Energetska učinkovitost v javnem sektorju

Miran Kojc, ZEON d.o.o.Moravske Toplice, 14.06.2011

2

Poraba energije

Poraba energije v svetu in v Sloveniji se veča

2000-2008, več kot 20% rast celotne energije

Rast rabe električne energije v sektorju ‘ostala raba’ več kot 40%

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009G

Wh

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

1000

toe

We skupna We ostala raba Celotna poraba en.

3

Poraba energije 13,3 % rabe

končne energije pade na ‘ostalo rabo’ (2001-2005)

cca 25% tega predstavlja javni sektor

Do sedaj izvedenih malo ukrepov za zmanjšanje porabe energije

4

Poraba energije in URE

Novi viri so omejeni Energetska učinkovitost eden izmed

ukrepov nižanja porabe Nekaj pozitivnih premikov pri porabi

toplotne energije Javni sektor ima velik potencial znižanja Javni sektor za zgled ostalim –predvideni

višji prihranki energije Posledično zniževanje stroškov za

energijo, ki se vedno bolj draži

5

Zakonska izhodišča

Evropski Poročilo Evropske komisije,

namenjeno Evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij (marec 2011)

Poudarek na javnem sektorju – javna poraba znaša 17% BDP EU

6

Poročilo Evropske komisije

Energetska učinkovitost pri javni porabi (usmerjanje javne porabe k energetsko učinkovitim proizvodom, načinom prevoza, zgradbam, delu in storitvam)

Prenova javnih stavb (Javni organi bi morali prevzeti vodilno vlogo in zagotoviti, da njihove zgradbe dosegajo visoke ravni energetske učinkovitosti)

7

Poročilo Evropske komisije

Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (ponekod nejasnosti v pravnem okviru in pomanjkanje zanesljivih podatkov o porabi energije - Komisija bo v letu 2011 pripravila zakonodajne predloge za odpravo teh težav)

Izvajanje energetske učinkovitosti v praksi (več kot 2000 mest je podpisalo Konvencijo županov)

8

Zakonska izhodišča - II

Evropski Direktiva o učinkovitosti rabe končne

energije in energetskih storitvah (osnova za Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih)

EPBD, Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (ena izmed temeljnih direktiv, ki se nanaša na energetsko učinkovitost in izvajanja predvidenih ukrepov)

9

Zakonska izhodišča - II

Nacionalni Energetski zakon (EK,EI), direktiva

o sv. onesnaženju, …Nacionalni energetski program

(2010-2030)AN-UREZakon o graditvi objektov - PURES

10

Možni ukrepi

Energetski pregledi Lokalni energetski koncepti Energetsko učinkovita javna

razsvetljava – pogodbeno financiranje prihrankov

Energetska izkaznica za stavbe Energetski menedžment in

energetsko knjigovodstvo

11

Energetski pregled

Namen energetskega pregleda Ugotovitev razmer v energetiki objekta Ugotoviti možnost prihrankov energije Predlaganje ustreznih ukrepov Ekonomsko ovrednotenje izbranih

ukrepov

12

Pregled letnih porab

Poraba električne energije Poraba toplotne energije Poraba hladu Poraba vode

13

Analiza porabe

Poraba energije posameznih sklopov Večji porabniki Izvajanje meritev Analize in izračuni

14

Analiza porabe

Poraba energije posameznih sklopovPolletni diagram obremenitve šole

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

1.1.20091:00

11.1.20091:00

21.1.20091:00

31.1.20091:00

10.2.20091:00

20.2.20091:00

2.3.20091:00

12.3.20091:00

22.3.20091:00

1.4.20091:00

11.4.20091:00

21.4.20091:00

1.5.20091:00

11.5.20091:00

čas

P [k

W]

ZIMSKE POČITNICE

PRVOMAJSKI PRAZNIKI

15

Analiza porabe

Poraba energije posameznih sklopovMesečni diagram šole

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

1.1.20091:00

3.1.20091:00

5.1.20091:00

7.1.20091:00

9.1.20091:00

11.1.20091:00

13.1.20091:00

15.1.20091:00

17.1.20091:00

19.1.20091:00

21.1.20091:00

23.1.20091:00

25.1.20091:00

27.1.20091:00

29.1.20091:00

31.1.20091:00

čas

P [k

W]

16

Analiza porabe

Večji porabnikiActive Pow er Max

L1 (

kW

)

20

15

10

5

0

L2 (

kW

)

20

15

10

5

0

L3 (

kW

)

0

-2

-4

-6

-8

-10

-12

-14

-16

8h6h4h2h0h22h20h18h16h14h12h

Tot

al (

kW

)

25

20

15

10

5

0

17

Termografija

18

Termografija

19

Ukrepi učinkovite rabe

Neinvesticijski Ozaveščanje, izdelava pravilnikov, ...

Investicijski Potrebna investicija za izvedbo ukrepa

Kombinacija

20

Analiza ukrepov

Energetsko ovrednotenje Izračun prihrankov energije Zmanjšanje emisij CO2

Ekonomsko ovrednotenje Statične metode Dinamične metode Vračilna doba, neto sedanja vrednost,

IRR

21

Predstavitev rezultatov

Povzetek za poslovno odločanje Izbor ukrepov z najkrajšo vračilno

dobo (do treh let) Predstavitev vseh predlaganih

ukrepov Smernice za nadaljnje ukrepe

22

Lokalni energetski koncept

lokalni energetski koncept (LEK) je koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti ali več samoupravnih lokalnih skupnosti pri oskrbi in rabi energije, ki poleg načrtov oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije

23

Obvezne vsebine LEK1. analiza porabe energije in energentov

po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto;

2. analiza oskrbe z energijo;3. analiza emisij;4. opredelitev šibkih točk oskrbe in

porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti;

5. ocena predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo

24

Obvezne vsebine LEK

6. analiza možnosti učinkovite rabe energije in analiza potencialov obnovljivih virov energije;

7. določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti;

8. analiza možnih ukrepov;9. akcijski načrt;10. povzetek;11. napotki za izvajanje

25

Obveznost in veljavnost LEK

Obvezen za vse občine do konca leta 2011

LEK se izdela za obdobje desetih let. Najkasneje po petih letih ga je potrebno prirediti, dopolniti ali izboljšati oziroma izdelati nov koncept

LEK mora biti potrjen s strani Ministrstva za gospodarstvo, o sprejetju obvestiti MOP

26

Javna razsvetljava

Javna razsvetljava predstavlja velik strošek v občinah

Nova uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja Sprejeta avgusta 2007 Spremenjena julija 2010 Ulično in cestno razsvetljavo do 2016

potrebno uskladiti z uredbo (cca 180.000 svetilk)

27

Pogodbeno financiranje

Poslovni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja

Prihranki so poplačani iz doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo

28

Pogodbeno financiranje

Pogodbenik – izvajalec oz. investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije,

Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo,

Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo

29

Pogodbeno financiranje

30

31

Energetska izkaznica stavb

Njen osnovni namen je podajanje informacije o porabi energije v stavbi.

Izdelati jo je treba ob izgradnji nove stavbe ter ob prodaji ali oddaji v najem obstoječih stavb.

Veljavnost ne sme biti daljša od 10 let. Določene vrste stavb so lahko izvzete iz

certificiranja (začasni objekti < 2 leti, verski objekti, zaščiteni objekti... ).

32

Energetska izkaznica stavb

Energetska izkaznica je obvezna pri novih stavbah (od 1.1.2008) obstoječih stavbah pri prodaji in najemu

(od 1.1.2009) javnih stavbah s površino nad 500 m2 -

obvezna tudi namestitev izkaznice na vidnem mestu (od 1.1.2008, a najkasneje do 31.12.2010)

33

Obveznost predložitve EI Obstoječe stavbe

Kdo jo predloži: lastnik stavbe ali njenega dela Komu jo predloži: kupcu ali najemniku Kdaj jo predloži: v primeru prodaje ali oddaje

v najem stavbe ali njenega dela najpozneje pred sklenitvijo pogodbe

Namesto izkaznice za del stavbe se lahko predloži izkaznica za celotno stavbo.

Izjeme, ko izkaznice ni treba predložiti: oddaja v najem, za obdobje krajše od enega leta, ter v primerih razlastitve ali prodaje v postopku izvršbe ali stečajnem postopku

34

Obveznost predložitve EI

Novozgrajene stavbe Kdo jo predloži (pridobi): investitor Komu jo predloži: upravnemu organu,

izkaznica je obvezna sestavina projekta izvedenih del

Kdaj jo predloži: pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja

35

Stavbe, izvzete iz certificiranja

Stavbe razglašene za kulturni spomenik, če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko učinkovitost nesprejemljivo vplivalo na njihovo naravo ali videz,

stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in verske dejavnosti,

začasne stavbe (za uporabo manj od 2 let), industrijske stavbe, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe,

samostojne stavbe ali deli stavb z uporabno površino manjšo od 50 m2

36

Izdajanje EI

Ministrstvo za okolje in prostor vodi register izdanih energetskih izkaznic, ki je javen ter povezan s katastrom stavb

EI izdajajo pooblaščene pravne ali fizične osebe – izdajatelji; register

EI lahko izdelujejo posamezniki – neodvisni strokovnjaki, ki imajo veljavno licenco za izvajanje teh nalog; register

37

Izgled EI

38

Razredi EI

A1 – od 0 do vključno 10 kWh/m2 letno A2 – od 10 do vključno 15 kWh/m2 letno B1 – od 15 do vključno 25 kWh/m2 letno B2 – od 25 do vključno 35 kWh/m2 letno C – od 35 do vključno 60 kWh/m2 letno D – od 60 do vključno 105 kWh/m2 letno E – od 105 do vključno 150 kWh/m2 letno F – od 150 do vključno 210 kWh/m2 letno G – od 210 do 300 in več kWh/m2 letno

39

Vrste EI

40

Energetski menedžment v javnih stavbah

Cilj obratovalnega energetskega mene- džmenta je zmanjšati porabo in stroške (10 % do 15 %) brez investicij, in sicer z: energetskim knjigovodstvom optimizacijo obratovanja naprav (kotli,

ventilacijski sistemi,…) in stavb usposabljanjem upravljalcev in vzdrževalcev dvigom ozaveščenosti uporabnikov stavb

41

Stopnje uvajanja OEM

Določitev ciljev, organizacijske strukture (energetski menedžer),pristojnosti in virov

Priprava navodil za obratovanje in načrtovanje Pregled razpoložljivih podatkov: načrti za stavbe in

naprave, računi za energijo in vodo, pogodbe, načrti za izboljšave, ….

Nakup merilne in programske opreme za energetsko knjigovodstvo

Vgradnja merilne opreme, vzpostavitev baze podatkov o stavbah, merilnikih in porabi, določitev izhodiščnih kazalnikov in prioritetnih aktivnosti

42

Stopnje uvajanja OEM

Vzpostavitev rednega spremljanja in nadzora nad porabo (kazalniki učinkovitosti)

Optimizacija obratovanja, nastavitev regulacije itd. (obratovalna navodila, usposabljanje hišnikov in vzdrževalcev)

Akcije za dvig ozaveščenosti in informiranosti uporabnikov stavb

Redni pregledi izvedenih ukrepov, redni sestanki z upravljalci in vzdrževalci, …

Izdelava in predstavitev letnega poročila občinskemu svetu

43

Avtomatski nadzor porabe

CNS, CSRE, nadzorni sistem

Nadzor delovanja Individualni pristop Dražja izvedba Potrebni tudi ročni

vnosi

44

Ročni vnos podatkov

Energetsko knjigovodstvo Univerzalni za vse stavbe Cenejša izvedba

45

Možnosti financiranja

Energetska rekonstrukcija bolnišnic (MZ) v letu 2010: 12.650.000,00 EUR , v letu 2011: 17.350.000,00 EUR, v letih 2012 in 2013: 22.600.000,00

EUR

46

Možnosti financiranja Energetska rekonstrukcija šolskih centrov

(MŠŠ) v letu 2011: 1.000.000,00 EUR , v letu 2012: 17.350.000,00 EUR, v letu 2013: 8.000.000,00 EUR

90 % sofinanciranje Stroški priznani od dneva oddaje

dokumentacije, oz. od 28.07.2007 za projektno dokumentacijo

Naslednji rok za oddajo je 20. oktober

47

Možnosti financiranja

Energetska rekonstrukcija javne razsvetljave v občinah (MG) 14.000.000 EUR in sicer: za leto 2011: 5.000.000 EUR za leto 2012: 5.000.000 EUR za leto 2013: 4.000.000 EUR

Dve merili ocenjevanja

48

Možnosti financiranja

specifični minimalni prihranki

ocena na osnovi učinkovitosti načrtovane investicije

49

Možnosti sofinanciranja

50

Možnosti financiranja

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih

51

Možnosti financiranja

ELENA Mednarodni; odprt do porabe sredstev

50 mio € Do 90 % stroškov tehnične pomoči (tudi

nove zaposlitve) Projekt vsaj 25x večji od tehnične

pomoči Možnost združevanja občin na razpisu

52

Možnosti financiranja

Energy Intelligent Europe Vsakoletni mednarodni razpis Potrebno mednarodno partnerstvo načeloma 75% sofinanciranje SAVE, ALTENER, STEER

Švicarski prispevek Kohezijski skladi …

Hvala za pozornost!

info@zeon.si