energetska efikasnost

www.kapital.mkpetok 13/05/2011

tal.mk05/2011

ENERGETSKA ENERGETSKA EFIKASNOSTEFIKASNOST

ENERGETSKATA EFIKASNOST I KOMPANIITE

SO RAZUMNO KORISTEWE NA ENERGIJATA DO POGOLEM PROFIT

KAKO DO POGOLEMA ZA[TEDA NA ENERGIJATA?KUPUVAJTE [TEDLIVIAPARATI I OPREMA

PLANETAREN PREDIZVIKENERGETSKI EFIKASNITE GRADBI VO ZARODI[ VO MAKEDONIJA

�36 ENERGETSKA EFIKASNOST

BROJ 602 � 13/05/2011www.kapital.mk

ENERGETSKATA EFIKASNOST I KOM

SO RAZUMNO KORISTEWE NA ENERGIJATA DO POGOLEM PROFIT

{to }e go zgolemi profitot na kompanite preku namaluvawe na tro{ocite za energija i nivnoto procentualno u~estvo vo kra-jnata cena, tuku }e ovozmoì istite pari kompanijata da gi vloì vo pogolema promocija na svojot proizvod, vo pogolema proda`ba, a so toa i u{te pogolem profit.

ZO[TO E POTREBNA ENERGETSKATA EFIKASNOST?!

Makedonija ne e konkurentna ekonomija. Za edinica proiz-vod tro{ime zna~itelno pove}e energija sporedeno so ev-ropskite zemji. Tokmu zatoa, so primenata na energetskata efikasnost kompaniite }e go zadràt kvalitetot na proiz-vodstvoto, no }e ja namalat potro{uva~kata. Za{tedata na energija treba da se gleda vo nasoka na rastovaruvawe na

REK Bitola. Pomalku }e uv-ezuvame energensi i pomalku }e ja zagaduvame ìvotnata sredina. Spored analizite, koga zboru-vame za primenetite merki za energetska efikasnost, Make-donija e daleku zad evropskite zemji, no i pod nivoto na Grcija, Srbija i Hrvatska. “Na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Taa }e dovede do otvorawe na novi rabotni mesta. Energetskata efikas-nost ne e kampawa, taa e dlaboko vkorenata vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite”, veli @ivko Dimov, menaxment-konsultant. Makedonija minatata godina ja usvoi i osumgodi{nata Strate-gija za energetska efikasnost.

Spored nea, so investicii od 400 milioni evra vo slednite sedum godini zemjava treba da stane energetski poefikasna. Racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj s$ poskap resurs ne e samo potreba, tuku i obvrska, objasnuvaat poznava~ite. Alarm-iraat deka soglasno evropskite direktivi Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite {est godini. “So vloùvawe od 400 milioni evra se za{teduvaat okolu 80 milioni evra godi{no, a se {tedi najmalku 4.000 kilotoni emisija na jaglerod dioksid. Privatniot sektor vloùva vo energetska efikasnost, bidej}i toa se najdobro vloènite sred-stva. Energetskata efikasnost e pobedni~ka varijanta, toa e resurs na Makedonija. Da se

KATERINA [email protected]

Skapite surovini, deficitarnoto do-ma{no proizvod-stvo na energija i neracionalnoto ko-ristewe na resur-

site ja izdignuvaat energetskata efikasnost na nivo na neophod-nost. Ekspertite se decidni deka temata energetska efikasnost ne e moderen i minliv trend, tuku koncept koj zna~i sigurno snab-duvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj. So implementiraweto na merki za podobra energetska efiksnost vo grade`niot, transportniot i industriskiot sektor na podolg rok moàt da se za{tedat sto-tici milioni evra, objasnuvaat poznava~ite. Implementacijata na merki za energetska efikas-nost vo sekoja kompanija e mnogu va`na rabota, osobeno ako se zeme predvid prognozata deka elektri~nata energija i drug-ite energensi }e poskapuvaat za najmalku 10% sekoja sledna godina. Znaej}i go ova, prvo {to treba da napravat odgovornite kom-panii e da presmetaat so kolkav procent u~estvuvaat energensite vo krajnata cena na nivniot proizvod ili usluga. Otkako }e go napravat toa, firmite }e treba da izrabotat i plan za namaluvawe na toj procent preku takanare~en energy effi-ciency audit (plan za energetska efikasnost). Po zavr{uvaweto na planot }e se pristapi kon definirawe i realizirawe na predvidenite aktivnosti.Menaxmentot na sekoja kom-panija mora da bide svesen deka energetskata efikasnost e inves-ticija i deka samo so razumno koristewe na energijata i nejzi-no {tedewe pridobivkite na kompanijata se nekolkukratni. Implementacijata na alatki za energetska efikasnost ne samo

�37Menaxmentot na sekoja kompanija mora �da bide svesen deka energetskata efikas-nost e investicija i deka samo so ra-zumno koristewe na energijata i nejzino {tedewe pridobivkite na kompanijata se nekolkukratni. Implementacijata na alatki za energetska efikasnost ne samo {to }e go zgolemi profitot na kompanite preku namaluvawe na tro{ocite za energija i nivnoto procentualno u~estvo vo krajnata cena, tuku }e ovozmoì istite pari kom-panijata da gi vloì za pogolema pro-mocija na svoite proizvodi, во поголема пrодажба, а sо тоа и uште поголем пrофит

M�dnzu{u

nza}enncpmп

PANIITE

vloì eden denar vo energetska efikasnost, odnosno vo {tedewe na energijata e isto kako da ste vloìle dva ili tri denari vo proizvodstvo na energija”, veli Konstantin Dimitrov od Make-donskiot centar za energetska efikasnost (MACEF).Makedonija vo prosek tro{i ~etiri pati pove}e energija od razvienite zemji, spored bruto-doma{niot proizvod. Rezidencijalniot, komercijal-niot i uslu`niot sektor, kako i transportniot i industriskiot sektor opfa}aat duri 96% od vkupnata potro{uva~ka na energija. Neophodno e poracio-nalno da se koristi energijata, resurs koj od godina vo godina }e stanuva s$ poskap. Vo mo-mentov vo Makedonija soodnosot na energetskata intenzivnost e ~etiri pati pogolem od ev-ropskiot, odnosno energetskata

efikasnost merena spored BDP e ~etiri pati pomala od energetskata efikasnost na Evropskata unija.“Vo momentov vo EU na 1.000 dolari BDP se tro{i 0,2 ekvivalentni toni energija, a vo Republika Makedonija 0,75 ekvivalentni toni. So implemen-tacija na merkite od Strategi-jata za energetska efikasnost ovoj procent bi trebalo da se svede na 0,45 do 0,49 do 2020 godina”, veli ministerot za ekonomija vo tehni~kata Vlada, Fatmir Besimi.

KOMPANIITE SÈ POVE]E RAZMISLU-VAAT ENERGETSKI EFIKASNO!

Kompaniite vo zemjava s$ pove}e se svesni deka za{tedata na energijata, poracional-noto koristewe na resursite, konkurentnosta i profitabil-

nosta se klu~ot na uspehot. Tie {to navreme go apsolvirale toa ve}e podolgo vreme pri-menuvaat merki na energetska efikasnost. Makstil, kompanija od te{kata industrija ~ija os-novna dejnost e proizvodstvo na ~elik, odnosno toplovalan debel lim koj nao|a primena vo brodski i drugi vidovi konstrukcii, u{te vo 2001 go-dina prv pat primeni merki za efikasno iskoristuvawe na en-ergijata. Dominantnite tro{oci za proizvodstvo, energijata i energensite go naterale rako-vodstvoto na ~eli~arnicata da investira vo namaluvawe na tro{ocite za energija po ton proizveden ~eli~en proizvod slab, odnosno lim.“Konkurencijata na pazarot na ~elik e izvonredno ostra i opstanuvaat kompanii koi uspe{no se spravuvaat kako so kvalitetot na proizvodot, taka i so tro{ocite za real-izirawe na proizvodstvoto. Makstil mora da bide vo ~ekor so ostanatite vode~ki kompanii za proizvodstvo na ~elik, taka {to investira i ima namera i ponatamu da vloùva vo proek-tite za poefikasno energetsko iskoristuvawe, a so toa i poekonomi~no vodewe na pro-cesot na proizvodsvoto”, veli

Ilija Haxi Daovski, pomo{nik-direktor za tehni~ki pra{awa vo Makstil. Toa so {to moè da se pofali kompanijata vo sferata na en-ergetska efikasnost se nekolku investiciski vloùvawa, vredni okolu 30 milioni evra. Vo 2001 godina Makstil ja za-meni elektri~nata so hemiska energija vo procesot na topewe na ~elik vo elektrola~nata pe~ka, kade {to so upotreba na kislorod i priroden gas se supstituira do 30% elektri~na energija. So ovoj zafat kompani-jata dobila pogolemo proiz-vodstvo so ednakvo koli~estvo elektri~na energija. Vo periodot 2007-2010 godina ovoj ~eli~en gigant na na{ite prostori za-menuva eden transformator za elektrola~nata pe~ka so pomo}en, so {to go osovremenuva regu-lacioniot sistem za kontrola na elektri~niot lak. Vloùva i vo nov hidrauli~en sistem za kinematika na pe~kata. So ovie merki kompanijata ima mo`nost da go zgolemi proiz-vodstvoto, a pritoa evidentno da ja namali energijata po ton proizvod za 2%.“Vo 2008 godina se zafativme so izgradba na nova potisna pe~ka vo pogonot Valavnica za debel lim, za zagrevawe

ILIJA HAXI DAOVSKIMAKSTIL, POMO[NIK-DIREKTOR ZA TEHNI^KI PRA[AWA“Kompanijata moè da se pofali so nekolku investiciski vloùvawa vo sferata na energetska efikasnost, vredni okolu 30 milioni evra. Makstil mora da bide vo ~ekor so ostanatite vode~ki kompanii za proizvodstvo na ~elik, taka {to investira i ima namera i ponatamu da vloùva vo proektite za poefikasno energetsko iskoristuvawe.”



na valanecot. Ovaa inves-ticija rezultira{e so nama-lena normativna potro{uva~ka na priroden gas od 60 na 50 metri kubni za ton lim, a so toa ja zgolemivme i produk-tivnosta od 50 na 65 toni lim na ~as. Samo za ilustracija, za godi{no proizvodstvo od 350.000 toni lim za{tedata na priroden gas e 3,5 milioni me-tri kubni gas. Pokraj za{tedite na priroden gas, dopolnitelen benefit e i namaluvaweto na normativnata potro{uva~ka na tehnolo{ka voda za ladewe od 35 na 10 metri kubni za lim ili godi{na za{teda na voda od devet milioni metri kubni. Ja namalivme i normativnata potro{uva~ka na elektri~na energija od 95 na 82 kilovati za proizvodstvo na ton lim”, objasnuva Haxi Daovski.Ostanati pozna~ajni investi-ciski vloùvawa se izgradbata na kazanska elektrola~na pe~ka za obrabotka na te~niot metal direktno vo kazan, zamenata na grejni mesta za kazani so breneri za priroden gas od nova generacija so pogolem koeficient na iskoristuvawe na energijata, sistem za deska-lacija so zgolemen pritisok, koj pridonesuva za podobar kvalitet na gotoviot proiz-vod - toplovalan lim, kako i sistem za peskarewe i boewe na gotoviot proizvod.Pokraj metaloprerabotuva~kite kompanii vo zemjava, merki za energetska efikasnost primenu-vaat i prehranbenite kompanii. Vinarnicata Tikve{ neodamna ja reafirmira{e strategijata za kontrola na koristeweto prirodni resursi, so namera

da obezbedi postojan rast na kompanijata, no istovremeno da pridonese i za za{tita na ìvotnata sredina. Po pozitivnoto iskustvo od koristeweto polesni {i{iwa za polnewe na vinata od seri-jata “Klasik”, vinarskata vizba Tikve{ odlu~i vo sledniot period postepeno da ja na-maluva teìnata na stakle-nata ambalaà na celokupniot asortiman na vina. Koristeweto polesni {i{iwa, potenki kar-tonski kutii za pakuvawe i navojni zatvora~i za {i{iwa zna~itelno ja namaluva emisi-jata na “stakleni~ki” gasovi vo atmosferata, koi se javuvaat vo

proizvodstvoto na ambalaàta za pakuvawe, kako i za na-maluvawe na koli~inata otpad {to ja degradira ìvotnata sredina. “Koga e energijata vo pra{awe, ja namalivme potro{uva~kata na mazut za 50%, {to e postig-nato so vloùvawa vo promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energija. Ja na-malivme potro{uva~kata na struja po edinica proizvod, {to e rezultat na voveduvaweto poefikasen sistem za ladewe, kako i izgradbata na 6.000 metri kvadratni

solarni paneli”, velat od Tikve{. Vo nasoka na za{teda na prirod-nite resursi i eliminirawe na materiite {tetni za ìvotnata sredina, Tikve{ ja namali potro{uva~kata na voda za 50% blagodarenie na investiciite vo nova tehnologija za ~istewe na ambalaàta i tankovite za ~uvawe i prerabotka na vinoto. So voveduvaweto, pak, na nep-ovratna ambalaà vinarnicata ja napu{ti upotrebata na deter-genti za miewe na {i{iwata pred upotreba, {to sega se pravi samo so sterilna voda.“Da se bide lider ne zna~i samo da se zadovoluvaat potrebite na potro{uva~ite, tuku i da se odi ~ekor ponapred i da se posta-vuvaat novi standardi vo site segmenti od raboteweto, direk-tno povrzani so proizvodot i procesite vo kompanijata, kako i so nejzinoto po{iroko vli-

janie na okolinata i zaednicata. Toa

KADE VO KOMPANIJATA MO@ETE DA PRIMENITE ENERGETSKA EFIKASNOST ZA KOJA NE TREBA PODGOTOVKA

Osvetluvawe vo kancelariite i vo drugite �prostorii (upotreba na energetski efikasni svetilki, avtomatsko palewe/gasnewe) Zagrevawe i ladewe na prostoriite (upotre- �ba na termostati, redovno servisirawe na opremata za greewe/ladewe)Kancelariska oprema (racionalna upotreba �na pe~ata~i i kompjuteri)

30 milioni evra investira{e Makstil vo poslednite 10 go-dini vo energetskata efikasnost

Vozila (menuvawe na starite ili �nivno redovno servisirawe, in-vestirawe vo novi, planirawe na upotreba)Edukacija na vrabotenite (investira- �jte vo postojana edukacija na va{ite vraboteni vo energetska efikasnost, no i samoedukacija)

\OR\I PETRU[EVGENERALEN DIREKTOR NA TIKVE[“Ja namalivme potro{uva~kata na mazut za 50% preku promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energi-ja. Potro{uva~kata na struja po edinica proiz-vod ja namalivme so voveduvawe poefikasen sistem za ladewe i so izgradbata na 6.000 me-tri kvadratni solarni paneli.”

�39

bara seriozni vlo`uvawa koi za nas pretstavuvaat opredelba od koja zavisi razvojot i uspe-hot na na{ata kompanija”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata vizba Tikve{.So kredit od okolu 1,5 milioni evra od EVRD,mesnata industrija MIK od Sveti Nikole ja podo-bri kotlarnicata, instalacijata za ladewe, ventilacijata, a investirale i vo linijata za snabduvawe so mazut. Hotelite Alaksandar Palas, hotelot i kazino vo Gevgelija, Princes, fabrikata za proz-vodstvo na maslo Brilijant, mesnata industrija MIK od Sveti Nikole, fabrikata za obuvki Albatros se samo del od kompaniite koi sfatile deka energetskata efikasnost e potreba, a ne obvrska.Ilija Tikvarovski, pretsedatel na Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetru-vawe pri Stopanskata komora, voedno i proektant na nekolku konkretni investicii vo nasoka na za{teda na energijata vo objektite, veli deka za ener-getskata efikasnost kompaniite mora da vodat smetka, bidej}i tokmu energijata e glavna stavka vo cenata na proizvodot. Toj objasnuva deka u{te pred 20 godini toj u~estvuval vo timot koj vo Skopje prv pat napravil kotlarnica, vo koja otpadnata energija povtorno ja iskoristu-vale vo proizvodniot proces. “Poa|aj}i od toa kako da {te-dime energija, gi proektirame site proekti. S$ {to pravime pravime na na~in maksimalno da ja namalime potro{uva~kata na energija. Vodime smetka da vovedeme takva oprema koja }e pravi povrat na energijata, odnosno uredite da bidat en-ergetski efikasni. Bez ogled dali se raboti za struja, za toplina, za parea ili za vozduh, sekoga{ se trudime energijata da ne odi nadvor od objektot. Za taa namena postojat klima-komorite. Toa se klima-uredi so takanare~eni rekuperatori, kade {to otpadniot vozduh go zagreva vlezniot vozduh, koj povtorno se zagreva za da dobi-

eme energija. Tuka stanuva zbor za za{teda na energijata i do 60% vo samiot ured”, objasnuva Tikvarovski.Toj dodava deka sekoja inves-ticija zavisi od namenata na objektot. Kako proektant na energetski efikasnite uredi vo hotelot i kazino Princes, Tikvarovski veli deka so in-vesticija od okolu dva milioni evra, koja }e se vrati za tri do

~etiri godini, godi{no se {tedi od 50% do 60% energija. “Vo hotelot Princes vo ladewe se instalirani okolu 2.400 kilovati. Tie klima-komori istovremeno se i toplotni pumpi, so koi greeme vo odreden period od godinata. Imame rikaveri sistemi, so koi ot-padnatata energija pri konden-zacija na freonot se koristi za zagrevawe na sanitarna

topla voda. Se obiduvame {to pomalku da isfrlime energija vo vozduhot. Taka e napraven i hotelot Aleksandar palas. Toplotnite pumpi imaat visok stepen na iskoristuvawe, kade {to eden kilovat elektri~na energija zamenuva re~isi tri kilovati toplinska energija. Tuka e prednosta na toplinskite pumpi”, objasnuva toj.Fabrikata za proizvodstvo na

1,5 milioni evra kredit od EBRD iskoristi mesnata indus-trija MIK od Sveti Nikole za podobruvawe na kotlarni-cata, instalacijata za ladewe, ventilacijata i za linija za snabduvawe so mazut



maslo za jadewe Brilijant od [tip, so vloèni okolu pet mil-ioni evra vo nekolku segmenti, sega e edna od najsofisticiran-ite avtomatizirani kompanii vo zemjava. So investicii vo toplotni pumpi, pro~istitelni stanici, sitemi za ladewe i greewe so visok stepen na isko-ristuvawe vo pogonite, upravnata i carinskata zgrada, Brilijant, pokraj za{tedata na energijata, razmisluvala i za za{tita i na ìvotnata sredina.

BANKARSKA PODDR[KA ZA ENERGETSKI EFIKASNI PROEKTI

Ekspertite se kategori~ni deka i pokraj kreditite od makedon-skite banki, od me|unarodnite finansiski institucii i grant-ovite od Evropa, kompani-ite nedovolno gi primenuvaat merkite za {tedewe energija.Pretsedatelot na MACEF, Dim-

itrov, objasnuva deka postojat kreditni linii vo nekolku makedonski banki: IK banka, Ohridska banka, Prokredit banka, koi ovozmoùvaat in-vestitorot da kupi proizvodna linija so koja se {tedi okolu 20% od energijata i bankite vedna{ vra}aat 15% od zemeniot kredit. Kaj obnovlivite izvori na energija, pak, se vra}aat 20% od kreditot, {to za in-vesticija od 500.000 evra, na primer, voop{to ne e malku”, veli Dimitrov. Od Prokredit banka velat deka za niv uspe{en biznis-plan e toj so koj kompanijata }e dokaè deka so investicijata navistina }e se namali potro{uva~kata na energija, }e se namalat tro{ocite, no }e se namali i zagaduvaweto na ìvotnata sredina.Afrodita Bogeska od Prokredit banka objasnuva deka koga se vo pra{awe gra|anite, dobra in-vesticija e taa za postavuvawe novi prozorci so podobra izo-lacija, postavuvaweto solarni paneli za zagrevawe voda, kako i podobar green sistem so koj }e se {tedi toplinska energija. Tuka vleguva i zamenata na stari za novi vozila koi se spored ekostandardi.“Kaj malite i srednite pretpri-jatija, pak, dobri proekti se tie za obnova na zastarenata oprema, za investirawe vo podobra izolacija i sistemi za greewe so koi se {tedi energija, kako i koristeweto al-ternativni izvori na energija”,

dodava Bogeska.Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), pak, preku pro-gramata za finansirawe na odr`liva energija za Zapaden Balkan (WeBSEFF) na Makedonija & odobri kreditna linija od 12 milioni evra za energetski efikasni proketi.“Dokolku proektite ne moàt da postignat stapka na za{teda na energija od najmalku 20%, pridruèni so pozitivna vna-tre{na stapka na povrat i neto-sega{na vrednost, toga{ proektite se smetaat za neost-varlivi. Bankite sproveduvaat dlabinska analiza na finan-siskata sostojba na firmite. Otkako }e se sprovedat proek-tite, nezavisno telo verifikuva dali o~ekuvanite rezultati se postignati soglasno proekciite od biznis-planot”, veli Edvard La Far`, regionalen direktor na programata. Toj istaknuva primer na edna makedonska kompanija za obrabotka na drvo koja go povratila zaemot od 150.000 evra za samo godina i polovina. Kompanijata sakala

da gi podobri energetskite karakteristiki na fabrikata i da instalira kotelska postrojka na biomasa. Od neodamna Centarot za imple-mentacija na razvojni idei, CIRI, im pomaga na zain-teresiranite kompanii pri pi{uvawe na proektnata doku-mentacija i aplikacijata, pred s$ vo izrabotka na predlog-proekt (tehni~ki i administrativno), kako i vo podgotovka i podnesu-vawe na proektni aplikacii za EU fondovite. Centarot pi{uva i biznis i marketing-planovi za potrebite na zainteresiranite kompanii.

POTREBNI SE “ENER-GETSKI” MENAXERI

Zemjodelstvoto i turizmot se sektori vo koi merkite na energetskata efikasnost treba pove}e da se primenuvaat. “Makedonija e proizvoditel na grozje, jabolka... No, do-bar del od ladilnicite za ovo{je ne rabotat ili pak, tie {to rabotat se stari i po 40 godini i se energetski neefikasni. Rekonstrukcijata tokmu na tie ladilnici }e bide golema energetska efikasnost za zemjava, koga e vo pra{awe potro{uva~kata na energija”, veli Tikvarovski od Grupaci-jata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetruvawe vo Komorata. Ekspertite potenciraat deka na nivo na kompanija treba da ima i “energetski” direktori, koi postojano }e se griàt kako da ja namalat potro{uva~kata na energija, pritoa da proizvedat pove}e, a istovremeno da bidat i konkurentni na pazarot.“Najva`no od s$ e {to golem del od kompaniite ne obrnuvaat vnimanie na energetskiot me-naxment. Treba da ima dovolno stru~ni lu|e koi }e znaat kako da ja namalat potro{uva~kata na energija za 15%-20%. Potrebno e da se vgradat instrumenti, da se voo~at problemite i da se zadolì inèner koj }e upravuva so energetskite sistemi”, veli menaxment-konsultantot Dimov.

@IVKO DIMOVMENAXMENT-KONSULTANT

“Na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Taa }e dovede do otvorawe na novi rabotni mesta. Energetskata efikasnost ne e kampawa, taa e dlaboko vkorenata vo svetskite stopanstva i treba da donese revolu-cionerni promeni vo ekonomiite.”

�41

PLANETAREN PREDIZVIK

ENERGETSKI EFIKASNITE GRADBI VO ZARODI[ VO MAKEDONIJA

Vo Evropa zgradite imaat energetski paso{i, �{to e dokument za edna zgrada od kakov ma-terijal e izgradena i kolku toj materijal }e pridonese vo za{teda na energijata. Vo Make-donija “zelenite” zgradi se brojat na prsti


Vo vreme na skapa energija i gra|anite i investitorite vo energetski efikasni grade`ni objekti mora ~as poskoro

da ja {tedat elektri~nata i toplinskata energija. Eksper-tite pora~uvaat deka idejata za energetska efikasnost e planetarna ideja koja Make-donija ne smee da ja ostava na marginite, tolku pove}e {to spored evropskata regulativa do 2020 godina Makedonija mora da ja namali potro{uva~kata na energija 20%. “Energetskata efikasnost e svetski predizvik. Nie, kako kompanii i investitori koi proektirame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200, pa duri i 300 stanovi godi{no, taka {to mora da razmis-luvame kako tie zgradi da bidat energetski efikasni. Makedonija mora da ja namali potro{uva~kata na energi-ja na godi{no nivo za 10%, pokaùvaat istraùvawata, za

da gi zadovolime evropskite standardi i regulativi”, veli Van~o îfliganec, sopstvenik na ADORA inènering.Poznava~ite se decidni - Make-donija mora da donese i da implementira regulativa so koja stanbenite zgradi vo idnina }e mora da se gradat so energetski efikasen gradeèn materijal, so energetski efikasni prozorci i vrati, so geotermalni pumpi i so vgraduvawe solarni sistemi za dobivawe elektri~na i top-linska energija. Tie apeliraat 280-te son~evi denovi vo Make-donija efikasno da po~nat da se iskoristuvaat.Grade`nite kompanii od zem-java i regionot, no i tie {to proizveduvaat prozorski siste-mi objasnuvaat deka za{tedata na energija e neophodna vo vreme koga energijata e s$

poskapa, a mnogu malku se iskoristuvaat raspolo`livite resursi.“Nekoi istraùvawa poka-ùvaat deka vo stanbenite objekti, od aspekt na dobra izolacija vo nadvore{nite i vnatre{nite yidovi, vo dobra izolacija na pokrivite na zgradite i na ku}ite, so pri-

menata na energetski efikas-nite materijali vo gradeweto potro{uva~kata na energija moè da se namali i za 30%-65%, sporedeno so gradbite koi ne primenuvaat merki koi se energetski efikasni. Vloènata investicija se vra}a za period od ~etiri do sedum godini”, veli An|elika Kuzmanovi}, proekt-menaxer na Knauf insulej{n od Srbija.Investitori od Germanija, zemja kade {to energetskata efikas-nost odamna se primenuva vo grade`nite objekti, sugeriraat deka Make-donija ima potencijal

QUPÔ TRAJKOVSKIFONKO“Preku sistemite na geotermalni pumpi, kombinirani so rezervoar na toplina, se {tedi duri 15 pati pove}e spore-deno so drugi sistemi. Geotermal-nite pumpi akumuliraat toplina koja objektot ja koristi toga{ koga mu treba. Pumpite rabotat isklu~ivo na niska tarifa na elektri~na energija.”



[reder.MAKEDONIJA - GOLEM POTRO[UVA NA ENERGIJA

Za energetskite eksperti zagriùva~ki e {to i pokraj visokata cena na elektri~nata energija mnogu doma}instva s$ u{te se great na struja. Spored univerzitetskiot profesor Risto Ciconkov, elektri~nata energija treba da se koristi za osvetlu-vawe, no ne i za greewe.“Za povr{ina od 80 kvadratni metri najvisoko na listata so tro{oci, so suma od duri 1.300 evra, e greeweto so nafta. Okolu 800 evra }e potro{at tie {to koristat grealki na struja, a pribli`no tolku iznesuvaat i tro{ocite na doma}instvata {to koristat priroden gas. Pove}e od 650 evra vo grejna sezona pla}aat gra|anite koi zagrevaat stan od 80 metri kvadratni so parno, a malku pove}e od 450 evra gra|anite-korisnici na toplinski pumpi, odnosno klima-uredi. Najmalku pari, okolu 350 evra, pla}aat doma}instvata {to imaat top-linska pumpa inverter”, veli Ciconkov.Nekoi analizi pokaùvaat i deka objektite vo zemjava godi{no za zagrevawe tro{at me|u 120 i 150 kilovat-~asovi po metar kvadraten, a vo Ev-ropa taa potro{uva~ka e 35-50 kilovati. Grejnata sezona, pak,

razumno da ja koristi energijata i istata da ja {tedi.“Bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, koga }e zabeleàt deka ne{tedeweto gi udira po nivniot xeb lu|eto ve}e vnima-vaat mnogu pove}e da za{tedat energija vo svoite stanovi ili ku}i. Vsu{nost, i site novi evropski propisi voveduvaat subvencii za site gradbi koi }e obezbedat za{teda na en-ergijata. Deneska se pravat i svoevidni energetski paso{i, dokument kakvi materijali se iskoristile i kolku toj materi-jal }e pridonese vo za{teda na energijata”, veli Gerhard [reder, produkt-menaxer na Profajn, kompanija za prozorski sistemi od Germanija.Investicijata vo PVC ili alu-miniumski prozorci, namesto vo obi~ni, e samo mal segment od za{tedata na energija vo gradbite. [reder objasnuva deka vo Germanija energetskata efikasnost s$ pove}e e za-stapena vo gradbite, bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, a i materijalite za izrabotka na energetski poefikasni ku}i stanuvaat poevtini i podo-stapni.“Vo Makedonija zabeleùvam deka mnogu se koristat klima-uredite, so koi istovremeno se zatopluvaat objektite, no i se razladuvaat, a toa e tro{ewe energija. Vo ovaa nasoka moè da se razmisluva mnogu efikas-no. Investiciite da se namenat za za{teda na energija, a ne za nejzino iskoristuvawe”, veli

ZELENA ARHITEKTURA Green building ili ekolo{koto grade`ni{tvo podrazbira izgradba na objekti preku proces odgovoren kon prirodata. Ovoj proces opfa}a ekolo{ki izvori, po~nuvaj}i od dizajn, realizacija, izvedba, materijali, odrùvawe, renovi-rawe s$ do rekonstrukcija na objektot. Ovoj koncept go dopolnuva klasi~niot tip na izgradba, osobeno od aspekt na ekonomi~nosta, funkcionalnosta, trajnosta i udobnosta. Denes se razviraat novi tehnologii koi gi podobruvaat postoe~kite metodi na grade`ni{tvo i sozdavaat ar-hitektura koja dobro vlijae na ~ovekovoto zdravje i prirodata.Celta na odr`livoto grade`ni{tvo e da se namali silniot udar koj se vr{i vrz prirodata preku zazemawe golemi povr{ini za izgradba, energetska i hidrokonsumacija, kako i vozdu{na i at-mosferska alternacija. Vakvoto dvièwe po~nuva poradi faktot deka nekontro-liranata upotreba na prirodni resursi }e stane seriozna zakana za ìvotot vo idnina. Inicijativata voedno povikuva na integriran i sinergetski dizajn. Dizajn koj go povrzuva celokupniot ìvoten cik-lus na objektot so ekologijata.

41% od vkupno potro{enata energija vo zemjite od EU e za izgradba i za eksploatacija na grade`ni objekti. Ostanatite 31% se koristat vo industrijata i 28% vo transportot

kaj nas trae 180 dena, a vo Evropa 280. “Nie tro{ime duri pet pati pove}e energija na metar kvad-raten vo sporedba so raz-vienite zemji vo Evropa. En-ergetskata efikasnost treba da se naso~i kon postoe~kite objekti, koi tro{at duri 50% od vkupnata energija koja se tro{i vo Makedonija. Ako 50% od objektite vo zemjava se dovedat da bidat energetski efikasni, so potro{uva~ka od 35 kilovat-~asovi energija za zatopluvawe na metar kvad-raten, godi{no }e za{tedime kolku {to dava termocentralata vo Bitola”, objasnuva Jordan Vojneski, porane{en pretse-datel na Grupacijata za kli-

matizacija, greewe, ladewe i provetruvawe.Za zatopluvawe na objektite po kvadraten metar Makedonija tro{i ~etiri do pet pati pove}e od evropskite zemji. Toa na godi{no nivo e 50% od vkupnata energija {to ja tro{i dràvata. Za potrebite na okolu 49.000 objekti, kolku {to ima stanbeni objekti vo zemjava, se tro{i denti~no kolku {to e re~isi godi{noto proizvodstvo na edna termocentrala so kapacitet na REK Bitola.Pretsedatelot na Makedonskiot centar za energetska efikas-nost (MACEF), profesorot vo penzija Konstantin Dimitrov potencira derka investito-rite s$ pove}e gi primenuvaat

VANÔ ÎFLIGANECADORA IN@ENERING“Nie kako kom-panii i investi-tori koi proekti-rame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200 do 300 stanovi godi{no, taka {to mora da razmisluvame kako da bidat energets-ki efikasni.”

�43merkite za energetska efikas-nost vo grade`ni objekti, koi im stojat na raspolagawe. Toj dodava deka pokvalitetnata gradba ja podiga i cenata na samiot objekt. Za pottiknuvawe i intenzivirawe na izgradbata na energetski efikasni objekti toj predlaga vo Zakonot za gradba da se vnese odredba so koja izveduva~ot nema da moè da dobie odobrenie za gradba ako ne dokaè deka proektot e energetski efikasen. Vo nasoka na primena na merkite za energetska efikas-nost koi im stojat na raspola-gawe na investitorite, Dimitrov sovetuva: “Ne e optimalno topla voda da se dobiva od struja, tuku treba da se vgraduvaat son~evi kolektori. Greeweto, namesto so radijatori, koi baraat zagrevawe na vodata od najmalku 70 stepeni Celziusovi, da se re{ava so vgraduvawe toplinski pumpi, podno greewe i sli~no. Za ventilacijata postojat novi re{enija so ri-kuperatori, pri {to izlezniot vozduh povtorno se vra}a vo uredot, no pro~isten. Vo nasoka na {tedewe na elektri~nata energija se i {tedlivite sve-tikli. Svetilkite so vàreno vlakno treba da se zamenat so novite, LED svetilki”.

KAKO RAZMISLUVAAT GRADE@NICITE?

Grade`nata kompanija @ikol, kako ~lenka na Sojuzot na stopanski komori, predlaga dràvata da dava odredena pomo{ za promena na starata fasadna stolarija so nova ter-moenergetski efikasna fasadna stolarija, za da se stimulira nivnata primena. Elena Pan-deva-Kitrozoska, direktorka na @ikol, veli deka poradi va`nosta na tro{ocite za en-ergija kompanijata investirala vo sopstven pogon za izrabotka na kvalitetna fasadna stolarija od PVC, aluminium i kombi-nacija od PVC i aluminium, za da za{tedi {to pove}e energija vo objektite. So vgraduvawe izolaciski ma-terijali vo fasadata i pokriv-ite na objektite za ìveewe se {tedat me|u 30% i 60% od vkupno potrebnata energija za greewe i ladewe. Vloènite pari se vra}aat za ~etiri do sedum godini, objasnuvaat poznava~ite.“Termoizolaciskite materijalni na Knauf insolej{n, koi se na baza na kamen i staklo, odnosno kamena mineralna

volna i staklena mineralna volna, davaat vrvni rezultati vo toplinskata i zvu~nata izo-lacija, no {titat i od poàr. Koga }e se zemat predvid ovie tri svojstva, moè da se kaè deka se primenlivi i oti se koristat mnogu vo objektite koi se gradat vo Srbija, Makedonija i Bugarija, odnosno na pazarite

kade {to sme prisutni”, veli Angelina Kuzmanovi} od Knauf insolej{n.Iskustvoto na Ading, proiz-voditel na materijali za grade`ni{tvoto, e deka vo poslednite {est do sedum go-dini raste interesot na in-vestitorite (stanbeni objekti, individualni ku}i, industriski

objekti) za koristewe na ma-terijalite koi se vgraduvaat vo termi~kite fasadi. S$ pogolem e interesot za lepaci za fasadi, zavr{ni dekorativni fasadni malteri, zavr{ni fasadni boi. Poslednata godina zna~itelno porasnal interesot za nabavka i primena na ovie materi-jali od strana na grade`nite



SPECIJALEN PRILOGmaj 2011

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat)p.fah: 503Republika Makedonijatelefon: +389 2 3298 110faks: +389 2 3298 111e-mail: [email protected]

Urednik na specijalni prilozi:Verica Jordanova

Avtor na prilogot: Katerina Poposka

Grafi~ki dizajn:Nikolaj Toma{evskiIgor Toma{evski

Fotografija: Aleksandar IvanovskiFotoarhiva na Kapital

Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovskiwww.kapital.mk

Vo regionot Hrvatska oti{la najdaleku od �aspekt na implementirawe na energetskata efikasnost. Investitorite vo “zeleni zgradi” vo Hrvatska dobivaat 6% pogolema kirija na stanovite i ostvaruvaat 16% povisoka proda`na cena. Lu|eto, pak, koi `iveat vo energetski efikasni zgradi vo Hrvatska im-aat 26% pomala potro{uva~ka na energija.

kompanii od Iran, kade {to se gradat golemi stanbeni kompleksi. Neoficijalno, se raboti za okolu 1.000.000 metri kvadratni fasadna povr{ina, gradbi finansirani od strana na iranskata Vlada. Vo Interproekt in`enering, kompanija koja proektira i izveduva sistemi za greewe, ventilacija i klimatizacija, ve-lat deka svesnosta za potrebata od za{teda na energija i na-maluvawe na tro{ocite po ovaa osnova e drasti~no zgole-mena. Ottamu velat deka s$ pogolem e brojot na grade`ni

kompanii koi ne {tedat na kvalitetna izolacija i vgradu-vawe kvalitetni i energetski {tedlivi materijali. Vo ovaa kompanija koja nudi sistemi za greewe, ventilacija i klima-tizacija velat deka i najdobrite re{enija nema da dadat efekt ako izolacijata ne e dobra.

GEOTERMALNITE PUM-PI [TEDAT TRI PATI POVE]E OD DRUGITE TOPLOTNI SISTEMI

“Preku sistemite na geoter-malni pumpi kombinirani so rezervoar na toplina se {tedi duri 15 pati pove}e sporedeno so drugi sistemi. Se raboti za podzemen betonski rezervoar poln so voda ili so nekoj drug fluid. Geotermalnite pumpi aku-muliraat toplina koja objektot

ja koristi toga{ koga mu treba. Pumpite rabotat isklu~ivo na niska tarifa na elektri~na energija, koja e {est pati poniska od regularnata. Da ne ja spomenuvam za{tedata za ladewe preku leto”, objasnuva Qup~o Trajkovski, generalen direktor na Fonko grupaci-jata. Toj go istaknuva primerot na nekoj niven klient koj pred da gi vgradi toplinskite pumpi pla}al smetka za greewe od okolu 130.000 evra vo sezona, za podocna taa da iznesuva samo 8.000 evra.Osven pazarot vo Vels, Fonko saka da go otvori i holandskiot i polskiot pazar. Vo Evropa godi{no se prodavaat okolu 600.000 edinici na geotermalni

pumpi, a nivniot broj raste 20% za godi{no.

�45KAKO DO POGOLEMA ZA[TEDA NA ENERGIJATA?

KUPUVAJTE [TEDLIVI APARATI I OPREMA


Noviot Zakon za ener-getika predviduva vo idnina site dràvni kompanii koi preku javen oglas }e naba-

vuvaat bela tehnika i druga tehni~ka oprema, prednost da im davaat na “energetski efikasnite” aparati. Eksperti za “ Kapital” objasnuvaat deka makedonskite op{tini, no i dràvni kompanii pri nabavka na klima uredi, friìderi, avtomati za kafe, pa duri i avtomobili }e mora da kupat aparati so pogolem koeficient na korisno dejstvo, koga e vo pra{awe energijata. Soglasno so noviot Zakon za energetika, tenderot za javni nabavki moè da se poni{ti dokolku namesto ponudata na energetski efikasna oprema ili aparati se izbere nekoja druga ponuda. Vo vreme koga energetskata

efikasnost na “golema vrata” se primenuva vo Evropa i koga {irum svetot se vo-dat kampawi za {tedewe i racionalno koristewe na energijata, firmite i gra|anite vo Makedonija ne treba da ja gledaat samo cenata na apara-

Vo nasoka na {tedewe i racionalno �koristewe na energijata, firmite i gra|anite osven cenata na ku}nite aparati i tehni~kata oprema, treba da ja zgolemat i svesnosta za nivnata potro{uva~ka

tite i opremata, tuku treba da ja zgolemat i svesnosta za za{tedata na energijata. Spored istraùvawata, pove}e od polovinata od Maked-oncite ne znaat {to zna~i

terminot razumno koristewe na energijata, a duri 83% od niv, pak, ne znaat {to zna~at klasite A, B, C, D na aparatite za bela tehnika, koi ja ozna~uvaat racionalnata potro{uva~ka na energija na samiot aparat.

KAKO DA PO^NETE SO IMPLEMENTIRAWE NA ENERGETSKATA EFIKASNOST:Koga }e izlezete od prostorijata zadolìtelno isklu~ete go �svetlotoNe ja drète predolgo otvorena vratata na ladilnikot. �Taka tro{ite energija i pari bez potrebnoIzvadete gi aparatite od {teker koga ne gi koristite �Ma{inite za miewe sadovi i perewe ali{ta vklu~ete gi �samo koga se polniNe go vklu~uvajte klima uredot koga ne e potrebno ili koga �ne ste vo prostorijataZamenete gi obi~nite svetilki so svetilki koi {tedat �energijaPri kupuvawe novi aparati sekoga{ treba da izberete �aparat so najvisoka energetska klasa, A klasaNamaluvawe na temperaturata za samo eden stepen, moè �da ja namali smetkata za greeewe i do 6%Izgasnete go va{iot kompjuter i monitor, koga toj ne se ko- �

risti. Sprotivno na popularnite veruvawa, nivnoto gasewe i povtornoto palewe nema da predizvika nikakva {tetaKupuvaweto proizvodi koi {tedat energija vi gi {tedat �voedno i va{ite pariSo redovnoto ~istewe na naplasteniot mrazot od �ladilnikot i zamrznuva~ot {tedime elektri~na energija i go prodolùvame vekot na traeweto na aparatite“Obi~nite” svetilki samo 5% od potro{enata elektri~na �energija ja pretvoraat vo svetlina, a ostanatite 95% vo toplina i ne traat pove}e od 1.000 ~asa.Vo tekot na denot trgnete gi zavesite od prozorcite, os- �obeno tie na ju`nata strana, taka {to pove}e energija po priroden pat bi vlegla vo domot.Ako pove}e pati na den gi otvorite {irum prozorite i go �isklu~ite greeweto, }e za{tedite pove}e energija otkolku da vi e prozorecot postojano otvoren, a da greete so poln kapacitet

�46 ENERGETSKA EFIKASNOST“Pri kupuvawe novi aparati, lu|eto sekoga{ treba izberat aparat so najvisoka energetska klasa, A klasa. Aparatite so C klasa se prifatlivi, no tie aparati na ~ija etiketa klasata F, G e obele`ana so crveno, tie uredi tro{at mnogu energija. Povisokata kupovna cena se kompenzira preku dolgotrajnosta i niskata potro{uva~ka na aparatot. Kupuva~ite treba da znaat deka energetskata efikasnost vsu{nost zna~i da se potro{i

{to pomalo koli~estvo en-ergensi, za da se dobie isto koli~estvo energija”, objas-nuva Konstantin Dimitrov od MACEF. Ekspertite dodavaat deka gra|anite treba da gi sledat evropskite ~ekori i namesto obi~ni svetilki da kupu-vaat {tedlivi svetilki. Edna obi~na svetilka od 100 vati, ako vo prosek dnevno sveti po pet ~asa, godi{no }e potro{i okolu 182 kilovat/~asovi stru-ja. [tedlivata svetilka, pak,

od 23 vati, po istite ovie parametri godi{no }e potro{i okolu 42 kilovat/~asovi. Samo za ilustracija, sekoe ~etvrto semejstvo vo Germanija koristi {tedlivi svetilki. Edna za-mena na obi~na svetilka od 60 vati so soodvetna nis-koenergetska od 11vati, nosi godi{na za{teda od osum evra. Obi~nata svetilka trae pribli`no 1.000 rabotni ~asa, a {tedlivata mo`e da trae duri i 15 godini.

KVALITETNI PROZORCIProzorecot e najdinami~en del od domot koj ima dvojna uloga. Toj e priemnik koj{to ja propu{ta son~evata energija, a voedno {titi od nadvore{nite vlijanija i gi spre~uva zagubite na toplina. Zagubite na toplina se delat na trans-misiski zagubi i ventila-ciski zagubi (provetru-vawe). Zbirot na transmi-siskite i ventilaciskite zagubi niz prozorcite pretstavuvat pove}e od 50% od vkupnite toplinski zagubi vo domot. Zagubite na toplina niz prozorcite se 10 pati pogolemi od zagubite niz nadvore{nite yidovi. Poradi ova, ener-getskata efikasnost na pro-zorcite ima va`na uloga vo vkupnite energetski potrebi vo eden objekt. Vkupnite zagubi na prozorot zavi-sat od prozorskiot profil i stakloto. Prozorskata ramka, nezavisno od vi-dot na materijalot od koj se izrabotuva, mora da osigura dobro zatvorawe, prekin na toplinskiot most vo profilot, ednostavno ot-vorawe i nizok koeficient na premin na toplina. Stak-lata denes se izrabotuvaat kako izolaciski stakla, dvoslojni ili trislojni, so razli~ni gasni pol-newa i premazi koi gi podobruvaat toplinskite karakteristiki.Pri kupuvawe prozorec treba da se vodi smetka za da se izbere pravilno staklo. Ovoj izbor zavisi od razni faktori, kako klimatski uslovi, orient-acija na prozorecot spored stranata na svetot, dizajnot na ku}ata i sli~no.


energetska efikasnost

Documents