ekonomika suŠenja zdravilnih rastlin in priprave … · 2020-01-30 · kozic a., ekonomika...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Anja KOZIC

EKONOMIKA SUŠENJA ZDRAVILNIH RASTLIN IN

PRIPRAVE ČAJNIH MEŠANIC NA EKO-SOCIALNI

KMETIJI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

DISLOCIRANA ENOTA RAKIČAN

MANAGEMENT V AGROŢIVILSTVU IN RAZVOJ

PODEŢELJA

Anja KOZIC

EKONOMIKA SUŠENJA ZDRAVILNIH RASTLIN IN

PRIPRAVE ČAJNIH MEŠENIC NA EKO-SOCIALNI

KMETIJI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2011

POPRAVKI:

Kozic A., Ekonomika sušenja zdravilnih rastlin in priprave čajnih mešanic na eko-socialni kmetiji.

Diplomsko delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

III

Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega visokošolskega strokovnega

študija Management v agroţivilstvu in razvoj podeţelja na Fakulteti za kmetijstvo in

biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: izr. prof. dr. Črtomir Rozman

Mentorica: izr. prof. dr. Karmen Paţek

Članica: izr. prof. dr. Martina Bavec

Lektorica: Suzana Panker, prof. slov. j. in nem. j.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora : 29. september 2011

Anja KOZIC



IV

Ekonomika sušenje zdravilnih rastlin in priprave čajnih mešanic na eko-socialni

kmetiji

UDK: 635.7:664.8.047:663.95:004.414.23(043.2)=863

Zdravilne rastline, ki se uporabljajo v čajnih mešanicah so namenjene potrošnikovemu zdravju ter počutju.

Cilj naloge je bila ocena ekonomske upravičenosti sušenja zdravilnih rastlin in priprave čajnih mešanic na

eko-socialni kmetiji. V ta namen je bil razvit simulacijski model, kjer je bila uporabljena metoda kalkulacij

skupnih stroškov. Zbiranje podatkov je bilo na terenu osredotočeno na zdravilne rastline, ki se nabirajo na

območju Pomurja. Zbrani podatki sluţijo kot vhodni parametri za kalkulacijo posamezne zdravilne rastline in

v nadaljevanju tudi za pripravo kalkulacij čajnih mešanic, ki so namenjene trgu. Ekonomska analiza čajnih

mešanic je bila prikazana v treh scenarijih. Rezultati kaţejo, da je sušenje zdravilnih rastlin in priprave

analiziranih vrst čajnih mešanic ekonomsko upravičena za Domači čaj in Korenikin čaj (Ke = 1,00). Pri

Kocljevem čaju je proizvodnja ob predpostavljenih parametrih ekonomsko neupravičena. Ocenjeni so bili še

nekateri ekonomski parametri, ki so osnova za odločanje o pridelavi in pripravi ţe omenjenih čajnih mešanic

in so prikazani v poglavju rezultati.

Ključne besede: ekonomika /zdravilne rastline /simulacijsko modeliranje /kmetija

OP:VI, 47 s., 10 pregl., 14 slik, 2 graf., 35 ref.

The economics of medicinal plant drying and preparation of tea blends at Eco -

social farm

Medicinal plants used in tea blends are intended for the consumer's health and wellbeing. The objective of

the thesis was to estimate the economic viability of medicinal plant drying and preparation of tea blends at

Eco - social farm. For this purpose a simulation model was developed, where total cost method was used. In

the field, data collection was focused on medicinal plants which are harvested in the Pomurje region. The

collected data is used as input parameters for total costs calculation of specific medicinal plants and in further

process also for preparing calculations for tea blends that are placed on the market. Economic analysis of tea

blends was demonstrated in three scenarios. The results show that drying of medicinal plants and preparation

of the analyzed types of tea blends is economically viable for ‘Domači čaj’ (Domestic tea) and ‘Korenikin

čaj’ (Korenika tea) (Ke - coefficient of economics = 1,00) In case of ‘Kocljev čaj’ (Kocelj tea) the

production at the assumed parameters is economically unjustifiable. Other economic parameters were

assessed, which determine production and preparation of the above-mentioned tea blends and are shown in

the results section.

Key words: Economics / medicinal plants / simulation modeling / farm

NO:VI, 47 P., 10 Tab., 14 Pic., 2 Graph., 35 Ref.



V

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1 Namen in cilji ........................................................................................................ 2

1.2 Delovne hipoteze ................................................................................................... 2

2 PREGLED LITERATURE ........................................................................................ 3

2.1 Ekološko kmetijstvo .............................................................................................. 3

2.2 Dopolnilna dejavnost na kmetiji .......................................................................... 4

2.3 Pridelovanje zdravilnih rastlin v Sloveniji ......................................................... 5

2.4 Nabiranje, sušenje, pakiranje in skladiščenje zdravilnih rastlin ..................... 6

2.5 Sestava čajne mešanice ......................................................................................... 8

2.6 Pregled literature s področja ekonomike kmetijstva ......................................... 9

3 METODOLOGIJA DELA....................................................................................... 12

3.1 Kratka predstavitev eko-socialne kmetije Korenika ....................................... 12

3.2 Metoda simulacijskega modeliranja ................................................................ 12

3.3 Zgradba in razvoj simulacijskega modela za zdravilne rastline .................... 13

3.3.1 Tehnološki postopek priprave sušenih zdravilnih rastlin .............................. 20

3.4 Kalkulacija skupnih stroškov ............................................................................ 22

3.4.1 Stroški strojev ................................................................................................ 24

3.4.2 Stroški potrošnega materiala ......................................................................... 26

3.4.3 Drugi stroški .................................................................................................. 28

3.5 Zgradba in razvoj simulacijskega modela za ekonomsko analizo čajnih

mešanic ............................................................................................................................ 28

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................. 31

4.1 Ekonomska analiza zdravilnih rastlin .............................................................. 31

4.1.1 Stroški posameznih zdravilnih rastlin ........................................................... 31

4.2 Ekonomska analiza čajnih mešanic ................................................................... 36

4.2.1 Lastna cena čajne mešanice ........................................................................... 37

5 SKLEP ..................................................................................................................... 41

6 VIRI ......................................................................................................................... 43



VI

Kazalo slik

Slika 1: Izsek modela kalkulacije – Glog, ročne delovne ure ............................................. 16

Slika 2: Izsek modela kalkulacije – Glog, drugi stroški ...................................................... 16

Slika 3: Izsek modela kalkulacij – Glog, stroški potrošnega materiala ............................... 17

Slika 4: Izsek modela kalkulacije − kalkulacija zdravilnih rastlin, glog ............................. 19

Slika 5: Tehnološki postopek priprave zdravilnih rastlin za skladiščenje .......................... 21

Slika 6: Tehnološki postopek priprave čajnih mešanic ...................................................... 22

Slika 7: Izsek modela kalkulacije – Glog, stroški strojev.................................................... 25

Slika 8: Sušilne komore v sušilnici ..................................................................................... 26

Slika 9: Potrošni material ................................................................................................... 27

Slika 10: Izsek modela kalkulacije, drugi stroški – lipa ...................................................... 28

Slika 11: Izsek modela čajnih mešanic - Domači čaj, ročne delovne ure ........................... 29

Slika 12: Izsek modela čajnih mešanic − Domači čaj, drugi stroški ................................... 29

Slika 13: Izsek modela kalkulacij čajnih mešanic − Domači čaj, stroški potrošnega

materiala ................................................................................................................ 30

Slika 14: Končni izdelek čajne mešanice ........................................................................... 37

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Mešanica čajev − Domači čaj ...................................................................... 14

Preglednica 2: Mešanica čajev − Kocljev čaj ...................................................................... 15

Preglednica 3: Mešanica čajev − Korenikin čaj .................................................................. 15

Preglednica 4: Izsek modela kalkulacije sporni spremenljivi stroški na kmetiji Korenika . 24

Preglednica 5: Količina sveţih zdravilnih rastlin za 1 kg suhih zdravilnih rastlin .............. 32

Preglednica 6: Razdelitev stroškovnih postavk za posamezne zdravilne rastline ............... 33

Preglednica 7: Ocenjeni ekonomski parametri za posamezno zdravilno rastlino ............... 36

Preglednica 8: Analiza scenarija za primer, kjer je upoštevana dejanska prodajna cena .... 38

Preglednica 9: Potrebna prodajna cena za ekonomsko upravičeno proizvodnjo................. 39

Preglednica 10: Ekonomska analiza čajnih mešanic ob predpostavki enotne prodajne cene

(PC) čajne mešanice .................................................................................. 40

Kazalo grafov

Grafikon 1: Skupni stroški za posamezno rastlino (%) ....................................................... 34

Grafikon 2: Posamezni stroški za 11 zdravilnih rastlin (%) ................................................ 35

Kozic A.: Ekonomika sušenje zdravilnih rastlin in priprave čajnih mešanic na eko-socialni kmetiji


1

1 UVOD

Zdravilne rastline ljudje ţe dolgo uporabljajo za lajšanje, zdravljenje in počutje bolnikov.

Danes medicina vsakodnevno napreduje in potrošniki še vedno izraţajo interese po

naravnih zdravljenjih. Ljudje izkoriščajo zdravilne rastline za domačo porabo v vseh

moţnih oblikah. Za potrošnika sta zelo pomembna sestava in učinek zdravilne rastline.

Zdravilne rastline, ki se uporabljajo posamično ali v čajnih mešanicah, so namenjene

potrošnikovemu zdravju ter dobremu počutju.

Najpogostejša oblika uţivanja zdravilnih rastlin so čaji in čajne mešanice pripravljeni iz

plodov, cvetov, listov, zeli, skorij in korenin. Droga imenujemo rastlino ali del rastline, ki

vsebuje zdravilne snovi. Čajne mešanice, ki imajo primerno kombinacijo droge, so lahko

učinkovite samo, če uporabljamo preizkušene mešanice čajev. Optimalno količino

zdravilne snovi lahko zagotovimo ob uporabi posamezne droge ob pravem doziranju

(Zdravilne 2011).

V Sloveniji je kar nekaj društev, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo zdravilnih rastlin.

Cilj vseh je spodbuditi predvsem to, da bi se kmetije preusmerile k pridelavi in predelavi v

obliki osnovne ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Slovenci kot pridelovalci zdravilnih

rastlin na svetovnem trgu ne bomo nikoli konkurirali s količino zdravilnih rastlin, lahko pa

morda kakovostjo le-teh. Potrošnikom moramo ponuditi le najboljše, pa čeprav je cena

tega izdelka višja kot na svetovnem trgu. Pridelovalci ponujajo svoje izdelke na trţnicah,

nekateri so sklenili pogodbe z večjimi trgovci, ki se ukvarjajo z tovrstno dejavnostjo, so pa

tudi pridelovalci, ki svoje izdelke ponujajo na domu.



2

1.1 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je v prvi fazi oceniti ekonomsko upravičenost sušenja zdravilnih

rastlin, ki jih vsebujejo posamezne čajne mešanice. V nadaljevanju nameravamo oceniti

tudi ekonomsko upravičenost priprave treh čajnih mešanic (Domači čaj, Kocljev čaj in

Korenikin čaj), ki so namenjene trţni dejavnosti.

Cilj diplomskega dela je ekonomska analiza sušenja zdravilnih rastlin na območju

Pomurja. Zbrani vhodni podatki bodo vneseni v razvit simulacijski model s pripadajočimi

tehnološkimi kartami in kalkulacijo skupnih stroškov. Podatki se navezujejo konkretno na

eko-socialno kmetijo Korenika, ki se ukvarja s pripravo omenjenih čajnih mešanic za

prodajo na trgu. Rezultati raziskave bodo sluţili za določitev lastne in prodajne cene

analiziranih čajnih mešanic.

1.2 Delovne hipoteze

V raziskavi so predpostavljene naslednje delovne hipoteze:

1. Predvidevamo, da je sušenje zdravilnih rastlin na kmetiji in priprave analiziranih

čajnih mešanic ekonomsko upravičeno.

2. Razvito orodje (simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov) bo uporaben

pripomoček v procesu odločanja in določanja lastnih cen analiziranih čajnih

mešanic.

3. Na osnovi rezultatov raziskave bo eko-socialna kmetija Korenika lahko določila

ustrezne prodajne cene posameznih zdravilnih rastlin in čajnih mešanic za namen

trţne dejavnosti.



3

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetijstvo je kot najvišje vrednotena oblika trajnostnega kmetijstva postala

sestavni del kmetijstva in trgovine z ţivili, kjer se v evropskem in svetovnem merilu beleţi

najhitrejša rast v prehranbeni industriji (Bavec s sod. 2002).

Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ţivil (Ur. l. RS,

71/2010), ki je v veljavi od 21. 09. 2010, podrobneje določa postopke in metode ekološke

pridelave oziroma predelave, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma ţivil, kontrolo in

certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma ţivil (Pravilnik 2010).

Moţnost za razširitve ekološkega kmetijstva so v Sloveniji zelo dobre – vendar pod

pogojem, da se bo enako hitro razvijal tudi trg ali pa bo moţen izvoz ekoloških pridelkov

na tuje trge (Bavec s sod. 2001).

Ekološko pridelana ţivila so kakovostna ţivila in polnovrednega okusa. Z nakupom

ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi

k varovanju našega okolja. Ekološki kmet se mora ravnati po ekoloških smernicah, ki jih

natančno določa Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma

ţivil, ki zajema tako rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, ţivinorejo,

čebelarstvo, ribogojstvo, kot tudi predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov

oziroma ţivil in sistem kontrole (Mavrin s sod. 2002).

Ţivilo se lahko trţi kot ekološko, če je pridelano oziroma predelano v skladu z zakonodajo,

ki ureja to področje. Na področju ekološkega kmetijstva je v EU 1.1.2009 začela veljati

nova zakonodaja, in sicer: Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki

pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91.

Poleg osnovne uredbe Sveta Evrope je Evropska komisija sprejela še dve izvedbeni uredbi:



4

Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil

za izvajanje Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških

proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora in Uredba Komisije (ES)

1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi posebnih pravil za izvajanje Uredba Sveta

(ES) 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih drţav (Bavec s

sod. 2009).

2.2 Dopolnilna dejavnost na kmetiji

Pridelovanje zdravilnih rastlin postaja resna kmetijska dejavnost. Perspektiva drţav v

razvoju je uvajanje novih kultur v kmetijstvu, podpirajo raziskave in uvajanje zdravilnih

rastlin v pridelovanje. Pridelava in predelava zdravilnih rastlin se je razvila v industrijo, ki

poteka po načelih dobre proizvodne prakse, ki zahteva veliko surovin dobre kakovosti.

Pridelovanje omogoča kakovostne in predvidljive količine surovin. Vse več podjetij gradi

svoj proizvodni program tudi na ekološko ali sonaravno pridelanih zdravilnih rastlin (Rode

2001).

Za dopolnilne dejavnosti na kmetiji se kmetje odločajo predvsem iz ekonomskih razlogov.

S tem ţelijo pridobiti dodatni dohodek, izboljšati socialni poloţaj, izkoristiti stanovanjske

in gospodarske prostore ter stroje, zaposliti proste delovne moči na kmetiji in izkoristiti

znanje in spretnost in s tem bolje unovčiti svoje kmetijske pridelke (Kulovec s sod. 2002).

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji se mora pridobiti dovoljenje, ki ga izda

upravna enota ob izpolnitvi predpisanih pogojev. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora

predhodno izpolniti obrazec s pripadajočo dokumentacijo, ki je zakonsko definirana (Ur. l.

RS, št. 71/01 in 88/01) (Kulovec s sod. 2002).

Vladna uredba o vrsti opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. l. RS, št. 46/01)

določa, da se na kmetiji lahko opravlja dopolnilna dejavnost: nabiranje, predelava in

prodaja gozdnih sadeţev in zelišč (Kulovec s sod. 2002).



5

Kot osebno dopolnilno delo ni mogoče opravljati prodaje na določen način predelanih

gozdnih sadeţev in zelišč, ko zaradi predelave nastane nov, samostojen izdelek. Nasprotno

pa se prodaja posušenih gob ali zelišč šteje med dopolnilno delo, saj pri sušenju gob in

zelišč ni prišlo do njihovega pomembnega preoblikovanja, zaradi katerega bi lahko šteli, da

gre za nov proizvod (Dopolnilna 2011).

2.3 Pridelovanje zdravilnih rastlin v Sloveniji

Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Ur. l. RS, št. 133/2003), določa razvrstitev

zdravilnih rastlin za peroralno uporabo. Zdravilne rastline v pravilniku so sveţe ali

posušene rastline ali deli rastlin, v celem ali razdrobljene do stopnje sita v naravni in

predelani obliki (Pravilnik 2003).

Strokovnjaki so prepričani, da naravne danosti v naši drţavi omogočajo gojenje in

pridelovanje velikega izbora zdravilnih rastlin. V registru flore Slovenije je 3216 vrst višjih

rastlin, od tega 12 % takih, ki jih uporabljamo kot zdravilne, aromatične ali dišavne rastline

(Rode 2001).

V Sloveniji prideluje zdravilne rastline le nekaj navdušencev in kooperantov. Glede na

naravne danosti in neonesnaţenost tal in klasično kmetovanje na premajhnih, vendar za

takšno dejavnost primerni kmetijah, bi se dalo pridelavo zdravilnih rastlin bistveno

povečati (Valenčič 2000).

Kot je zapisal Wagner (1997), je preskrba zdravilnih rastlin v glavnem iz uvoza.

Posameznih vrst zdravilnih rastlin je dovolj, vendar so količine le-teh nizke. Fitofarmacija

namreč zahteva predvsem zelo kakovostno blago. Trenutno stanje je takšno, da ima uvoz

še vedno prednost.



6

Rode in Knapič (2006) navajata, da pridelovanje zdravilnih rastlin zahteva veliko ročnega

dela. Do določene mere lahko zaposlimo na kmetiji teţje zaposljive ljudi in člane druţin s

posebnimi potrebami.

2.4 Nabiranje, sušenje, pakiranje in skladiščenje zdravilnih rastlin

Ko gospodar kmetije razmišlja o spremembah in izboljšavah, se porodi kar nekaj zamisli.

Problem nastane, ko moramo izbrati eno, ki bo kmetiji prinašala dobiček (Kulovec s sod.

2002). Vemo pa, da kmetijstvo zahteva relativno visoke kapitalske vloţke. To velja

posebej za nakup oziroma izgradnjo nekaterih osnovnih kapacitet, ki so namenjene

nadaljnjemu proizvodnemu procesu (Rozman s sod. 2009).

Preden začnemo zbirati zelišča iz naravnih rastišč, se moramo prepričati o morebitni

zaščitenosti posamezne rastline. Tudi pri nabiranju zelišč, ki jih je v naravi dovolj, moramo

ravnati gospodarno in skrbeti, da se naravni viri rastlinstva obdrţijo in ne smemo pretirano

nabirati posameznih zelišč, ki so značilne za pokrajino (Wagner 1997).

Zdravilne rastline so ogroţene zaradi nenadzorovanega nabiranja. Naravna rastišča so

pomembna za ohranitev biotske raznolikosti in moţnosti uporabe divjih rastlin kot

izvornega materiala za ţlahtnjenje in razvoj sort, primernih za pridelovanje (Rode 2001).

Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje (1997) je v Priporočilih za ekološko

kmetovanje navedla naslednje predpise, ki veljajo za zdravilne rastline:

- pridelovanje zdravilnih rastlin in izbira rastišča, mora biti oddaljena od prometno

zelo obremenjenih cest;

- za zagotavljanje optimalne pridelave je potreben premišljen kolobar;

- sadike, vzgojene na kmetiji, morajo biti v skladu s priporočili za ekološko

kmetijstvo;

- pripravljen sveţi pridelek je treba takoj po pripravi (rezanje, prebiranje) pazljivo

posušiti;



7

- voditi zapisnik (ob letnem nadzoru je treba priloţiti knjigo uporabljenih sušilnih

temperatur);

- zagotoviti, da v proizvodnih prostorih ne skladiščimo in ne predelujemo sočasno

ekološkega in konvencionalnega izdelka;

- pridelane in neobdelane zdravilne rastline se polnijo v papirnato embalaţo;

- končna prodajna embalaţa je lahko iz papirja, polipropilen ali celofan;

- skladiščni prostor mora biti temen, suh in hladen;

- dodatki morajo izhajati iz ekološke pridelave, če ni na voljo domačih ekoloških

pridelkov, je mogoče uporabljati blago iz zdruţenj, ki jih priznava IFOAM;

- v naravi nabrane zdravilne rastline morajo biti označene na embalaţi.

Rao s sod. (2004) navaja, da so drţave v razvoju odvisne od proizvodnje pridobljene iz

rastlin, najdenih v gozdu. Te so namenjene zdravljenju ljudi in ţivali. Aromatične rastline

so zelo priljubljene za domače in poslovne namene. Skupaj jih imenujemo zdravilne in

aromatične rastline. Ker je premalo izkoriščenih vrst zdravilnih rastlin, je ţelja drţav v

razvoju, da bi kmetje v pogodbenem razmerju sodelovali s farmacevtskimi druţbami, ki bi

jih tudi spodbudile h gojenju zdravilnih rastlin.

Valenčič (2000) navaja, da se bo v prihodnje pridelovanje zdravilnih rastlin pri nas

razvijalo v dveh smereh. Prva smer, ki jo je omenil, je ta, da zahteva ročno delo in na

majhnih površinah lahko prinaša relativno visok zasluţek. S tem pa ni potrebno plačevati

najete delovne sile. Kot drugo smer je omenil pridelovanje na večjih površinah.

Tudi pri rastlinah, ki jih še preteţno nabiramo v naravi, so se razvili postopki pridelovanja.

Tako pridelamo kakovostne in dobre posušene rastline tudi drugih rastlinskih vrst, ki jih

zahteva trg. Dosedanje raziskave pridelovanja rastlinskih drog v Sloveniji kaţejo na to, da

je tveganje pridelovanja majhno. To so rastline, ki v našem ekološkem rajonu uspevajo

preteţno ţe kot samorasle, pa tudi poskusi pridelovanja so dali ugodne izide (Wagner

1997).



8

Isti avtor navaja, da za doseganje dobrega ekonomskega izida lahko razvijamo predelavo

in prodajo v okviru proizvodnega podjetja, kmetije ali pa v okviru zdruţenja več

proizvajalcev (Wagner 1997). Vendar pa je potrebno na drugi strani opozoriti na dejstvo,

da veliko število ponudnikov, nezadostna skladiščna sposobnost večine kmetijskih

pridelkov, neprimerna sezonska razporejenost ponudbe, ter koncentracija kupcev slabšajo

poloţaj primarnih pridelovalcev hrane (Rozman s sod. 2009).

Sušenje je pomemben ukrep za obdrţanje barve, arome in drugih aktivnih komponent, ki

se lahko izgubijo, če se razvijejo encimski in mikrobiološki procesi (Wagner 1997).

Jagodič (2006) je predlagal, da nabranih rastlin in njihovih delov ne sušimo na soncu,

ampak na zračnem in senčnem prostoru. Če upoštevamo priporočila, rastline obdrţijo

svojo prvotno barvo in zdravilne snovi. Posušene rastline se shranjujejo v papirnatih

vrečkah z dvojno steno. Nanje se zabeleţi ime rastline in datum priprave.

Pojavljajo pa se tudi vprašanja v zvezi s strupi in toksini v čajnih mešanicah. V tej luči je

Halt (1998) analiziral strupene plesni in mikotoksine na 62 vzorcih zdravilnih rastlin in 11

čajnih mešanic. Študija je pokazala, da se ob nepravilnem shranjevanju zdravilnih rastlin in

čajnih mešanic omogoča rast plesni med skladiščenjem. V 62 vzorcih zdravilnih rastlin je

bilo 11-18 % prisotnost mikotoksinov in v 11 vzorcih čajnih mešanic 1-9 % prisotnost

mikotoksinov.

2.5 Sestava čajne mešanice

Möhring (2006) navaja, da je priprava čajnih mešanic umetnost, ki jo obvlada le

strokovnjak. Mešanice so sestavljene po natančnih pravilih in namenjene lajšanju nekaterih

teţav. V mešanicah prevladuje ena rastlina, ki določa delovanje, pomoţne rastline pa

krepijo njeno delovanje.



9

Tako pripravljene čajne mešanice imajo neprimeren videz, vonj in so grenkega okusa. To

izboljšamo z dodatki dišečih in lepo barvastih zdravilnih rastlin, s katerim izboljšamo

videz, okus in vonj mešanice in potem tudi čaja (Jagodič 2006).

2.6 Pregled literature s področja ekonomike kmetijstva

Paţek s sod. (2005) je razvila model EKOSIM 1.0 in ga aplicirala na izbranih slovenskih

ekoloških kmetijah. Računalniški model je bil razvit z namenom uporabe za načrtovanje

naloţb in podpori odločanju.

Nadalje je Paţek s sod. (2006) razvila deterministični simulacijski sistem KARSIM 1.0, ki

omogoča oceno različnih ekonomskih in finančnih parametrov za pridelavo in predelavo

hrane. Simulacijski model je dodatno nadgrajen z dvema večkriterijskima metodama:

analitičnim hierarhičnim procesom in sistemom DEX-i.

Rozman s sod. (2006) je proučeval najbolj primerno rešitev predelave na ekološki kmetiji z

simulacijskim modeliranjem, analizo stroškov in večkriterijsko odločitveno analizo.

Predlagana metodologija omogoča večkriterijsko obdelavo posameznega projekta.

Paţek s sod. (2006) je analizirala rezultate simulacijskega modeliranja za primer malih

kmetij s sistemom DEX-i in APH ob upoštevanju vseh moţnih kriterijev. Raziskava se je

osredotočala na področje predelave hrane.

KARSIM 1.0 (DSM) je bil razvit in apliciran tudi na dveh ekoloških kmetijah. Analiza se

je nanašala na poslovanje pred in po naloţbi v predelavo kmetijskih proizvodov. Rezultati

so pokazali, da so naloţbe na kmetiji za predelavo hrane finančno upravičene (Paţek in

Rozman 2007).



10

Primerjavo ekonomske upravičenosti na konvencionalnih in ekoloških kmetijah sta

analizirala Paţek in Rozman (2008). Osnovno metodološko orodje je predstavljal razvoj

tehnološko-ekonomsko simulacijskega modela za oceno ekonomike kmetijske pridelave.

Kombinacija determinističnega stroškovnega modela simulacije in večkriterijske analize

predstavlja sprejemljivo orodje za podporo odločanju tudi za gorske ekološke kmetije, kar

je analizirala Paţek s sod. (2010).

Bogers s sod. (2006) navaja nekatere ključne dejavnike poslovnega uspeha pridelovalcev

zelišč:

- proizvodnjo bo še naprej narekovalo trţno okolje in določilo obseg priljubljenosti in

prodaje posameznih zelišč;

- razvoj in raziskave na področju trţenja in pridelave je potrebno izvajati sprotno, saj se na

tak način lahko opredeli spreminjajoče se okolje in nove poslovne priloţnosti;

- pridelovalec zdravilnih rastlin mora biti sposoben proizvesti več pridelkov in izdelkov, po

moţnosti iz različnih kultur, saj na tak način lahko zmanjša odvisnost od trţno-cenovnih

nihanj;

- pridelovalci morajo biti sposobni zagotoviti ustrezno delovno silo ob relativno nizkih

stroških.

Vickner in Davies (2002) sta razvila teorijo o povezavi multivariantnih cen med črnim

čajem in zeliščnim čajem. Johansoenova razmerja verjetnosti so pokazala, da so cene

črnega čaja in zeliščnega čaja med seboj matematično povezane. Analizirana sta bila dva

ključna parametra, in sicer hitrost prilagajanja in impulzni odziv funkcijske analize.

Slednja zagotavljata edinstven vpogled v smer, moč in hitrost spreminjanja cen

analiziranih čajev na trgu.

Støen in Moe (2006) navajata, da je ohranjanje zdravilnih rastlin in managementa na

globalni ravni pomembno, saj so na ta način izpostavljeni problemi, ki se nanašajo na



11

okolje, v katerem zdravilne rastline rastejo. Ob proučevanju sistema v 8 - ih drţavah sta

ugotovila, da večino rastlin najdemo divje rastoče (40,5 %) oz. naturalizirane (33,9 %),

medtem ko so se pridelovale le v 3,3 % deleţu.

Adam (2005) obravnava trţne poti in ocenjuje ekonomijo majhnih ekološko pridelanih

sveţe narezanih zelišč. Ekološka pridelava s certifikatom se razlikuje od konvencionalnih

metod, v glavnem v upravljanju plodnosti in zatiranju škodljivcev. Razmnoţevalne metode

se razlikujejo od enoletnic in trajnic.



12

3 METODOLOGIJA DELA

Za analizo ekonomike sušenja zdravilnih rastlin in priprave čajnih mešanic smo uporabili

metodo simulacijskega modeliranja in kalkulacije po metodi skupnih stroškov. Za eko-

socialno kmetijo Korenika je bil razvit lasten ekonomsko tehnološki model za sušenje

zdravilnih rastlin in priprave čajnih mešanic. Za obdelavo in izračunavanje podatkov smo

uporabili Microsoft Office Excel 2007.

3.1 Kratka predstavitev eko-socialne kmetije Korenika

Eko-socialna kmetija se nahaja v vasi Šalovci. Kmetijo je na tradicionalen način obnovilo

društvo Mozaik, trenutno pa v njej deluje Korenika, zavod za usposabljanje in

zaposlovanje invalidnih oseb. V prostorih kmetije se ekološko predelujejo ţivila: sušenje

zdravilnih rastlin, zelenjave, sadja in hladno stiskanje semen. Na poljih pridelujejo

tradicionalna ţita, ki jih skrbno predelajo v moke, kaše in zdrob. Na zelenjavnem vrtu in

sadovnjaku ekološko pridelujejo različne vrste sadja in zelenjave, ki jih skupaj z

zdravilnimi rastlinami obdelujejo v sušilnih komorah in se prodajo kot sušeni izdelki in

zeliščni čaji. Kmetijo nadzoruje in certificira Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v

Mariboru, skrajšano IKC UM. Njihova uradna šifra je: SI – EKO – 002.

3.2 Metoda simulacijskega modeliranja

Simulacija je splošno sprejeta metoda v kmetijstvu, ki se uporablja za ocenjevanje

stroškov kmetijske proizvodnje. Simulacija je izvajanje preizkusov nad modelom, da

vidimo, kako se model obnaša skozi prostor in čas (Paţek 2008). Avtorica še navaja, da je

simulacija posebna tehnika reševanja problemov, tj. oblika imitacije oz. posnemanja

realnega ali planiranega sistema.



13

Proces simulacijskega modeliranja sestavlja več korakov:

- opredelitev cilja, proučevanega problema in sistema,

- oblikovanje modela glede na namen uporabe,

- identifikacija in zbiranje podatkov potrebnih za testiranje modela,

- testiranje modela,

- pogon simulacije,

- analiza simulacijskih rezultatov in

- potrditev simulacije (Levin in sod. 1992).

3.3 Zgradba in razvoj simulacijskega modela za zdravilne rastline

Povod k odločitvi izgradnje simulacijskega modela zdravilnih rastlin in čajnih mešanic se

navezuje na prakso na eko-socialni kmetiji Korenika v Šalovcih. Po dogovoru z

direktorjem kmetije in mentorjem na kmetiji, smo sklenili zbrati vse potrebne tehnološko-

ekonomske podatke, s pomočjo katerih bomo lahko določili lastno ceno čajnih mešanic in

vrednosti ostalih ekonomskih parametrov.

Podatki so pridobljeni po posameznih tehnoloških fazah sušenja zdravilnih rastlin in čajnih

mešanic in so bili zbrani v sezoni rasti posameznih rastlin od maja do avgusta 2010.

Tehnološki podatki so se zbirali za naslednje rastline:

- ajda zelena (cvet, list, steblo, zrno)

- bezeg (cvet)

- glog (cvet, list)

- jesenska vresa (cvet, list)

- lakota (cvet, list, steblo)

- lipa (cvet)

- ognjič (cvet)

- preslica (list)

- rman (cvet)



14

- vrbovec drobnocvetni (cvet, list)

- zlata rozga (cvet, list)

Raziskava zajema pripravo treh čajnih mešanic, ki so sestavljene iz zgoraj navedenih

zdravilnih rastlin. Pri tem je bilo potrebno upoštevati razmerje zdravilnih rastlin in njihove

organoleptične lastnosti.

V preglednicah 1, 2 in 3 so prikazani deleţi posamezne rastline, ki sestavljajo posamezno

čajno mešanico oz. recepture analiziranih čajnih mešanic.

Preglednica 1: Mešanica čajev − Domači čaj

Zdravilna rastlina Deleţ %

Lipa 30

Zelena ajda 30

Ognjič 20

Lakota 10

Bezeg 10



15

Preglednica 2: Mešanica čajev − Kocljev čaj


Drobnocvetni vrbovec 30

Preslica 20

Vresa 10

Zlata rozga 20

Rman 20

Preglednica 3: Mešanica čajev − Korenikin čaj


Zelena ajda 40

Glog 30

Rman 20

Preslica 10

V naslednji fazi so se za vsako rastlino v čajni mešanici zbrali potrebni vhodni podatki za

razvoj tehnološko ekonomskega simulacijskega modela, katerega osnova je bila kalkulacija

skupnih stroškov.

Kalkulacija je sestavljena iz več sklopov:

- Skupni stroški

- Skupni prihodki

- Lastna cena

- Finančni rezultat



16

- Koeficient ekonomičnosti

Skupni stroški

Skupni stroški (SS) so stroški, ki so nastali na kmetiji (variabilni in fiksni stroški (ročne

delovne ure + drugi stroški + stroški potrošnega materiala)).

V nadaljevanju sledi prikaz stroškovnih postavk za glog oz. prikaz izseka modela

kalkulacij skupnih stroškov.

Ročne delovne ure

Vrsta dela Št. ur €/uro Skupaj

Nabiranje 24,2 3,72 90,02

Sortiranje in nalaganje na mreţo 1,6 3,72 5,95

Rezanje − drobljenje suho 2,1 5,65 11,87

Pakiranje za skladiščenje 1,4 5,65 7,91

Pakiranje embalaţa 1,6 5,65 9,04

SKUPAJ 124,79

Slika 1: Izsek modela kalkulacije – Glog, ročne delovne ure

Drugi stroški

Vrsta Kol./dni/, …

€/kol. oz.

dan Skupaj

Stroški analiz zdravstvene

ustreznosti 1 25 25

Prevoz do nabirališča 0 0,18 0

Sporni spremenljivi stroški 35,85

Stroški strojev 8 5,49 43,95

SKUPAJ 104,80

Slika 2: Izsek modela kalkulacije – Glog, drugi stroški



17

Stroški potrošnega materiala

Vrsta potrošnega materiala Kos €/kos Skupaj

Vrečke za skladiščenje 17 0,091 1,55

Vrečke za prodajo 50 0,0067 0,34

Sponke 50 0,0011 0,06

Etikete 50 0,0375 1,88

SKUPAJ 3,81

Slika 3: Izsek modela kalkulacij – Glog, stroški potrošnega materiala

Skupni prihodek

Vrednost proizvodnje v obdobju nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin ali skupni prihodek

predstavlja zmnoţek med količino posušenega pridelka in ceno posušenega pridelka.

SP = KP * CP (1)

Kjer je:

SP – skupni prihodek (€)

KP – količina posušenega pridelka (kg)

CP – cena posušenega pridelka (€/kg)

Lastna cena

Lastna cena je pomemben indikator, ki predstavlja strošek na enoto pridelka oz. proizvoda.

LC = SS/KP (2)

Kjer je:

LC – lastna cena (€)

SS – skupni stroški (€)



18

KP – količina posušenega pridelka (kg)

Finančni rezultat

Finančni rezultat je razlika med skupnim prihodkom in skupnimi spremenljivimi stroški.

FR = SP – SS (3)

Kjer je:

FR – finančni rezultat (€)



Koeficient ekonomičnosti

Koeficient ekonomičnosti je razmerje med skupnim prihodkom in skupnimi stroški. Če je

koeficient ekonomičnosti čez 1 pomeni, da je kmetijska proizvodnja sušenja zdravilnih

rastlin ekonomična.

KE = SP / SS (4)

Kjer je:

KE – koeficient ekonomičnosti



Na sliki 4 je prikazan izsek iz razvitega simulacijskega modela s kalkulacijo skupnih

stroškov za glog. Izsek je le del celotnega sistema, ki dodatno vključuje še: ročne delovne

ure (nabiranje, sortiranje, rezanje in pakiranje zdravilnih rastlin), druge stroške (stroški, ki

so nastali z analizo zdravstvene ustreznosti zdravilnih rastlin, stroški prevoza, sporni



19

stroški in stroški strojev) in stroške potrošnega materiala (material, ki se uporablja pri

pakiranju zdravilnih rastlin).

Kalkulacija zdravilnih rastlin

Vrsta zdravilne rastline Glog

Površina v ha

Nabran pridelek v kg 48,51

Posušen pridelek v kg 8,50

Cena za kg suhega (v €) 45,00

SKUPNI PRIHODEK 382,50

STROŠKI € %

Ročne delovne ure 124,79 53,47

Drugi stroški 104,80 44,90

Stroški potrošnega materiala 3,81 1,63

SKUPNI STROŠKI 233,41

Lastna cena 27,46

Vrednost proizvodnje 382,50

Finančni rezultat 149,09

Koeficient ekonomičnosti 1,64

Slika 4: Izsek modela kalkulacije − kalkulacija zdravilnih rastlin, glog

Vsaka rastlina ima pripadajoči delovni list, na katerem so zbrani osnovni podatki o imenu

rastline, površini v ha (npr. ajda, ki je za razliko od ostalih rastlin posejana na njivi),

količini sveţe nabrane zdravilne rastline v eni sezoni (sezona 2010), količini posušenih

zdravilnih rastlin (v sezoni 2010) in prodajni ceni za kilogram posušene zdravilne rastline

(ta cena je enotna pri vseh zdravilnih rastlinah). Ob upoštevanju teh parametrov lahko

ocenimo skupni prihodek. Sledijo skupni stroški (€), kjer so rezultati prikazani v € in %.



20

Ob upoštevanju skupnih stroškov in skupnih prihodkov tako ocenimo lastno ceno

posamezne rastline, istočasno pa še finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Razvit

sistem tako na dokaj razumljiv način hitro izračuna predhodno definirane parametre.

Seveda se vhodni podatki med posameznimi zdravilnimi rastlinami razlikujejo. Tako npr.

shema kalkulacije za ajdo: v analiziranem primeru je bila ajda posejana na njivi (ha).V

sistem je bilo potrebno tako dodati še površino zasejano z ajdo in definirati sistem tako, da

je bilo omogočeno izračunavanje omenjenih ekonomskih parametrov. Kalkulacija

vključuje vse stroške (tako kot ostale rastline), dodana pa je upoštevan poraba semena (kg)

in najeto ročno ter strojno delo (obdelava posevka). Ajda je rastlina, iz katere je moţno

pridelati dva pridelka: glavni pridelek in stranski pridelek. V naši raziskavi se je kot glavni

pridelek upoštevana zelena ajda (v fazi cvetenja). Cvetovi ajde in mlado zelenje (steblo) so

namreč zelo pomembni za sestavo čajne mešanice. Kot stranski pridelek je uporabljeno

dozorelo ajdovo zrno, ki se za prodajo posebej deklarira kot ajdova kaša in nadalje ajdova

moka.

Vsi tehnološki in ekonomski podatki so torej zbrani v zbirni tehnološki karti s kalkulacijo

za posamezno zdravilno rastlino, kjer so upoštevani dodatno še sporni spremenljivi stroški

(ti so vezani na vso proizvodnjo na kmetiji: promocija, računovodstvo, komunalne storitve,

elektrika, voda, telefon, čistila).

3.3.1 Tehnološki postopek priprave sušenih zdravilnih rastlin

Prva faza samega tehnološkega postopka priprave sušenih zdravilnih rastlin je nabiranje (v

našem primeru območje Prekmurja na najdiščih gozdnih robov, njiv in zapuščenih

travnikov). Sledi faza sortiranja, kjer se rastline sortirajo in izločijo druge rastline ter tujki.

Ajda in lakota se pred sušenjem nareţeta. Rastline se naloţijo enakomerno na mreţo.

Sledilo je sušenje rastlin pri 40°C, nato pa so se posušene rastline rezale ali drobile. Suhe

rastline so se stehtale in zapakirale v večje vrečke, skladiščile v suhem, zračnem in temnem

prostoru.



21

Slika 5: Tehnološki postopek priprave zdravilnih rastlin za skladiščenje (Kozic A)

Tehnološki postopek priprave čajne mešanice se navezujejo na tehnološki postopek

priprave zdravilnih rastlin za skladiščenje (slika 5). Ko so zdravilne rastline skladiščene,

sledijo nadaljnje faze tehnološkega procesa. Rastline, ki jih potrebujemo v čajni mešanici,

se stehtajo in zmešajo po ustrezni recepturi. Mešanica se pakira v papirnate vrečke po 50 g.

Vrečke se označijo z deklaracijo in skladiščijo. S tem so čajne mešanice pripravljene za

prodajo (slika 6).



22

Slika 6: Tehnološki postopek priprave čajnih mešanic (Kozic A)

Čajna mešanica je pripravljena za prodajo, ko je šla skozi vse faze tehnološkega postopka

(slika 6) in je zdravstveno ustrezna s strani zakonodaje o zdravstveni ustreznosti ţivila.

3.4 Kalkulacija skupnih stroškov

Kalkulacija je računski postopek obračunavanja stroškov proizvodnje z namenom, da se

ugotovi ekonomska upravičenost neke proizvodnje (Rozman s sod. 2009).

Kalkulacije pripravljamo iz naslednjih razlogov:

- ker je to nujno za načrtovanje in kontrolo stroškov ter poslovnega izida;

- ker je lastna cena kot glavni rezultat kalkulacij temelj za oblikovanje prodajnih cen;



23

- ker je kalkulacija ena od podlag, ki pomaga pri izbiri med različnimi mogočimi

poslovnimi odločitvami (Potočnik 1999).

Kalkulacija skupnih stroškov proizvodnje obračunava variabilne stroške in pripadajoči

deleţ fiksnih stroškov. Pri tem tipu kalkulacij fiksne stroške kmetije prerazporedimo na

posamezne proizvodnje. Način prerazporeditve fiksnih stroškov je lahko marsikdaj sporen

in diskutabilen ter lahko prikaţe rezultate slabše kot so v resnici (Rozman s sod. 2009).

Rozman in Paţek (2009) sta navedla, da kalkulacija skupnih stroškov zajema spremenljive

ali variabilne stroške, kot tudi nekatere stalne in pripadajoče sporne spremenljive stroške.

Vrsta vseh omejenih skupin stroškov tvori skupne stroške. Prednost metode je, da nazorno

vključuje tudi stroške lastnega ročnega dela.

Kalkulacija skupnih stroškov zajema variabilne stroške in fiksne stroške.

- variabilni stroški:

- stroški materiala

- stroški domačega dela

- stroški najetega dela

- fiksni stroški:

- stroški strojev

- amortizacija

- stroški kapitala

- sporni spremenljivi stroški:

- sporni spremenljivi stroški (Turk 2001) so stroški, ki jih ne moremo vezati na

posamezno posušeno rastlino. Vključujejo stroške, ki so nastali na kmetiji ob

proizvodnji vseh izdelkov, ne samo čajnih mešanic v prejšnjem koledarskem letu.

V kalkulaciji posamezne zdravilne rastline je upoštevano 5 % teh stroškov. Okoli

95 % spornih stroškov se razdeli med ostala dela in izdelke na kmetiji: gozdarska

dela, poljska dela, ţivinorejska dela, gospodinjska dela (vlaganje zelenjave in



24

sadja), stiskanje olja, sušenje sadja in zelenjave, ţganjekuha. Sporni spremenljivi

stroški so v kalkulaciji upoštevani pod postavko ˝drugi stroški˝ (preglednica 4).

Preglednica 4: Izsek modela kalkulacije sporni spremenljivi stroški na kmetiji Korenika

Vrsta stroška Strošek mesečno € Strošek letno €

Čistila 150,00

Promocija 105,00

Elektrika 150,00 1800,00

Telefon 26,00 312,00

Komunalne

storitve 10,00 120,00

Voda 150,00 1800,00

Računovodstvo 300,00 3600,00

SKUPAJ 7887,00

Vir: Lasten vir

3.4.1 Stroški strojev

Stroški strojev vključuje stroške sušilnice, varilnega stroja in tehtnice. Ti stroji in naprave

se uporabljajo pri postopku priprave vseh zdravilnih rastlin. Stroški zajemajo: nabavno

vrednost stroja (8625 €), ţivljenjsko dobo stroja (12 let), letno rabo stroja ali naprave (420

ur) in vse spremenljive stroške (gorivo in električna energija). Celotna struktura je

prikazana na sliki 7.



25

Stroški strojev

Vrsta

stroja

Zmog. NV ŢD LR FV Stalni stroški

(€/leto)

Spremenljivi stroški

(€/uro)

Stroški

skupaj

Kw € let ur ur

%/100

ur €/leto €/uro

gorivo

el.energ vzdrţ. Skupaj €/uro

Sušilnica 8625 12 420 1,00 1236,2 2,94 0,43 0,1 0,53 3,47

Varilni stroj 105,0 8,0 25,00 19,43 0,78 0,21 0,1 0,31 1,09

Tehtnica 280,0 8,0 100,00 51,80 0,52 0,21 0,1 0,31 0,83

Inventar 1000 5,0 2400,0 260,00 0,11 0 0,11

SKUPAJ 5,49

Vir: Lasten izračun

Slika 7: Izsek modela kalkulacije – Glog, stroški strojev

Kjer je:

Zmog. – zmogljivost v KW

NV – nabavna vrednost v €

ŢD – ţivljenjska doba v letih

LR – letna raba v urah

FV – faktor vzdrţevanja v %

Na sliki 8 je prikazanih 6 sušilnih komor, ki so nameščene v sušilnici na eko-socialni

kmetiji Korenika.



26

Slika 8: Sušilne komore v sušilnici (Kozic A)

3.4.2 Stroški potrošnega materiala

Stroški potrošnega materiala vključujejo stroške, nastale pri potrošnem materialu na

kmetiji (vrečke za skladiščenje večjih količin, vrečke za prodajo, sponke za zapiranje vrečk

in deklaracijska nalepka). Izračunajo se s pomočjo naslednje enačbe:

SPM = KPM * CK (5)

Kjer je:

SPM – stroški potrošnega materiala

KPM – količina potrošnega materiala (kom)

CK – cena za kos (€)



27

Na sliki 9 je prikazana vrečka za pakiranje zdravilnih rastlin do 1 kg (rinfuza), papirnata

zelena vrečka za posamezne zdravilne rastlin pakiranja do 50 g in sponka za zapiranje

vrečke. Vrečka, ki je uporabljena za čajne mešanice (količina 50 g), je večja.

Slika 9: Potrošni material (Kozic A)



28

3.4.3 Drugi stroški

Stroški, ki so nastali s prevozom do najdišča zdravilnih rastlin in stroški, ki so nastali z

analizo ustreznosti ţivila (potrebno je analizirati vzorce čajnih mešanic z analizo

zdravstvene ustreznosti, kjer določijo, ali je čajna mešanica zdravstveno ustrezna in

primerna za prodajo).

Drugi stroški

Vrsta Kol./dni/,..

€/kol oz.

dan Skupaj


ustreznosti 1 25 25,00

Prevoz do nabirališča 24 0,18 4,32

Sporni spremenljivi stroški 35,85

Strošek strojev 5 5,49 27,47

SKUPAJ 92,64


Slika 10: Izsek modela kalkulacije, drugi stroški – lipa

Sporni spremenljivi stroški in stroški strojev so zbrani v vsaki posamezni kalkulaciji v

preglednici ˝drugi stroški˝ (na način, kot je prikazano na sliki 10).

3.5 Zgradba in razvoj simulacijskega modela za ekonomsko analizo čajnih mešanic

Za oceno ekonomske analize čajnih mešanic je bilo potrebno razviti simulacijski model za

kalkulacije skupnih stroškov, ki so nastali s proizvodnjo čajnih mešanic. Ti stroški se v

glavnem delijo na ročne delovne ure, druge stroške in stroške potrošnega materiala

(prikazano na slikah 11, 12 in 13).



29

Ročne delovne ure

Vrsta dela Št. ur €/uro Skupaj

Priprava − tehtanje za mešanje 0,5 5,65 2,83

Mešanje 0,5 3,72 1,86

Polnjenje-tehtanje 6 5,65 33,90

Zapiranje − etiketiranje 1 5,65 5,65

SKUPAJ 44,24


Slika 11: Izsek modela čajnih mešanic - Domači čaj, ročne delovne ure

V čajnih mešanicah ročne delovne ure zajemajo pripravo in tehtanje rastlin, namenjeno za

posamezno mešanico, mešanje rastlin, polnjenje v papirnate vrečke do ustrezne teţe,

zapiranje in etiketiranje.

Drugi stroški

Vrsta Kol./dni/,…

€/kol oz.

dan Skupaj


ustreznosti 1 20 20,00

Prevoz in ostali stroški 200,00

SKUPAJ 220,00


Slika 12: Izsek modela čajnih mešanic − Domači čaj, drugi stroški

Drugi stroški v proizvodnji čajnih mešanic so stroški, ki so posledica zdravstvene analize

ustreznosti ţivila. Kot ostali stroški so upoštevani stroški ekološke kontrole in stroški

prevozov do prodajnega mesta (20% prevoznih stroškov je upoštevanih pri čajih in čajnih

mešanicah, 80% prevoznih stroškov, se razdeli med ostale izdelke na kmetiji).



30

Stroški potrošnega materiala

Vrsta potrošnega

materiala Kol.oz. kos €/kol-kg Skupaj €

Vrečke za prodajo 100 0,01 0,67

Sponke 100 0,001 0,11

Etiketa 100 0,04 3,75

Bezeg 0,50 22,92 11,46

Lakota 0,50 29,82 14,91

Ognjič 1,00 20,76 20,76

Lipa 1,50 39,31 58,97

Ajda 1,50 39,46 59,19

SKUPAJ 169,82


Slika 13: Izsek modela kalkulacij čajnih mešanic − Domači čaj, stroški potrošnega

materiala

Stroški potrošnega materiala predstavljajo materialne stroške kot so vrečke za prodajo,

sponke in etikete. Sledijo še stroški posameznih posušenih zdravilnih rastlin, ki so

namenjene ustrezni čajni mešanici (v kalkulaciji se kot materialni strošek upošteva lastna

cena posamezne posušene zdravilne rastline).

Na sliki 13 vidimo, da je npr. pri količini ajde vneseno vrednost 1,5, kar pomeni, da je ajde

v mešanici 1,5 kg (vrednost, preračunana po recepturi iz preglednice 1). V stolpcu

€/količino sledi lastna cena posamezne zdravilne rastline (pri ajdi je LC = 39,46 €/kg).

Tretja vrstica (skupaj €) predstavlja skupen strošek potrošnega materiala.

Nadalje, ker je domači čaj sestavljen iz 5 posušenih zdravilnih rastlin (receptura), je

skupna količina mešanice Domačega čaja 5 kg.



31

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V raziskavi smo ţeleli oceniti ekonomsko upravičenost sušenja zdravilnih rastlin

posameznih čajnih mešanic na kmetiji Korenika. Za to smo predhodno zbrali vse potrebne

podatke, jih zdruţili v tabele in razdelili po postavkah. Vsi zbrani podatki so se vnesli v

razviti simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov.

Rezultati ekonomske analize za posamezne zdravilne rastline in njihove mešanice so

predstavljeni v nadaljevanju.

4.1 Ekonomska analiza zdravilnih rastlin

Večina zdravilnih rastlin je bila nabrana v različnih količinah, odvisno od potreb in

povpraševanja potrošnikov. S strani potrošnika je veliko zanimanje predvsem za

posamične čaje kot so zelena ajda, ognjič, bezeg, zlata rozga, lipa, glog in rman. Slednje

zdravilne rastline se prodajajo pakirane v manjše papirnate vrečke do 50 g.

4.1.1 Stroški posameznih zdravilnih rastlin

Na začetku je potrebno prikazati količino sveţe nabranih rastlin in zaloge, ki so

skladiščene na kmetiji. V preglednici 5 je tako prikazana količina sveţih zdravilnih rastlin

(kg), ki so potrebne za 1 kg suhih zdravilnih rastlin. Zadnji stolpec v preglednici 5 pa

prikazuje količino suhih rastlin, ki so bile zabeleţene v evidenci na eko-socialni kmetiji

Korenika.



32

Preglednica 5: Količina sveţih zdravilnih rastlin za 1 kg suhih zdravilnih rastlin

Rastlina Količina sveţih rastlin (kg)

potrebnih za 1 kg suhih rastlin

Količina (kg) suhih rastlin na

kmetiji (zaloga)

Ajda, zelena (cvet, list, steblo) 4,41 43,00

Bezeg (cvet) 4,34 6,50

Glog (cvet, list) 5,71 8,50

Jesenska vresa (cvet, list) 1,79 0,78

Lakota (cvet, list, steblo) 3,05 4,60

Lipa (cvet) 4,85 5,40

Ognjič (cvet) 4,00 15,30

Preslica (list) 4,58 1,80

Rman (cvet) 3,82 3,50

Vrbovec, drobnocvetni (cvet, list) 2,94 2,10

Zlata rozga (cvet, list) 2,61 8,10

Vir: Lastni izračuni

Stroški, ki so nastali pri nabiranju in pripravi ter sušenju posamezne zdravilne rastline, so

prikazani v preglednici 6:

- stroški ročnih delovnih ur (nabiranje, sortiranje in nalaganje na mreţo, rezanje

drobljenje, pakiranje za skladiščenje in pakiranje embalaţa),

- stroški potrošnega materiala (vrečka za skladiščenje, vrečka za prodajo, sponke in

etikete)

- drugi stroški (stroški zdravstvene analize, prevozni stroški, sporni stroški, stroški

strojev),

- stroški strojnega dela za ajdo (oranje, predsetvenik, sejanje, brananje),

- stroški najetega dela za ajdo (kombajniranje) in

- stroški semena (ajda).



33

Preglednica 6: Razdelitev stroškovnih postavk za posamezne zdravilne rastline

Rastlina,

količina

posušena (kg) Stroški

Vrednost

stroškov (€) Deleţ (%)

Skupni

stroški (€)

ajda stroški delovne ure 384,05 28,63 1341,67

34 stroški potrošnega materiala 130 9,73

drugi stroški 395,99 29,51

strojno delo 39,26 3,51

najeto delo 150 11,18

strošek semena 195 17,44

bezeg stroški delovne ure 62,19 41,75

6,5 stroški potrošnega materiala 3,45 2,32 148,96


glog stroški delovne ure 124,79 53,47

8,5 stroški potrošnega materiala 3,81 1,63 233,40


lipa stroški delovne ure 115,74 54,52 212,28

5,4 stroški potrošnega materiala 3,90 1,84


preslica stroški delovne ure 17,97 16,76 107,19



ognjič stroški delovne ure 175,56 55,28 317,58



rman stroški delovne ure 33,47 26,80 124,87



jesenska vresa stroški delovne ure 6,14 8,29 74,11



drobnocvetni

vrbovec stroški delovne ure 23,84 19,16 124,42



lakota stroški delovne ure 47,57 34,68 137,19



zlata rozga stroški delovne ure 40,53 33,49 121,04






34

Kot je razvidno iz preglednice 6, zabeleţimo največje skupne stroške pri ajdi. V stroških so

upoštevani stroški strojnega dela, stroški najetega dela in stroški semena. Za razliko od

ajde, so bile ostale rastline nabrane v manjših količinah, zato so skupni stroški pri teh

rastlinah tudi niţji (grafikon 1).

Grafikon 1: Skupni stroški za posamezno rastlino (%)

V grafikonu 1 so prikazani skupni stroški v %. Vrednostno predstavljajo skupaj 2942,71 €.

vseh skupnih stroškov (skupni stroški so seštevek stroškov za 11 zdravilnih rastlin).

Grafikon 2 prikazuje posamezne stroške v % za vseh 11 zdravilnih rastlin.

45,60%

5,06 %7,93 %

7,21 %

3,64 %

10,80 %

4,24 %

2,52 %

4,23 %4,66 %

4,11 %

Skupni stroški %

ajda

bezeg

glog

lipa

preslica

ognjič

rman

jesenska vresa

drobnocvetni vrbovec

lakota

zlata rozga



35

Grafikon 2: Posamezni stroški za 11 zdravilnih rastlin (%)

Razviti kalkulacijski sistem je omogočal oceno vseh pomembnejših ekonomskih

parametrov. Ocene ekonomskih parametrov za posamezno rastlino so prikazani v

preglednici 7.



36

Preglednica 7: Ocenjeni ekonomski parametri za posamezno zdravilno rastlino

Ajda Bezeg Glog Lipa Preslica Ognjič Rman Jesenska

vresa

Drobnocvetni

vrbovec Lakota

Zlata

rozga

Površina

(ha) 1,20 0,00* 0,00* 0,00*

0,00* 0,00* 0,00* 0,00* 0,00* 0,00* 0,00*

Nabran

pridelek

(kg)

149,91 28,22 48,52 26,19 8,25 61,20 13,36 1,40 6,17 14,04 21,10

Posušen

pridelek

(kg)

34,00 6,50 8,50 5,40 1,80 15,30 3,50 0,78 2,10 4,60 8,10

Cena za kg

suhega

pridelka (€)

45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00 45,00

Lastna

cena (€/kg) 39,46 22,92 27,46 39,31 59,55 20,76 35,68 95,01 59,25 29,82 14,94

Vrednost

proizvodnje

(€)

1530,00 292,50 382,50 243,00 81,00 688,50 157,50 35,10 94,50 207,00 364,50

Finančni

rezultat (€) 188,33 143,54 149,09 30,72 -26,19 370,92 32,63 -39,01 -29,92 69,81 243,46

Koeficient

ekonom. 1,14 1,96 1,64 1,14 0,76 2,17 1,26 0,47 0,76 1,51 3,01

0,00* − nabrano v naravi


Kot je razvidno iz preglednice, dosegajo negativen finančni rezultat preslica (FR= - 26,19

€), jesenska vresa (FR= - 39,01 €) in drobnocvetni vrbovec (FR= - 29,92 €). Posledično je

tudi vrednost koeficienta ekonomičnosti niţja od vrednosti 1, kar pomeni da rastline, z

ekonomskega vidika niso primerne za proizvodnjo. Glede na ekonomske ocene je najbolj

priporočljivo nabiranje in sušenje zlate rozge (FR= 243,46 €), ognjiča (FR= 370,92 €) in

ajde (FR= 188,33 €) sledijo še glog (FR= 149,09 €), bezeg (FR= 143,54 €), lakota (FR=

69,81 €), rman (FR= 32,63 €) in lipa (FR= 30,72 €).

4.2 Ekonomska analiza čajnih mešanic

S pomočjo ekonomske analize lahko torej ocenimo prihodke, ki jih bodo ustvarile čajne

mešanice. Čajne mešanice so glede na ustrezno recepturo sestavljene iz 4 do 5 rastlin.



37

Vsako čajno mešanico sestavlja količina 5000 g zdravilnih rastlin. Čajne mešanice, ki so v

raziskavi analizirane, so naslednje: Domači, Kocljev in Korenikin čaj, ki se pakirajo v

embalaţo po 50 g.

Slika 14: Končni izdelek čajne mešanice (Kozic A)

4.2.1 Lastna cena čajne mešanice

Opaţamo, da je najpogostejše oblikovanje prodajnih cen, ko se ponudnik čajnih mešanic

ne ozira na konkurenco in se zaradi proizvodov ali storitev sam odloči za cene.

Koliko stroškov povzroči posamezni izdelek, bo povedala lastna cena posameznih čajnih

mešanic, ki so v nadaljevanju predstavljene v treh scenarijih. Predvidena prodajna cena

čajne mešanice je 4 € za vrečko (50 g vrečka).



38

Analiza pa je bila izvedena za tri scenarije:

- Scenarij 1: Upoštevana prodajna cena, ki je dejansko doseţena na trgu

Prodajno ceno so proizvajalci oblikovali na kmetiji in je za vse čajne mešanice enotna 4 €

za vrečko. V preglednici 8 je ob maloprodajni ceni 4 € koeficient ekonomičnosti pri vseh

treh čajnih mešanicah pod 1, kar pomeni, da v tem primeru proizvodnja čajnih mešanic ni

ekonomična.

Preglednica 8: Analiza scenarija za primer, kjer je upoštevana dejanska prodajna cena

Ocene ekonomskih

parametrov Vrsta mešanice

Domači čaj Kocljev čaj Korenikin čaj

Prodajna cena (€) 4,0 4,0 4,0

Lastna cena LC (€) 4,34 5,15 4,54

Vrednost proizvodnje (€) 400,00 400,00 400,00

Finančni rezultat FR (€) -34,05 -115,31 -54,33

Koeficient

ekonomičnosti Ke 0,92 0,78 0,88

- Scenarij 2: Minimalna prodajna cena za doseganje ekonomsko upravičene

proizvodnje ( Ke>1,00)

Prodajno ceno smo v scenariju 2 povišali. S tem smo dosegli ekonomično proizvodnjo

čajnih mešanic. Predlagana minimalna prodajana cena za vrečko čajne mešanice

Domačega čaja je 4,5 €, Kocljevega čaja je 5,6 € in Korenikinega čaja je 4,6 € (preglednica

9).



39

Preglednica 9: Potrebna prodajna cena za ekonomsko upravičeno proizvodnjo

Ocene ekonomskih

parametrov

Vrsta mešanice



Lastna cena LC (€) 4,34 5,15 4,54


Finančni rezultat FR (€) 15,95 44,69 5,67

Koeficient


- Scenarij 3: Ekonomska analiza ob enotni prodajni ceni (PC) čajne mešanice (PC =

4,9 €/50 g mešanice)

Na podlagi drugega scenarija in prodajnih cen smo izračunali povprečje predlaganih

minimalnih prodajnih cen za vse tri čajne mešanice. Prodajna cena vrečke čajne mešanice

v tretjem scenariju znaša 4,9 €. Koeficient ekonomičnosti je za Domači čaj in Korenikin

čaj večji od 1. Pri Kocljevem čaju je koeficient ekonomičnosti niţji od 1.



40

Preglednica 10: Ekonomska analiza čajnih mešanic ob predpostavki enotne prodajne cene

(PC) čajne mešanice

Ocene ekonomskih

parametrov

Vrsta mešanice



Lastna cena LC (€) 4,34 5,15 4,54


Finančni rezultat FR (€) 55,95 -25,31 35,67

Koeficient


Pri Kocljevem čaju je koeficient ekonomičnosti niţji od 1, kar pomeni, da predlagana

prodajna cena ni ustrezna oziroma je proizvodnja Kocljevega čaja ob predpostavljenih

parametrih ekonomsko neupravičena.



41

5 SKLEP

Osnovni cilj raziskave je bil oceniti ekonomsko upravičenost sušenja zdravilnih rastlin in

priprave čajnih mešanic. V ta namen je bil razvit simulacijski model s pripadajočimi

tehnološkimi kartami in kalkulacijo skupnih stroškov.

Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zaključimo:

H1: Predvidevamo, da sta sušenje zdravilnih rastlin na kmetiji in priprava analiziranih

čajnih mešanic ekonomsko upravičeni.

Hipotezo 1 lahko delno potrdimo. Analiza kaţe, da je ekonomsko upravičena proizvodnja

vseh treh čajnih mešanic ob predpostavki vhodnih podatkov scenarija 2. Ekonomsko ni

upravičena proizvodnja čajnih mešanic ob predpostavljenem scenariju 1 in 3 (v scenariju 3

ni ekonomsko upravičena proizvodnja Kocljevega čaja).

H2: Razvito orodje (simulacijski model s kalkulacijami skupnih stroškov) bo uporaben

pripomoček v procesu odločanja in določanja lastnih in prodajnih cen analiziranih čajnih

mešanic.

Razvito orodje omogoča določanje in odločanje lastnih in prodajnih cen čajnih mešanic na

eko-socialni kmetiji Korenika ob različnih scenarijih proizvodnje. S tem lahko hipotezo 2

potrdimo.

H3: Na osnovi rezultatov raziskave bo eko-socialna kmetija Korenika lahko določila

ustrezne prodajne cene posameznih zdravilnih rastlin in čajnih mešanic za namen trţne

dejavnosti.



42

Eko-socialna kmetija Korenika bo lahko določila ustrezne prodajne cene posameznih

zdravilnih rastlin in čajnih mešanic na osnovi razvitega orodja in podatkov, ki iz tega

izhajajo, zato lahko hipotezo 3 v celoti potrdimo.



43

6 VIRI

1. Adam KL. 2005. Herbs: Organic Greenhouse Production. National Center for

Appropriate Technology. A Publication of ATTRA - National Sustainable

Agriculture Information Service : 1,800: 346-9140.

2. Bavec M in sodelavci. 2001. Ekološko kmetijstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 7-53.

3. Bavec M, Poštrak N, Goleţ M, Repič P, Aleksič V, Mavrin N, Paţek K, Bavec F.

2002. Ekološko kmetijstvo – Slovenska priloţnost v Evropski uniji?. V: Ravnik B

(ur), Ali smo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo, Ljubljana, Kmetijsko

gozdarska zbornica Slovenije; 132-133.

4. Bavec M, Robačer M, Repič P, Štabuc Starčevič D. 2009. Sredstva in smernice za

ekološko kmetijstvo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 11-12.

5. Bogers RJ, Craker LE, Lange D. 2006. Medicinal and Aromatic Plants. Printed in

the Netherlands. Springer: 237-252.

6. Dopolnilna dejavnost na kmetiji.

(http://www.zadruga-solcava.si/projekt_prikazi.php?pid=3) (1.7.2011)

7. Halt M. 1998. Moulds and mycotoxins in herb tea and medicinal plants. European

Journal of Epidemiology, 14, 3: 269-274.

8. Jagodič B, Tasič J, Podjed M, Stamejčič B, Katič G. 2006. Kuharske bukve,

zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Celje, NT&RC: 10 str.

http://www.zadruga-solcava.si/projekt_prikazi.php?pid=3

http://vir.ukm.si/han/SpringerLink/www.springerlink.com/content/0393-2990/

http://vir.ukm.si/han/SpringerLink/www.springerlink.com/content/0393-2990/

http://vir.ukm.si/han/SpringerLink/www.springerlink.com/content/0393-2990/14/3/



44

9. Kulovec M in sodelavci. 2002. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana,

Kmečki glas: 10-19.

10. Levin R. in sodelavci. 1992. Quantitative Approaches to Management – Eighth

edition. USA,McGraw – Hill, Inc: 757-799.

11. Mavrin N, Bavec M, Repič P, Goleţ M, Aleksič V. 2002. Vodnik po ekoloških

kmetijah. Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor: 4-11.

12. Möhring W. 2006. Zdravilna moč čajev. Ljubljana, Prešernova druţba: 30 str.

13. Paţek K. 2008. Simulacijski modeli. Zapiski predavanj. Univerza v Mariboru.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Rakičan

14. Paţek K, Rozman Č, Turk J, Bavec M, Pavlovič M. 2005. Ein Simulationsmodell

für Investitionsanalyse der Nahrungsmittelverarbeitung auf ökologischen Betrieben

in Slowenien. Bodenkultur, 56, 2: 121-131.

15. Paţek K, Rozman Č, Borec A, Turk J, Majkovič D, Bavec M, Bavec F. 2006. The

Use of multi criteria models for decision support on organic farms. Biol. agric.

hortic., 24, 1: 73-89.

16. Paţek K, Rozman Č, Haas R. 2006. Die Selektion von Geschäftsalternativen

biologischer Direktvermarktungsbetriebe : Ein mehrstufiger Entscheidungsprozess

mittels Modellkalkulation und multi-kriterieller Entscheidunsmethoden = Selection

of business alternatives of a organic - direct marketing farms : a complex decision

process based on simulation scenarios and multi-criteria decision analysis.

Bodenkultur, 57, 4: 171-184.



45

17. Paţek K in Rozman Č. 2007. The Simulation model for cost-benefit analysis on

organic farms = Simulacijski model za analizu troškova i koristi na ekološkim

gospodarstvima. Agron. glas., 3: 209-222.

18. Paţek K in Rozman Č. 2008. The Economic feasibility of conventional and organic

farm production in Slovenia. ACS, Agric. conspec. sci., 73, 1: 37-41.

19. Paţek K, Rozman Č, Bavec F, Borec A, Bavec M. 2010. A Multi-criteria decision

analysis framework tool for the selection of farm business models on organic

mountain farms. J. sustain. agric., 37, 7: 778-799.

20. Potočnik V. 1999. Kalkulacije in DDV za podjetje, obrtnike, trgovce. Ljubljana,

Gospodarski vestnik: 47-49.

21. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ţivil.

2010. Uradni list Republike Slovenije. 71/2010.

(http://www.uradni-list.si/1/content?id=99747) (10.9.2011)

22. Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin. 2003. Uradni list Republike Slovenije.

133/2003.

(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003133&stevilka=5717) (10.9.2011)

23. Rao MR, Palada MR, Becker BN. 2004. Medicinal and aromatic plants in

agroforestry systems. Agroforestry Systems, 61-62, 1-3: 107-122.

24. Rode J. 2001. Zeliščni vrt: domača lekarna. Ljubljana, Kmečki glas: 38-42, 212-

215.

25. Rode J in Knapič M. 2006. Namakanje zelišč. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano: 5-10.

http://www.uradni-list.si/1/content?id=99747

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003133&stevilka=5717

http://www.springerlink.com/content/0167-4366/

http://www.springerlink.com/content/0167-4366/61-62/1-3/



46

26. Rozman Č, Paţek K, Bavec M, Bavec F, Turk J, Majkovič D. 2006. The Multi-

criteria analysis of spelt food processing alternatives on small organic farms. J.

sustain. agric., 28, 2: 159-179.

27. Rozman Č, Turk J, Paţek K. 2009. Menedţment v kmetijstvu. Slovenj Gradec,

Kmetijska zaloţba: 11-33.

28. Rozman Č in Paţek K. 2009. Zbirka rešenih nalog. Slovenj Gradec, Kmetijska

zaloţba. CD : 1-19.

29. Støen MA. in Moe SR. 2006. Medicinal plant conservation and management:

distribution of wild and cultivated species in eight countries. Plant Conservation

and Biodiversity, 16, 6: 1973-1981.

30. Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje. 1997. Priporočila za ekološko

kmetovanje v Sloveniji. Ljubljana, Kmečki glas: 29-31.

31. Turk J. 2001. Teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki. Maribor,

Fakulteta za kmetijstvo: 197 str.

32. Valenčič D. 2000. Gojenje zdravilnih rastlin in dišavnic. Portoroţ, IKS-Inštitut za

kulturne stike: 13-28.

33. Vickner SS. in Davies SP. 2002. Estimating strategic price response using

cointegration analysis: The case of the domestic black and herbal tea industries.

Agribusiness, 18, 2: 131-144.

34. Wagner T. 1997. Pridelovanje zelišč. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 12-18, 44-

47, 71.

http://www.springerlink.com/content/?Author=Mariel+Aguilar-St%c3%b8en

http://www.springerlink.com/content/?Author=Stein+R.+Moe



47

35. Zdravilne rastline.

(http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1637) (1.2.2011)

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1637

ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici izr. prof. dr. Karmen Paţek za strokovno svetovanje,

pomoč in usmeritev pri pisanju diplomskega dela.

Zahvala je namenjena kmetiji Korenika iz Šalovec, direktorju Goranu Miloševiču in

mojemu mentorju na kmetiji Alojzu Kavašu za strokovne nasvete in uporabo realnih

podatkov.

Iskrena hvala mojim najbliţjim, posebej staršema in fantu, ki so mi ves čas študija stali ob

strani, me spodbujali ter nudili podporo tekom celotnega študija.

PRILOGA

Kalkulacija ajda

Kalkulacija lipa

ekonomika suŠenja zdravilnih rastlin in priprave … · 2020-01-30 · kozic a., ekonomika...

Documents