.

Pomoč pri poslovnih odločitvah na vinogradniški kmetiji lahko predstavljajo v ta namen

razvita podporna orodja, kot so npr. simulacijski modeli s pripadajočimi kalkulacijami

skupnih stroškov in prihodkov kmetijske pridelave in predelave.

1.1 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je v prvi fazi pripraviti ustrezen preusmeritveni načrt za

konvencionalno vinogradniško kmetijo, ki bi se preusmerila v ekološko vinogradniško

pridelavo. V ta namen je potrebno predhodno zbrati vse ustrezne tehnološko-ekonomske

input podatke, ki se bodo vnašali v predhodno razvit simulacijski model. Po opravljenem


2

vnosu bo sledila aplikacija celovitega kalkulacijskega sistema na primeru preusmeritve

vinogradniške kmetije.

Cilj diplomske naloge je oceniti ekonomičnost preusmeritve vinogradniškega dela kmetije

in hkrati ugotoviti smiselnost preusmeritve. V ta namen bo razvit tehnološko-ekonomski

simulacijski model, v katerem bodo osnova posamezne tehnološke karte pridelave grozdja

s kalkulacijami skupnih stroškov pridelave. Ocenjeni bodo tudi pripadajoči ekonomski

parametri.

Drugi cilj je razvoj integriranega kalkulacijskega sistema v obliki simulacijskega modela,

kateri bo služil ob spremembi vhodnih podatkov v tehnološki karti kot podporno orodje pri

nadaljnjem načrtovanju in ekonomski oceni proizvodnje na vinogradniški kmetiji.

1.2 Delovne hipoteze

V raziskavi sta predpostavljeni naslednji delovni hipotezi, in sicer:

H1: Predvidevamo, da je preusmeritev iz konvencionalne vinogradniške kmetije v

ekološko iz ekonomskega vidika upravičena.

H2: Razviti simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov bo služil kot podporno

orodje pri procesu odločanja kmetije o preusmeritvi v ekološko kmetovanje.


3

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Ekološko vinogradništvo

Ekološka pridelava grozdja in vina je način trajnostnega kmetovanja, ki v pridelavi grozdja

temelji na ravnotežju v sistemu tla-rastline-živali-človek v krogotoku hranilnih snovi v

njem (Bavec in sod. 2003).

Ekološko vinogradništvo temelji na celostnem sistemu pridelave, pri katerem mora biti

vsak obdelovalni ukrep prilagojen specifičnim razmeram. Osnova vinogradniške

proizvodnje je ohranjanje in povečevanje naravne rodovitnosti tal na neki lokaciji, ki

temelji na pozitivnem součinkovanju življenja v tleh. Glede na izkoriščanje vinograda

oziroma gospodarjenja z njim gre za dve usmeritvi, in sicer za biološko-dinamično in

organsko biološko (Vršič in Lešnik 2010).

V Sloveniji je bilo v letu 2011 po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO

2011) v kontrolo ekološke predelave vključenih skupaj 287,19 ha vinogradniških površin

in 206 KMG. Od tega je 131,78 ha ekoloških površin oz. 132 kmetijskih gospodarstev, ki

so že pridobili certifikat s katerim lahko tržijo ekološko grozdje in vino. V letu 2012 je bilo

v kontrolo ekološke pridelave grozdja vključenih skupaj 324,1 ha vinogradniških površin

od tega je 158,81 ha že ekoloških vinogradov. V preusmeritvi je 165,29 ha vinogradov

(SURS 2013).

V svetu je bilo v letu 2008 obdelanih 7.400.000 ha vinogradov, od tega je bilo okoli

148.000 ha vključenih na ekološki način pridelave, kar predstavlja okoli 2% vseh

vinogradov. V Evropi pa je bilo leta 2008 skoraj 128.000 ha vinogradov oskrbovanih na

ekološki način, kar je 2,8 % vseh evropskih vinogradov. V zadnjih letih se beleži porast

ekološkega načina oskrbe vinogradov v letih 2007/2008 je le ta narasla za kar 21%. Države

z največjimi površinami ekoloških vinogradov v Evropi pa so Italija, Španija in Fracija

(Hofmann 2013).


4

2.2 Preusmeritev v ekološko vinogradništvo

Na splošno pod preusmeritev razumemo posamezne razvojne faze, ki pripeljejo posamezno

posestvo do ekološkega načina dela. Pred tem je potreben temeljit razmislek posameznega

vinogradnika ali vinogradniške družine o situaciji, za katero se odločajo, in prav tako o

posledicah takega načina pridelovanja. Če je odločitev dobro premišljena in planirana,

potem lahko pričakujemo napredek v fazi preoblikovanja. V nasprotnem primeru so

posledice lahko zelo negativne (Vršič in Lešnik 2010).

Stopnja preusmerjanja konvencionalnih vinogradov v ekološke vinograde se trenutno

povečuje. Preusmerjanje pa se povečuje predvsem zato, ker se veča povpraševanje

potrošnikov po ekološki hrani in pijači, pomemben vpliv na preusmeritve pa imajo tudi

okoljski in gospodarski vidiki (Coll in sod. 2011). Ne smemo pa tudi zanemariti višjih

subvencij za ekološko pridelavo.

Nove zahteve po kakovosti, ki jih imajo potrošniki, proizvodne verige in proizvodne

organizacije dajejo še večji povod bolj kot kdajkoli prej, da se pridelovalci ter predelovalci

prilagodijo ekološkim zahtevam pridelave in predelave. Sposobnost prilagajanja

pridelovalcev je odvisna od njihove prakse za izvajanje in sodelovanje, da usklajujejo širok

spekter novosti in idej (Chiffoleau 2005). Študije, ki so bile opravljene na tem področju,

nam postavljajo vprašanje strukturiranja trga. Najpomembneje je upoštevati razmerje

povpraševanja in ponudbe na trgu (Benoit in Veysset 2003).

Ekološko kmetovanje je doživelo v zadnjih letih veliko rast. Zagovorniki ekološkega

kmetovanja pravijo, da ima le to okoljske in prehranjevalne koristi. Pred kratkim je bila

trditev, da lahko ekološko kmetijstvo zagotavlja korist za razvoj podeželja s pomočjo

večje zaposlenosti in s pomočjo pametnega gospodarjenja tesnejšo povezavo z lokalnim

gospodarstvom, predvsem pa s ponovnim povezovanjem med potrošniki in pridelovalci in

spodbujanjem pozitivnih gospodarskih krovnih organizacij (Lobley in sod. 2009).


5

2.3 Simulacijsko modeliranje in orodja za podporo odločanju v kmetijstvu

Simulacijsko modeliranje je ena od vodilnih sodobnih metod računalniškega modeliranja

za analizo dinamičnih potreb. S pomočjo simulacijskega modeliranja se lahko raziskuje

dinamika proizvodnje glede na različne organizacijske različice, učinkovitost proizvodnje

in njenega vodenja, izkoriščanje delovnih zmogljivosti in drugih virov, ki jih iz različnih

razlogov ne moremo pridobiti. Tako pridobljeni podatki omogočajo analize in sklepanja v

zvezi z resničnim sistemom. Naloga modeliranja torej je, da se s pomočjo modelov

razložijo znana dejstva in predvidijo ali spoznavno napovejo in interpretirajo spoznavni

dogodki nekega problema v okviru neke teorije. Simulacijske modele delimo v več skupin.

Za ekonomsko analizo se najpogosteje uporabljajo matematični simulacijski modeli, kjer

so odnosi med posameznimi elementi sistema in vstopnimi in izstopnimi podatki podani v

matematični obliki in se model kot tak lahko tudi izračuna (Rozman in Pažek 2007).

Pažek (2008a) navaja, da je simulacijsko modeliranje v kmetijstvu splošno sprejeta metoda

za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje. Simulacija je izvajanje preizkusov nad

modelom, da vidimo, kako se model obnaša skozi čas. Prednost simulacijskih modelov je,

da lahko začnemo s preprostim približkom in nato skozi razvoj model dodelamo v

podrobnosti. To nam omogoča hiter razvoj primernega modela in hkrati postaja model vse

bolj natančen. Prednost je tudi v »neuničljivosti« simulacijskega modela v primerjavi s

fizičnimi sistemi, kar nam omogoča bolj učinkovito in cenejše preverjanje.

Prednost simulacijskega modeliranja je, da lahko začnemo z nekim približkom in nato

skozi čas model dodelamo. Tako imamo možnost da hitro razvijemo model ki je za nas

primeren in je s časom vedno bolj natančen.

S simuliranjem (modeliranjem) je željeno ponazoriti dejanski proces ali stanje. V

simulacijski model se lahko vnašajo spremembe in ugotavlja odziv modela na vnosne

spremembe (Levin in sod 1992, cit. v Pažek in sod 2003).


6

Kmetijski sistem je dinamičen sistem in je odvisen od mnogih dejavnikov. Pri ugotavljanju

ekonomičnosti proizvodnje in predelave kmetijskih proizvodov je v kmetijskem

managementu simulacijski proces splošno sprejeta metoda. V procesu simulacijskega

modeliranja s pomočjo niza matematičnih formul in funkcijskih odvisnosti opisujemo

dejansko stanje oziroma proces, ki se odvija v nekem sistemu (Pažek in sod. 2007).

Na opisani način razvite modele lahko klasificiramo kot tehnološko-ekonomsko-

simulacijske modele. Modeli so ustrezno računsko podprti in omogočajo hitro in natančno

izvedbo stroškovne analize za obravnavane proizvode (Pažek in sod. 2003).

Simulacijski modeli temeljijo na sistemski analizi in jih prištevamo k metodam za podporo

odločanja. Sistemski pristop nam predstavlja način iskanja najboljših ali vsaj dovolj dobrih

rešitev problemov ob upoštevanju celovitosti in omejitvi sistema. Tak sistem razumemo

kot množico elementov, ki so v medsebojnih povezavah. Elementi množice imajo končno

število zvez in odnosov z drugimi elementi in tvorijo strukturo sistema. Značilnost sistema

kot celote je določena z raznolikostjo odnosov (Kljajič 294, cit. v Vindiš in sod. 2011)


7

3 MATERIALI IN METODE DELA

Analiza in ocena ekonomike preusmeritve je bila opravljena na konvencionalni

vinogradniški kmetiji, katere sedež je na Trebežu pri Artičah. Analiza je zajela le

vinogradniški del kmetije.

Kmetija je velika 16 hektarjev od tega je 8 ha njivskih površin, 2 ha travnika ter 1 ha

vinograda. Na kmetiji se redijo tudi živali; 40 kokoši, 10 gosi ter 7 konjev. Kmetijo

obdelujejo 4 člani družine, za obdelavo pa imajo na razpolago 2 traktorja (41,14 KW in

55,93 KW). Lega vinograda je na prisojnem pobočju v Bizeljsko-sremiškem vinorodnem

okolišu v kraju Volčje. Sorte, ki so zastopane v sortimentu, so 'Modra frankinja',

'Žametovka', 'Ranfol', 'Laški rizling' ter 'Renski rizling'.

Vinograd je star okoli 30 let, v njem pa je tudi 5 vrst, ki so bile ponovno posajene v letu

2009. Sorti, ki sta bili dosajeni, sta 'Modra frankinja' in 'Ranfol'. Vinograd se obdeluje

strojno in ročno. Razdalje med trsi so 0,90 m, medvrstna razdalja pa je 2,5 m. V vinogradu

je 4.000 trsov (skupni osnovni pridelek grozdja je za analizirani obseg pridelave v obdobju

konvencionalne obdelave ocenjen na 10.000,00 kg/ha, v obdobju preusmeritve je pridelek

ocenjen na 4.000,00 kg/ha in v obdobju ekološke obdelave vinograda pa je pridelek

ocenjen na 5.000,00 kg/ha. Podatki so bili pridobljeni pri konvencionalnih in ekoloških

vinogradnikih iz prakse). Podrobnejši vhodni podatki o količini pridelka in njegovih

prodajnih cenah v posameznem obdobju pridelave so navedeni v poglavju Rezultati in

diskusija v preglednici 1 .

Za analizo ekonomske upravičenosti preusmeritve kmetijskega gospodarstva bodo

uporabljene naslednje metode dela:

- metoda simulacijskega modeliranja in

- metoda kalkulacij skupnih stroškov.


8

Za obdelavo in izračunavanje podatkov bo uporabljeno računalniško orodje Microsoft

Office Excel 2007, s pomočjo katerega bodo razviti:

1.) Tehnološko-ekonomski simulacijski modeli pridelave grozdja s pripadajočimi

kalkulacijami skupnih stroškov.

2.) Simulacijski modeli za oceno pomembnejših ekonomskih kazalnikov upravičenosti

poslovanja kmetije po posameznih analiziranih obdobjih (konvencionalno, dveletno

preusmeritveno in ekološko obdobje).

3.1 Kalkulacija skupnih stroškov

Kalkulacija skupnih stroškov zajema spremenljive ali variabilne stroške kot tudi nekatere

stalne (fiksne) in pripadajoče sporne spremenljive stroške. Stroški najetega dela so

obračunani po cenah iz kataloga kalkulacij za načrtovanja gospodarjenja na kmetijah

(KGZS 2011). Poraba delovnega časa je izračunana s pomočjo tehnoloških formul, ki

ponazarjajo odnose med dejanskim časom, potrebnim za posamezno delo, in tehnološkimi

normativi (normativi delovnih postopkov, zmogljivosti strojev, opreme itd.).

Za oceno analize ekonomske upravičenosti kmetijske pridelave bodo ocenjeni naslednji

ekonomski parametri:

- Skupni prihodek

Skupni prihodek proizvodnje izračunamo kot produkt med količino pridelka in njegovo

prodajno ceno (prodajna cena je cena katero dosega pridelovalec z direktno prodajo

grozdja na trgu in sicer kot grozdje za neposredno konzumacijo).

SP = Y × Cy + Ysp × Csp, (1)


9

kjer je:

SP - skupni prihodek (€)

Y - količina pridelka (kg, l, kom)

Cy - prodajna cena pridelka (€/kg, €/l, €/kom)

Ysp - količina stranskega pridelka (kg, l, kom)

Csp - prodajna cena stranskega proizvoda (€/kg, €/l, €/kom)

- Finančni rezultat

Predstavlja razliko med skupnim prihodkom proizvodnje in skupnimi stroški proizvodnje.

FR = SP – SS, (2)

kjer je:

FR - finančni rezultat (€)


SS - skupni stroški (€)

- Koeficient ekonomičnosti

Koeficient ekonomičnosti predstavlja razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi stroški.

Z njim ugotavljamo ekonomičnost poslovanja. Če je koeficient višji od 1, pomeni, da je

poslovanje ekonomično, pri proizvodnjah, ki imajo koeficient ekonomičnosti manjši od 1,

z ekonomskega vidika niso upravičene.

Ke = SP / SS, (3)


10

kjer je:

Ke - koeficient ekonomičnosti



- Lastna in prelomna cena

Lastna cena nam pove višino stroškov potrebnih za proizvodnjo enote proizvoda.

Izračunana je kot kvocient med skupnimi stroški in količino pridelka. Lastna cena je

ekvivalent prelomni ceni proizvoda (PCP).

LC (PCP) = SS / Y, (4)

kjer je:

LC - lastna cena (€/kg)


Y - količina pridelka (kg, l, kom)

PCP - prelomna cena proizvodnje (€/kg)

Lastna cena se lahko računa tudi tako, da upoštevamo subvencijo. V tem primeru je

izračun naslednji:

LC = (SS - SUB) / Y , (5)


11

- Prelomna točka proizvodnje

Izračuna se kot kvocient med skupnimi stroški proizvodnje in prodajno ceno pridelka.

PTP = SS / Cy, (6)

kjer je:

PTP - prelomna točka proizvodnje (kg, l, kom)

SS - skupni prihodek (€)

Cy - prodajna cena pridelka (€/kg, €/l, €/kom)

3.2 Simulacijski model za pridelavo grozdja

Za ekonomsko analizo pridelave grozdja je bila uporabljena metoda simulacijskega

modeliranja s kalkulacijami skupnih stroškov.

Naš simulacijski model je bil v prvi fazi razvit preko popisa posameznih faz tehnološkega

procesa v pridelavi grozdja. S pomočjo razvitih simulacijskih modelov so se lahko v

nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri. Podatke smo zbirali pri

pridelovalcih, bili na razgovoru z ekološkimi pridelovalci grozdja nato pa vnesli podatke iz

prakse, ter podatke iz stokovne literature.

Osnova simulacijskega modela je bila tehnološka karta za pridelavo grozdja. Ta karta je

sestavljena iz vhodnih parametrov porabe zaščitnih sredstev, delovnih ur, strojnih ur,

najetih strojnih uslug in prenesenih fiksnih stroškov. S pomočjo teh podatkov je bila v

nadaljevanju ocenjena ekonomičnost preusmeritve. Poraba kupljenega materjala je

obračunana po maloprodajnih cenah. Strošek storitev (najeto delo in usluge) je bil

obračunan po cenah ki trenutno veljajo za tovrstno delo. Te cene ter predviden čas za


12

posamezno so pridobljene na kmetijski svetovalni službi, zapisane pa so v katalogu

kalkulacij.

S pomočjo razvitega simulacijskega modela na začetku emperično ocenjujemo parametre

konvencionalnega načina oskrbe vinograda. V nadaljevanju je nato z ekonomskega vidika

ocenjeno obdobje preusmeritve in kot zadnje še ekonomska analiza ekološke pridelave

grozdja. Vsako obdobje je bilo ocenjeno posebej, da bi na koncu lahko ugotovili ali je

preusmeritev vinogradniškega dela kmetije iz konvencionalne oskrbe v ekološko z

ekonomskega vidika upravačena.


13

4 REZULTATI IN DISKUSIJA

S pomočjo razvitega tehnološko-simulacijskega modela smo s kalkulacijami skupnih

stroškov želeli oceniti ekonomsko upravičenost preusmeritve vinogradniškega dela

kmetije. Z vnosom pridobljenih podatkov (npr. tehnološki podatki pridelave, prodajne cene

za kg grozdja, predvideni pridelki na ha površine - ki smo jih pridobili neposredno od

pridelovalcev, itd.) v za to razviti simulacijski model, smo ocenili pomembnejše

ekonomske parametre. Slednji služijo kot pokazatelji ekonomske upravičenosti

preusmeritve.

V nadaljevanju poglavja so predstavljeni pokazatelji ekonomske upravičenosti

preusmeritve po posameznih obdobjih pridelave, konvencionalna pridelava, obdobje

preusmeritve in ekološka pridelava grozdja (preglednica 1).

Preglednica 1: Zbirna preglednica ekonomskih parametrov in rezultatov kalkulacij

pridelave grozdja za konvencionalno obdobje ter obdobje preusmeritve in

ekološke pridelave grozdja na kmetiji

OCENJENI PARAMETRI

KOVENCIONALNO

OBDOBJE

OBDOBJE

PREUSMERITVE

(2 leti)

EKOLOŠKA

PRIDELAVA

Y 10.000,00 kg 4.000,00 kg 5.000,00 kg

Cy 0,55 €/kg 0,80 €/kg 2,00 €/kg

LC 0,64 €/kg 3,60 €/kg 2,84 €/kg

FR -518,67 € -10.571,05 € -3.618,00 €

Ke 0,92 0,27 0,75

PTP 11.546,00 kg 18.008,00 kg 7.098,00 kg

PCP 0,64 €/kg 3,60 €/kg 2,84 €/kg

SS 6.350,67 € 14.406,96 € 14.196,96 €

SP 5832,00 € 3835,91 € 10.579,00 €


14

Analiza je pokazala, da je lastna cena grozdja v konvencionalni pridelavi 0,64 €/kg, v

obdobju preusmeritve 3,60 €/kg ter v ekološki pridelavi 2,84 €/kg.

Ocena koeficienta ekonomičnosti nakazuje na ekonomsko učinkovitost pridelave grozdja v

posameznem obdobju pridelave. V konvencionalni pridelavi je vrednost Ke = 0,92, v

obdobju preusmeritve znaša vrednost Ke = 0,27 in v obdobju ekološke pridelave Ke =

0,75. Vsi ocenjeni parametri nakazujejo, da je ob predpostavljenih vhodnih parametrih

pridelave le-ta iz ekonomskega vidika neupravičena.

4.1 Preusmeritev vinogradniške kmetije

Iz preglednice 1 je torej razvidno, da kljulb višjim prodajnim cenam grozdja pridelanega na

ekološki način preusmeritev vinogradniškega dela kmetije iz konvencionalne v ekološko

pridelavo in prodajo grozdja ekonomsko ni upravičena.

Skupni prihodek v konvencionalni pridelavi z vključenimi neposrednimi plačili in

upoštevano vhodno maloprodajno ceno v kalkulaciji (0,55 €/kg) ceno je ocenjen na

vrednost 5.832,00 €/ha, pridelali bi predvidoma 10.000 kg grozdja/ha (vhodne

maloprodajne cene grozdja so bile pridobljene pri več vinskih kleteh). V obdobju

preusmeritve je ocenjen prihodek 3.835,91 €/ha ker se predpostavlja izpad pridelka zaradi

spremembe načina in tehnologije pridelave grozdja (ocenjen pridelek je 4.000kg

grozdja/ha, prodajna cena le tega pa je 0,80 €/kg).V obdobju ekološke pridelave je skupni

prihodek ocenjen na 10.579,00 €/ha, količina pridelka je ocenjena na 5.000 kg grozdja/ha,

upoštevana prodajna cena pa je 2,00 €/kg (navedene cene smo pridobili od ekoloških

vinoradnikov ki tržijo grozdje za svežo potrošnjo).

Pri tem je potrebno poudariti da so v kmetijstvu pomembna tudi neposredna plačila v

vinogradništvu (višine plačil za vinogradništvo so podrobneje prikazane v preglednici 2).

Slednje neposredno vplivajo na samo končno oceno ekonomskih parametrov pridelave

(preglednica 2).


15

Preglednica 2: Višina neposrednih plačil glede na način pridelave grozdja (PDP v €/ha)

Neposredno plačilo za

konvencionalno pridelavo

Neposredno plačilo za obdobje

preusmeritve

Neposredno plačilo za ekološki

način pridelave

332,00 € 635,91 € 578,92 €

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (2012)

Če med sabo primerjamo višino neposrednih plačil za posamezno obdobje pridelave

(preglednica 2) vidimo, da je višina slednjih za obdobje preusmeritve ter za obdobje

ekološke pridelave grozdja višja v primerjavi s konvencionalno pridelavo.

Nadaljnje so za vsak način pridelave pripravljeni ustrezni škropilni načrti na podlagi,

katerih so se v celoti ocenili kot materialni stroški pridelave grozdja. Škropilni načrt je tudi

osnova za uspešno zatiranje bolezni in škodljivcev, če želimo doseči optimalen pridelek.

V načrtih so navedene cene posameznih pripravkov ter strošek škropljenja za 1 ha

vinograda.

V obdobju konvencionalne pridelave grozdja škropimo 10-krat in 2-krat herbicidamo proti

plevelom z Boom efektom. Materialni strošek uporabljenih pripravkov (preglednica 3), za

1 ha vinograda za 10 škropljenj in uporabo herbicida v pasu pod trsi je v strukturi skupnih

stroškov ocenjen na 528,89 €/ha.

Razlika v škropilnem načrtu med konvencionalnim obdobjem in obdobjem preusmeritve

(preglednica 4) je v številu škropljenj ter v uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Poraba

različnih pripravkov ter število škropljenj se iz leta v leto spreminja v odvisnosti od

vremenskih razmer ter pojavov bolezni ne glede na način pridelave. V obdobju

konvencionalne obdelave škropimo 10-krat in 2-krat herbicidamo, v obdobju preusmeritve

pa bi škropili, 17-krat brez uporabe herbicidov, saj je za ekološki način oskrbe

prepovedano. Pleveli bi se zatirali termično. Strošek zatiranja plevelov na hektar bi znašal

med 50-60 € (poraba plina bi znašala med 25-30 kg na ha površine).


16

Preglednica 3: Škropilni načrt za obdobje konvencionalne pridelave za 1 ha vinograda

TERMIN UKREP SREDSTVO KOLIČINA

(kg,l/ha)

CENA (€/kg) STROŠEK (€/ha)

23.4.2013 Škropljenje 1 Antracol 1,00 11,00 11,00

23.4.2013 Škropljenje 1. Cosan 1,00 3,83 3,83

23.4.2013 Škropljenje 1. Ortus 0,40 10,00 4,00

26.4.2013 Herbicidanje 11.boom efekt 2,00 24,80 49,60

2.5.2013 Škropljenje 2.Antracol combi 1,00 11,00 11,00

2.5.2013 Škropljenje 2. Karatane 0,25 4,50 1,12

2.5.2013 Škropljenje 2. Protifert 1,00 4,87 4,87


13.5.2013 Škropljenje 3. Mikal premium 2,10 25,50 53,55



13.5.2013 Škropljenje 3. Bor 4,00 5,50 22






2.6.2013 Škropljenje 5. Nativo 1,26 29,95 37,74

13.6.2013 Škropljenje 6. Pergado 1,40 10,38 14,53


13.6.2013 Škropljenje 6. Runner 0,21 12,95 2,72

13.6.2013 Škropljenje 6. Nativo 1,26 29,95 37,78

23.6.2013 Škropljenje 7. Pergado 1,12 10,38 11,63



3.7.2013 Škropljenje 8. Bakreni

Antracol

2,00 5,95 11,90

3.7.2013 Škropljenje 8. Pyrinex 1,00 11,87 11,87



14.7.2013 Škropljenje 9. Cuprablau Z 3,00 3,75 11,25


17


28.7.2013 Škropljenje 10. Cuprablau Z 3,00 3,75 11,25


26.4.2013 Herbicidanje 11. Boom efekt 2,00 24,80 49,60

STROŠEK 528,89

Vir: Kmetijska trgovina ZRNO d.o.o. Raka (2013), Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja

(2012). Številke pred pripravki pomenijo število tretiranj (1-10). Herbicidanje je označeno s številko 11.

Materialni strošek sredstev za varstvo 1 ha vinograda bi v obdobju preusmeritve v strukturi

skupnih stroškov za 17 škropljenj znašal 637,55 €/ha (preglednica 4). Strošek mehanskega

zatiranja plevela je v strukturi spremenljivih stroškov upoštevan kot postavka ročnega dela

(okopavanje, pletev, košnja z navadno koso) seveda pa smo za zatiranje upoštevali tudi

uporabo plina. V obdobju preusmeritve je način oskrbe vinograda enak kot v ekološki

pridelavi, zato so upoštevani enaki materialni stroški za fitofarmacevtska sredstva za 1 ha

in bi potem za 17 škropljenj znašali 637,55 €/ha, enako kot v obdobju preusmeritve

Preglednica 4: Škropilni načrt za obdobje preusmeritve in ekološke pridelave za 1 ha

vinograda

TERMIN UKREP SREDSTVO KOLIČINA (kg,l/ha)

CENA (€/kg) STROŠEK (€/ha)

17.4.2013 Škropljenje 1. Močljivo žveplo 1,00 2,50 2,50

22.4.2013 Škropljenje 2. Champ formula 1,00 10,62 10,62




27.4.2013 Škropljenje 3. Frutoguard 2,00 22,34 44,68

2.5.2013 Škropljenje 4. Myco-sin VIN 2,50 11,32 28,30

2.5.2013 Škropljenje 4. Algovital plus 2,00 7,97 15,94





18

13.5.2013 Škropljenje 6. Kalijevo vodno

steklo

3,00

7,76 23,28

13.5.2013 Škropljenje 6. Frutoguard 1,00 22,34 22,34


18.5.2013 Škropljenje 7. Algovital plus 2,00 7,97 15,94

18.5.2013 Škropljenje 7. Delfin WG 0,75 35,34 26,51



steklo

4,20

7,76 32,59


30.5.2013 Škropljenje 9. AQ 10 0,25 100,00 24,50



steklo

4,20

7,76 32,59


12.6.2013 Škropljenje 11. AQ 10 0,25 100,00 24,5

19.6.2013 Škropljenje 12. Bazfoliar aktiv 2,45 13,16 32,24

19.6.2013 Škropljenje 12. Kumulus 1,40 2,50 3,50


26.6.2013 Škropljenje 13. Bazfoliar aktiv 2,45 13,16 32,24

26.6.2013 Škropljenje 14. Pepelin 1,40 2,60 3,64

26.6.2013 Škropljenje 14. Nordox 1,05 18,00 18,90

1.7.2013 Škropljenje 15. Kumulus 2,00 2,50 5,00


10.7.2013 posipavanje 16. Žveplo v prahu 15,00 0,90 13,50

25.7.2013 škropljenje 17. Cuprablau Z 2,00 3,75 7,50

STROŠEK 637,55

Vir: Kmetijska trgovina ZRNO d.o.o. Raka (2013), Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja

(2012). Številke pred pripravki pomenijo število tretiranj (1-17).

Nadalje so v preglednici 5 prikazane delovne ure in urne postavke posameznega ročnega

dela za vsak ukrep. Delovne ure (preglednica 6) za obiranje so odvisne od načina pridelave

cena pa je določena po Katalogu kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah

(KGZS 2011).

.


19

Preglednica 5: Normativ delovnih ur in urna postavka za posamezno ročno delo

DELOVNE URE

UKREP ur/ha €/h €/ha

ZIMSKA REZ 100 6,00 600,00

VEZ 50 6,00 300'00

ZELENA DELA 100 5,00 500,00

POPRAVILO OPORE 10 5,00 50,00

NEPREDVIDENA DELA 35 5,00 175,00

PLETEV 15 5,00 75,00

KOŠNJA TRAVE MED TRSI Z NAVADNO

KOSO 20 5,00 100,00

OKOPAVANJE 25 5,00 125,00

STROŠKI SKUPAJ 1.925,00

Vir: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (KGZS 2011)

Preglednica 6: Delovni normativi in stroški obiranja grozdja za posamezno obdelovalno

obdobje

Obdobje KONVENCIONALNO PREUSMERITEV EKOLOŠKO

Število h/ha 160 130 140

Cena €/h 5,00 5,00 5,00

Strošek obiranja €/ha 800,00 650,00 700,00

Vir: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (KGZS 2011)


20

5 SKLEPI

Namen raziskave je bil analizirati preusmeritev vinogradniškega dela kmetije iz

konvencionalne v ekološko v ekološko pridelavo.

V prvi fazi raziskave je bil razvit ustrezen tehnološko-ekonomski simulacijski model s

kalkulacijami skupnih stroškov za pridelavo grozdja. Ta model je predstavljal osnovno

orodje za ugotavljanje ekonomičnosti preusmeritve. Razvit model se je apliciral v

konvencionalnem obdobju pridelave, obdobju preusmeritve vinogradniškega dela kmetije

in v obdobju ekološke pridelave grozdja. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko potrdimo ali

ovržemo naslednje predpostavljene hipoteze:

H1: Na osnovi opravljenih kalkulacij ter dobljenih rezultatov predvidevamo, da je

preusmeritev iz konvencionalne vinogradniške kmetije v ekološko iz ekonomskega

vidika dolgoročno gledano upravičena odločitev.

Iz rezultatov analize je sicer razvidno, da bi vinogradniški del kmetije v obdobju ekološke

pridelave posloval z višjim prihodkom kot v konvencionalnem obdobju. V konvencionalni

pridelavi znaša prihodek s prištetim neposrednim plačilom 5.832,00 € in je višji kot v

obdobju preusmeritve, kjer znaša 3.835,91 € ter nižji kot v obdobju ekološke oskrbe, kjer

znaša 10.579,00 €. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je negativna vrednost (FR

= -518,67 €), prav tako v obdobju preusmeritve (FR = -10.571,05 €) in v obdobju ekološke

pridelave (FR = -3.618,00 €).

Iz analize je razvidno, da tudi pridelava grozdja na ekološki način, s katerim lahko

dosežemo tudi do štirikrat višjo ceno grozdja, ekonomsko ni upravičena. Hipotezo 1 na

osnovi dobljenih rezultatov ovržemo, saj je koeficient ekonomičnosti pod vrednostjo 1 in

znaša v obdobju ekološke oskrbe vinograda 0,75. Višji koeficient ekonomičnosti lahko

pričakujemo le v primeru, da bi bile v vinograd posajene namizne sorte grozdja, pri katerih

bi dosegli večji pridelek. Poleg tega je potrebno upoštevati zdajšnjo sortno sestavo, saj je


21

glede na sorte, ki so posajene v vinogradu tudi možnost prodaje za svežo potrošnjo

omejena. Če hoče pridelovalec v ekološkem obdobju poslovati ekonomsko upravičeno,

potem bi moral pri tem pridelku grozdja nadaljevati s predelavo grozdja do končnega

produkta, vina in le-tega prodati po ceni, ki bi omogočila ekonomsko upravičenost

pridelave.

H2: Razviti simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov bo služil kot podporno

orodje pri procesu odločanja kmetije pri preusmeritvi kmetijskega gospodarstva.

Zastavljeno hipotezo lahko potrdimo, saj lahko s spremembo vhodnih podatkov modela

ocenjujemo celovito ekonomiko pridelave grozdja.


22

6 LITERATURA

Bavec M., Poštrak N., Repič P., Robačar M., 2003. Ekološko vinogradništvo. SAD revija

za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo 10: 13–14.

Benoit M., Veysset P., 2003. C onversion of cattle and sheep suckler farming to organic

farming: adaptation of the farming system and its economic consequences. Livestock Prod.

Sci. http://www.sciencedirect.com/science/journal/03016226/80/1 80: 141–152.

Chiffoleau Y. , 2005. Learning about innovation through networks: the development of

environment-friendly viticulture. Technovation, 25/10: 1193–1204.

Coll P., Le Cadre E., Blanchart E., Hinsinger P., Villenave C. 2011. Organic viticulture

and soil quality: A long-term study in Southern France. Applied Soil Ecology, 50: 37–44

str.

Hofmann U. Ökologischer Weinbau in Europa 2010

http://www.fibl.org/fileadmin/documents/de/biofach/2010/hofmann-willer-2010-

viticulture.pdf (September 2013)

KGZS, 2011. Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah. Ljubljana, 62–

66 str.

Lobley M., Butler A., Reed M., 2009. The contribution of organic farming to rural

development Land Use Policy, 26: 723–735.

Ekološko kmetovanje. 20.8.2012

kmetovanje http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/

(september 2012)

Pažek K. 2008a. Simulacijski modeli. Zapisku predavanj. Univerza v Mariboru. Fakulteta

za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.

Pažek K., Rozman Č., Borec A. 2007. Aplikacija simulacijskih in večkriterijskih

odločitvenih modelov za podporo odločanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za

kmetijsko pridelavo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 2007, 33 str.


23

Pažek K., Rozman Č., Turk J., Bavec M. 2003. Finančna analiza ocenjevanja investicij

dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah. V: Kavčič S, Erjavec E, Kuhar A. (ur.).

Sodobni izzivi menedžmenta v agroživilstvu. Ljubljana, DAES: 325–339.

Rozman Č, Pažek K. 2007 Študijsko gradivo za predmet »Management v

kmetijsktvu«Zbirka rešenih nalog«. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor:

60 str.

SURS Statistični urad Republike Slovenije. 2005.

http://www.stat.si/ (maj 2007).

SURS Statistični urad Republike Slovenije 2013.

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1561902S&ti=&path=./Database/Okolje

/15_kmetijstvo_ribistvo/11_15619_ekolosko_kmet/&lang=2 (junij 2013).

Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja 2012. Ljubljana, Ministrstvo za

kmetijstvo in okolje 34-38 str.

Vindiš P., Rozman Č., Stajnko D., Muršec B. 2011. Aplikacija simulacijskega in

večkriterijskega odločitvenega modela za podporo odločanja pri izbiri energetskih rastlin

za pridelavo v bioplin.(elektronski vir).

http://fk.uni-mb.si/fkbv/images/stories/Biosistemsko-inzenirstvo/Aplikacija-simulacijskega

-in-večkriterijskega-odločitvenega-modela-za-podporo-odlocanja-pri-izbiri-energetskih-

rastlin-za%20pridelavo%20v-bioplin.pdf (10. maj 2012).

Vršič S., Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. Ljubljana, Kmečki glas: 222 str.

ZPS 2010 (zveza potrošnikov Slovenije)

http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/oznacevanje-zivil/ekoloska-zivila4.html?Itemid=413

(september 2013)


24

7 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Karmen Pažek za strokovno svetovanje, usmerjanje,

potrpežljivost in pomoč pri pisanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem tudi

gospodu Jerneju Prišenku mag. agrar. ekon. in tehniškemu sodelavcu Katedre za agrarno

ekonomiko in razvoj podeželja za pregledovanje ter pomoč pri izdelavi diplomske naloge,

ter gospodu Davidu Križmanu za lektoriranje diplomske naloge.

Izr. prof. dr. Stanku Vršiču za pregled diplomske naloge, ter gospodu Šumenjaku in

gospodu Šmalčiču za pomoč in posredovane podatke iz prakse pri izdelavi diplomske

naloge.

Iskreno se zahvaljujem materi, starim staršem, dekletu in prijateljem za podporo in

motiviranje med študijem.

ekonomika preusmeritve vinogradniške · pdf filesimulacijsko modeliranje je ena od...

Documents