Ženske ujete med druŽino in kariero · večino med nami velja, da je prav družinsko okolje...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

ŽENSKE UJETE MED DRUŽINO IN

KARIERO

Mentorica: red. prof. ddr. Marija Ovsenik Kandidatka: Natalija Krajnc

Kranj, februar 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici red. prof. ddr. Mariji Ovsenik za strokovno pomoč in

svetovanje pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi partnerju Slavku in sinu Maju za potrpežljivost v času, ko nisem bila

z njima, ter za vso izkazano pomoč in podporo.

POVZETEK

V 21. stoletju ženske niso več samo matere in gospodinje, ampak predstavljajo tudi

večinski del delovne sile. Posledično to pomeni tudi, da so še enkrat bolj obremenjene,

kot so bile včasih. Nekaterim uspe uskladiti kariero in družino, drugim usklajevanje

predstavlja problem in jih sili v nenehno izbiranje in odrekanje. Zato se nekatere ženske

včasih tudi odrečejo sanjam o lastni družini zaradi kariere. Da bi se ženske lažje odločale

za rojstvo otrok, bi morali tako država kot delodajalci bolje poskrbeti za zaposlene

ženske in ženske na sploh. Ženske še vedno, kljub vsej propagandi enakosti in

nediskriminaciji med spoloma, veljajo za nepredvidljivo delovno silo, saj se bodo slej

kot prej odločile za materinstvo, kar pa delodajalcem ne predstavlja prednosti, kvečjemu

slabost, saj posledično to pomeni, da bodo ženske, ki so matere, veliko odsotne z dela,

bodisi zaradi bolezni otroka ali drugih nepredvidljivih dogodkov, povezanih z

materinstvom. Kljub dejstvu, da so ženske danes v veliki meri bolj izobražene kot

moški, njihovo karierno pot otežuje veliko dejavnikov, med drugim tudi materinstvo ter

spolna diskriminacija, in še vedno zasedajo nižja in slabše plačana delovna mesta.

KLJUČNE BESEDE:

- ženska - družina - kariera - usklajenost - spolna diskriminacija

ABSTRACT

Women in the 21st century are not only mothers and housewives, they also represent the

majority of labor force. This consequently means they are twice as much occupied as

they used to be in the past. Some of them harmonize career and family, for other ones

coordination is a problem as it forces them into constantly selecting and renouncing.

Thus some women give up the dream of family due to career. Government and

employers should take better care for employed women and women in general so they

could easier decide on the birth of child. Women are still, despite all the propaganda of

equality and non-discrimination between sexes, subject of unpredictable labor force, as

they will sooner or later decide for motherhood, which does not represent benefit to the

employer, but a greater disadvantage. This consequently means that women who are

mothers will be absent from work due to child illness or other unforeseen events related

to motherhood. Despite the fact that women today are more educated than men, their

career is made difficult by many factors including maternity and gender discrimination

and they still occupy lower and lower-paid jobs.

KEY WORDS:

- woman

- family

- career

- conformity

- sexual discrimination

KAZALO

1. Uvod ........................................................................................................................... 1

2. Družina ....................................................................................................................... 3

2.1. Definicija družine ................................................................................................ 3

2.1.1. Struktura družine .......................................................................................... 3

2.1.2. Funkcionalnost družine ................................................................................ 3

2.2. Delo in njegov pomen .......................................................................................... 4

2.2.1. Definicija pojma delo ................................................................................... 4

2.2.2. Zunaj-delovni čas ......................................................................................... 5

2.2.3. Prosti delovni čas ......................................................................................... 5

3. Izobraževanje žensk .................................................................................................... 6

3.1. Zametki šolstva na Slovenskem .......................................................................... 6

3.1.1. Ženske in izobraževanje ............................................................................... 6

4. Pomoč republike slovenije družinam ......................................................................... 8

4.1. Pomoč ob rojstvu otroka ...................................................................................... 8

4.1.1. Starševski dodatek ....................................................................................... 8

4.1.2. Dodatek za veliko družino ........................................................................... 8

4.1.3. Dodatek za nego otroka ............................................................................... 8

4.1.4. Delno plačilo za izgubljeni dohodek ........................................................... 9

4.2. Starševsko varstvo ............................................................................................... 9

4.2.1. Porodniški dopust ........................................................................................ 9

4.2.2. Očetovski dopust ........................................................................................ 10

4.2.3. Dopust za nego in varstvo otroka .............................................................. 10

4.2.4. Posvojiteljski dopust .................................................................................. 10

4.3. Skrajšan delovni čas .......................................................................................... 11

4.3.1. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost .................................... 11

4.4. Pomoč ob rojstvu otroka – pregled po nekaj občinah v Sloveniji ..................... 11

4.5. Subvencije za mlade družine ............................................................................. 12

5. Kariera ...................................................................................................................... 14

5.1. Razvoj kariere .................................................................................................... 14

5.2. Zaposlovanje žensk ............................................................................................ 15

6. Družbena podoba ženske .......................................................................................... 17

7. Dvojna obremenjenost žensk .................................................................................... 19

8. Usklajenost družine in kariere – stanje na Ptuju ...................................................... 21

9. Predstavitev podjetja RM Vuk, d. o. o., in Vzgojno-varstvenega zavoda Ptuj ........ 23

9.1. RM Vuk, d. o. o. ................................................................................................ 23

9.2. Vzgojno-varstveni zavod Ptuj ........................................................................... 23

10. Raziskava .................................................................................................................. 24

11. Analiza ankete in interpretacija ................................................................................ 25

11.1. Analiza raziskave ............................................................................................... 41

12. Zaključek .................................................................................................................. 43

Literatura in viri ........................................................................................................... 45

Priloge .......................................................................................................................... 47

Kazalo slik .................................................................................................................... 54

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomska delo visokošolskega strokovnega študija

Natalija Krajnc: Ženske ujete med družino in kariero stran 1

1. UVOD

V Sloveniji ženske predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih. Po večini delajo

polni delovni čas ter v povprečju enako število ur na teden kot moški in tako tudi same

prispevajo denar v družinski proračun. Kljub višji izobrazbi ženske težje najdejo

zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto manj možnosti za

napredovanje ali ustvarjanje lastne kariere kot moški. Ob plačanem delu pa ženske

opravijo še večino t. i. neplačanega dela, tj. gospodinjskega dela, skrb za otroke, vzgojo

otrok in skrb za ostarele družinske člane.

Problem, ki ga obravnavamo v diplomskem delu, se nanaša na vprašanje, kako ženske

usklajujejo družino in službene obveznosti ter ali imajo ob ustvarjanju lastne kariere še

vedno dovolj časa za dom, družino ter zase. Usklajevanje družinskih zahtev na eni

ter službenih zahtev na drugi strani prestavlja problem moderne ženske. Ob vsem pa

ji ovire na poti še zmeraj postavljajo mnogi stereotipi in še vedno prisotna

tradicionalna prepričanja. Kljub vse večjemu in nenehnemu poudarjanju spolne enakosti

na vseh področjih se predvsem na področju neformalnega gospodinjskega dela stvari

premikajo zelo počasi. Predvsem se zelo veliko govori in malo stori v smeri

enakopravne delitve dela doma.

V diplomskem delu želimo raziskati, s kakšnimi problemi se soočajo ženske tako v javni

sferi kot zasebni sferi. Mnenja žensk nismo omejili le na tiste, ki že imajo družine,

ampak smo v anketo vključili tudi tiste, ki je nimajo. Življenje zaposlenih žensk je

namreč zelo naporno, saj službe od njih zahtevajo vedno več in vedno večje

odgovornosti. Prva v vrsti je potreba po ustrezni izobrazbi, ki je vedno bolj zahtevna,

saj je za veliko delovnih mest potrebna najmanj diploma. Brez dodatnih usposabljanj so

možnosti za novo zaposlitev minimalne. Druga zahteva, ki prav tako predstavlja

veliko oviro, je potreba po mobilnosti in odsotnosti iz okolja, kjer živimo. Ženske, ki za

pot do službe porabijo najmanj uro ali uro in pol vožnje, ob tem pa delajo najmanj 8 ur

na dan, težje obvladujejo situacijo v družini, sploh z otroci, saj so praktično cel dan

odsotne. V takšnih situacijah so moški še vedno v prednosti, saj že stereotipno velja

prepričanje, da je ženska bolj odgovorna za družino in dom kot moški. Posledično si

ženske zato službe iščejo po večini v bližini doma, da lahko poskrbijo tudi za družino.

Problem, s katerim se soočajo ženske, je tudi načrtovanje družine. Potreba po

izobraževanju ženske v današnjem času dobesedno sili v odlašanje z materinstvom.

Kasneje se morajo srečevati še s problemom iskanja prve zaposlitve in zagotavljanja

življenjskega prostora za družino. Ko ženske končno že imajo pogoje, da bi si lahko

ustvarile družino, pa nastane problem z vidika delodajalca. Delodajalci želijo, da so

njihovi zaposleni čim več časa v službi. Zato veliko žensk že v začetku raje počaka z

zanositvijo, saj se bojijo, da bi zaradi tega ostale brez zaposlitve. Ko pa si ženske končno

ustvarijo družino, s tem ustvarijo novo sfero, ki je polna usklajevanj, odrekanj, strahu in

je predvsem zelo obremenjujoča za njih same. Večina žensk, ko pride iz službe domov,



mora skuhati kosilo za družino, oprati perilo, pospraviti itd. in ob vsem tem še nekaj

časa posvetiti otrokom in partnerju. Naporen dan se za ženske ne konča takrat, ko se

konča njihov delovni čas, ampak se konča velikokrat pozno v noč.

Vprašanje, ki se pri tem pojavi, je, ali in kako ženske zmorejo usklajevati družinske in

karierne obveznosti. Ali menijo, da jim ob delu še vedno ostane dovolj časa za vsa

opravila, ki jih čakajo doma, in za čas, ki bi ga lahko porabile zase, ali je njihova ujetost

med družino in kariero tista, ki jih utesnjuje in od njih zahteva, da nekaj od tega

postavijo na prvo mesto, ali vendarle uspejo uspešno vzpostavljati ravnovesje med ti dve

sferi.

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in raziskovalnega

dela. V prvem delu smo opisali pojem družine in dela ter zgodovino izobraževanja in

zaposlovanja žensk. Opredelili smo dejavnike, za katere menimo, da v veliki meri

vplivajo na odločitev za izobraževanje in zaposlovanje žensk ter njihove karierne

izbire. Raziskali smo tudi vlogo RS v slovenskih družinah.

Drugi del diplomskega dela predstavlja raziskavo in njene rezultate. Zanimalo nas je, v

kolikšni meri družbeni, ekonomski, kulturni, socialni in psihološki dejavniki vplivajo na

odločitve sodobnih žensk in tudi v kolikšni meri omenjeni dejavniki vplivajo na

zaposlovanje žensk in njihove lastne izbire.



2. DRUŽINA

2.1. DEFINICIJA DRUŽINE

Ljudje živimo v različnih družinskih skupnostih. Družina je zagotovo ena temeljnih

oblik vsakdanjega življenja ljudi. Pojem družina nam je tako samoumeven, da se zdi, da

o njej ne potrebujemo kakega posebnega znanja. Vendar še zdaleč ni tako preprosto. Za

večino med nami velja, da je prav družinsko okolje tisto, ki nam poda prve snovne in

zelo pomembne informacije o družbi, v kateri živimo, o ljudeh, s katerimi živimo, o

odnosih in komunikacijah, vlogah in pravilih obnašanja, ki so v veljavi v določeni

skupnosti.

Večina si pod pojmom družina predstavlja skupnost staršev in otrok. Takšno družino, v

kakršni živimo in živijo naši sorodniki, prijatelji.

S sociološkega vidika jo lahko opredelimo kot socialno institucijo, kot osnovno oziroma

primarno družbeno skupino ali kot družbeno skupino. Po navadi pa se stvari zelo

zapletejo, ko se pogovarjamo o osnovnih elementih družine, saj so strokovnjaki zelo

različnega mnenja, kdo vse tvori družino.

2.1.1. STRUKTURA DRUŽINE

Glede na strukturo družine razlikujemo:

- jedrno ali nuklearno družino, ki je dvogeneracijska in jo sestavljajo starši in

otroci (biološki ali posvojeni);

- razširjeno družino, ki jo sestavljajo sorodniki več generacij, ki so med seboj

sorodstveno povezani;

- veliko družino, katero sestavlja več jedrnih družin, ki živijo v skupnem

družinskem gospodinjstvu. Tipičen primer velikih družin so bile južnoslovanske

zadruge, kjer so bile jedrne družine sorodstveno povezane.

2.1.2. FUNKCIONALNOST DRUŽINE

Ena izmed pomembnih funkcij družine je prenašanje kulturnih vzorcev, tradicij ter

znanja na naslednje rodove. Od družine pričakujemo moralno, čustveno in materialno

podporo in zaščito, kadar smo v stiski in da se skupaj tudi veselimo.

Utemeljitelj funkcionalistične sociologije T. Parsons je opozarjal na izredno pomembno

vlogo – funkcionalnost – družine v procesu primarne sociologije in v zagotavljanju

čustvene stabilnosti odraslih članov in članic družine. Prepričan je bil, da sodobni

industrijski družbi najbolj ustreza tip majhne jedrne, od sorodstva izolirane družine s

tradicionalno delitvijo spolnih vlog in funkcij (Lorenčič, 1996).



Če analiziramo okolico, v kateri živimo, vidimo, da se Lorenčič (1996) ni motil glede

svoje definicije o družini, saj večina slovenskih družin dejansko živi tip majhne jedrne

družine. Prav tako se delitev vlog za domačimi vrati še zmeraj zelo deli na tipična moška

in ženska opravila. Ženske v večini skrbijo za dom in gospodinjska dela, moški pa

opravljajo dela, ki so fizično težja, kot so urejanje okolja ter vzdrževanja hiše ali

stanovanja.

Problem današnje družbe je, da se družine vse bolj zapirajo v družinsko zasebnost. S tem

pa preprečujejo socializacijo družin kot celote. Zaradi vse bolj razvite tehnologije,

sodobnejšega obnašanja družb so nekateri mnenja, da bo tradicionalno družino, ki se je

prej znala razvedriti ob domačem ognjišču, zamenjala sodobna »tržna družina«, ker

država, trg, predvsem pa razvitejše družbe blaginje ponujajo celo vrsto dejavnosti in

življenjskih oblik, ki lahko nadomestijo družinsko življenje.

2.2. DELO IN NJEGOV POMEN

2.2.1. DEFINICIJA POJMA DELO

Dejstvo je, da če hočemo ljudje živeti in preživeti, moramo delati. Vsaj del celotne

populacije naše oble mora delati, da lahko obstajamo. Ob tem mislimo na to, da moramo

proizvajati dobrine in opravljati storitve, s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe in

potrebe drugih ljudi. Potrebe so primarne, biološke, kot so potrebe po hrani, obleki in

pijači, in sekundarne, kulturne, kot npr. potreba po izobraževanju, zdravstvenih

storitvah, potovanju, branju knjig, obiskovanju gledališč itd. Težko je natančno določiti

mejo med primarnimi in sekundarnimi potrebami, še posebej zato, ker so potrebe

nasploh in načini njihove zadovoljitve odvisni tudi od položaja posameznika v družbi.

Erik Allardt (1996), navaja tri temeljne sklope potreb:

- fiziološke potrebe in potrebe po varnosti,

- potrebe po pripadnosti, ljubezni in samospoštovanju,

- potrebe po samouresničevanju.

Delo je nedvomno sredstvo za zadovoljitev vsaj prvega sklopa potreb. Določena stopnja

preskrbljenosti z materialnimi dobrinami pa je tudi pogoj za zadovoljevanje ostalih dveh

sklopov potreb. Ob tem je treba poudariti, da če ljudje nimajo dela, izgubljajo pozitivno

samopodobo in samospoštovanje. Včasih tudi okolica vidi v brezposelnih »lenuhe in

nesposobneže«. Ob tem pa se poraja vprašanje, koliko lahko tudi druga dva sklopa

potreb uresničujemo v delu in z delom in ob katerih pogojih.

Delo poteka v vnaprej določenem delu dneva, določeno število dni v letu je plačano, ta

denar pa nam omogoča preživetje. Ob tem imamo v mislih plačevanje dobrin in storitev,

ki se nam zdijo pomembne ali nujne za zadovoljitev naših potreb (Allardt,1996).



2.2.2. ZUNAJ-DELOVNI ČAS

Zunaj-delovni čas je ves tisti čas, ko ljudem ni treba biti na delovnem mestu. O zunaj-

delovnem času ne moremo govoriti kot o prostem času, saj se naše delo ne konča s tem,

ko po osemurnem delovniku zapustimo stavbo, kjer smo zaposleni. Za večino izmed nas

se po uradnem delovnem času začne še t. i. neuradni delovni čas, to so opravila doma.

Na primer gospodinje, ki opravljajo samo gospodinjska dela ves dan, še ne pomeni, da

nič ne delajo. Seveda delajo, čeprav njihovo delo ni plačano. V modernih

industrializacijskih družbah je neplačano delo prepogosto dojeto kot ne-delo.

2.2.3. PROSTI DELOVNI ČAS

V današnji družbi je vsem zaposlenim zagotovljen vsaj minimum prostega časa. Na

preživljanje zunaj-delovnega in s tem tudi prostega časa vpliva več dejavnikov. Različne

raziskave kažejo, da je to odvisno od spola, starosti, izobrazbe, družinske situacije,

zdravja, objektov oz. prostorov, ki so namenjeni dejavnostim v prostem času, in seveda

tudi od vrste dela in dohodka, ki ga to delo prinaša.



3. IZOBRAŽEVANJE ŽENSK

3.1. ZAMETKI ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM

Vse do 19. stoletja je bilo seveda najpomembnejše izobraževanje duhovnikov, ki so s

svojim delom med vsemi sloji najbolj vplivali na splošno ljudsko kulturo. Vse do časa

Marije Terezije pa šole v pravem pomenu besede ni bilo. Z reformami Marije Terezije in

Jožefa II. je na šolsko področje prvič bolj resno posegla država, ki si je šolski sistem

krojila po svojih potrebah. S terezijanskim osnovnošolskim zakonom, imenovanim

Šolska splošna naredba, ki ga je 6. 12. 1774 potrdila Marija Terezija, je bila prvič na

našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne

glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol, in sicer trivialne, glavne in

normalne šole. Leta 1805 ga je nadomestil nov zakon, ki se je imenoval Politična šolska

ustava. Zakon je poudarjal vzgojno vlogo verouka in ponovno uvedel cerkven nadzor.

Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so bile namenjene tistim šolarjem, ki so že

končali obvezno šolanje. V času Ilirskih provinc, med letoma 1809 in 1813, se je

okrepila tudi vloga slovenščine v osnovni šoli (http://filternet.si/ss/clanki/zgodovina-

solstva-na-slovenskem/).

3.1.1. ŽENSKE IN IZOBRAŽEVANJE

O izobraževanju žensk je bilo v zgodovini že veliko povedanega, vendar v primerjavi z

moškimi zelo malo sprejetega. Ženske so bile vedno odrinjene nekam v ozadje, v

podrejenost moškim, čeprav si tega niso zaslužile. Družba jih je sprejemala predvsem

kot matere, gospodinje in žene, ki bodo skrbele za svoje može in otroke. Ženske so

veliko bolj obremenjene kot moški. Čeprav vsi poudarjajo, da je moški glava družine,

ženska še vedno podpira tri vogale pri hiši, kljub poklicni karieri in vlogi gospodinje.

Družbeni položaj žensk od srednjega veka do 19. stoletja jih postavlja v podrejeni

položaj tudi pri izobraževanju. Za kmečke in meščanske ženske je izobraževanje

potekalo v okviru doma in družine, le redke plemkinje so bile pismene. Premik v

ženskem izobraževanju prinese čas protestantizma. Napredno mišljenje Primoža

Trubarja, ki je v Cerkovni ordningi 1564 zahteval, naj bo pri vsaki župniji tudi šola, kjer

se naj učijo mladi dečki in deklice, meščanski in kmečki, pisati in brati, je prinesel sicer

napredek, šole za dekleta pa še ni uzakonil. Tako je prava šolska izobrazba za ženske od

srednjega veka naprej potekala le v samostanih. Leta 1505 so dobile dominikanke

samostana v Velesovem dovoljenje, da smejo poučevati v samostanski šoli dekleta, ki so

plemenitega stanu. Tudi iz Studenic pri Poljčanah je znanih več zelo izobraženih nun.

Marenberške dominikanke so imele zunanjo šolo že pred 1641, kamor so sprejemale

dekleta v poučevanje. Mariborske celestinke so imele šolo za dekleta od 1759. Uršulinke

so imele postojanke v Ljubljani od 1702, v Škofji Loki od 1782 in v Mekinju od 1902.

Njihov glavni namen je bil vzgoja ženske mladine. V Ljubljani so odprle 1703 prvo

javno dekliško šolo. V času industrializacije so dobivale tovarne delovno silo iz



sirotišnic, med njimi tudi dekleta, ki so jih izobraževali v tkalskih in predilskih obrtnih

šolah v Celju (1767) in na Ptuju (1768). S splošno šolsko uredbo, ki jo je uvedla Marija

Terezija 1774, je sicer ženskemu izobraževanju bila odprta možnost, do popolne

uresničitve pa je moralo preteči še mnogo časa (Glazer J. 1995, Zgodovinski arhiv na

Ptuju).



4. POMOČ REPUBLIKE SLOVENIJE DRUŽINAM

4.1. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Pravico do pomoči ob rojstvu imata mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki

Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico

uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelj, če te pravice ni uveljavil eden od staršev

otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Pomoč ob rojstvu otroka

znaša 280 evrov.

4.1.1. STARŠEVSKI DODATEK

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do

starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Od

1. 7. 2011 znaša starševski dodatek 196,49 EUR mesečno.

4.1.2. DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več

otroki, ki so mlajši od 18 let oz. 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka,

vajenca ali študenta.

Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je začel veljati 21. 5. 2012, je za pridobitev

pravice do dodatka za veliko družino določil dodaten pogoj, in sicer da povprečni

mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili

Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se uporabljajo za določanje o pravici

do otroškega dodatka.

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev pod pogojem, da imajo eden

od staršev in otroci skupno stalno bivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo

premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega

člana oz. 631,93 evrov na družinskega člana. Pravico ima tudi eden od polnoletnih otrok,

kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Družine s tremi otroki prejmejo 393,46 evrov, družine s štirimi ali več otroci pa 479,83

evrov, ki se izplačajo v enkratnem znesku.

4.1.3. DODATEK ZA NEGO OTROKA

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in

varstvo in je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in

varstva otroka. Pravica traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi

zdravstvenih razlogov, oz. do 18. leta, po tej starosti pa, če se otrok šola, vendar najdlje



do 26. leta starosti. Pravico do dodatka za nego uveljavlja eden od staršev, če ima otrok

stalno prebivališče v RS, z vlogo, kateri priloži medicinsko dokumentacijo, ki ni starejša

od enega leta. Center za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije izda

odločbo o upravičenosti do dodatka za nego. Mesečna višina od 1. 7. 2011 znaša 101,05

evrov. Dodatek za otroke s težko motnjo v razvoju ali za težko gibalno ovirane otroke

znaša 202,17 evrov mesečno.

4.1.4. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev,

kadar prekine delovno razmerje ali začne delati za krajši delovni čas zaradi nege in

varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka.

Eden od staršev v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini minimalne plače (v

primeru 4-urnega delovnika, nadomestilo plače v višini polovične minimalne plače), po

zakonu mu pripadata dodatek za nego otroka in otroški dodatek.

4.2. STARŠEVSKO VARSTVO

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih daje staršem možnosti za

uveljavljanje pravic:

- pravic iz zavarovanja:

- starševski dopust,

- starševsko nadomestilo,

- pravice z naslova krajšega delovnega časa,

- pravica do plačila prispevkov za socialno varstvo zaradi starševstva,

- pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila ob:

- porodniškem dopustu,

- očetovskem dopustu,

- dopustu za nego in varstvo,

- posvojiteljskem dopustu,

- pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva.

4.2.1. PORODNIŠKI DOPUST

Porodniški dopust je dopust, namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj

po porodu in traja 105 dni. Upravičenci do porodniškega dopusta morajo biti zavarovani

za starševsko varstvo. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim

datumom poroda. Oče ali druga oseba lahko uveljavljajo pravico do porodniškega

dopusta, če otrokova mati umre, otroka zapusti ali če je po mnenju zdravnika trajno

oziroma začasno nesposobna za delo.

Porodniško nadomestilo ostaja tudi po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ

nespremenjeno. To pomeni, da za prve tri mesece znaša 100 % osnove plače in navzgor

http://csd-slovenija.org/sl/center/center-za-socialno-delo/see.page/starsevski-dopust

http://csd-slovenija.org/sl/center/center-za-socialno-delo/see.page/starsevsko-nadomestilo

http://csd-slovenija.org/sl/center/center-za-socialno-delo/see.page/pravica-do-krajsega-delovnega-casa

http://csd-slovenija.org/sl/center/center-za-socialno-delo/see.page/pravica-do-placila-prispevkov



ni omejeno. Spreminja pa se starševsko nadomestilo (dopust za nego in varstvo otroka

nadaljnjih 9 mesecev, očetovski dopust in posvojiteljski dopust), ki po novem znaša 90

% osnove plače oz. 100 %, kadar osnova ne presega 763,06 evrov. Starševsko

nadomestilo je tudi po novem omejeno navzgor in ne sme presegati 2-kratnika

povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, kar znaša 1888 evrov neto mesečno. Po

stari zakonodaji je bilo starševsko nadomestilo navzgor omejeno z 2,5-kratnikom.

4.2.2. OČETOVSKI DOPUST

Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši otrokovi dobi skupaj z

materjo sodelovali pri negi in varstvu. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v

trajanju 90 dni. Oče mora 15 dni očetovskega dopusta izrabiti do dopolnjenega šestega

meseca starosti ter zanj prejme 100-odstotno nadomestilo plače, 75 dni pa lahko koristi

do tretjega leta otrokove starosti, zanj mu država zagotavlja plačilo prispevkov.

4.2.3. DOPUST ZA NEGO IN VARSTVO OTROKA

Dopust za nego in varstvo otroka je dopust, ki ga lahko uveljavljata mati ali oče pod

določenimi pogoji, pa tudi druga oseba po preteku porodniškega dopusta. Namenjen je

nadaljnji negi in varstvu otroka.

Dopust za nego in varstvo otroka traja 260 koledarskih dni. Dopust se lahko podaljša:

- če mati rodi dvojčke, za 90 dni;

- če mati rodi več hkrati živorojenih otrok, za 90 dni za vsakega otroka;

- če mati rodi nedonošenčka, se dopust od 260 dni podaljša za toliko dni, kot je

bila nosečnost krajša;

- če otrok potrebuje posebno nego in varstvo, za 90 dni;

- če starša doma že varujeta najmanj dva otroka v starosti do 8 let, za 30 dni;

- če varujeta tri otroke, za 60 dni, če štiri ali več otrok, za 90 dni.

Navedene pravice se seštevajo. Del dopusta (največ 75 dni) lahko starši tudi prenesejo in

izrabijo do 8. leta otrokove starosti. Starši o koriščenju dopusta za nego in varstvo otroka

pred začetkom koriščenja sklenejo dogovor, pravica se uveljavlja 30 dni pred potekom

porodniškega dopusta. Če dopust za nego in rojstvo otroka koristi samo mati, pa lahko le

tega uveljavlja že z vlogo za porodniški dopust.

4.2.4. POSVOJITELJSKI DOPUST

Posvojiteljski dopust je namenjen enemu ali obema posvojiteljema z namenom, da se

lahko po posvojitvi posvetita otroku.

Posvojiteljski dopust traja:

- 150 dni v primeru, ko je otrok ob posvojitvi star od 1 do 4 let;

- 120 dni v primeru, ko je otrok star od 4 do 10 let.



4.3. SKRAJŠAN DELOVNI ČAS

Skrajšan delovni čas lahko uveljavlja:

- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti;

- eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka do dopolnjenega šestega leta

starosti;

- eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali

težje duševno prizadetega otroka do 18. leta starosti otroka.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.

Vlagatelj mora predložiti sklep delodajalca, iz katerega je razvidno obdobje, v katerem

bo delal krajši delovni čas.

4.3.1. PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Pravico do plačila prispevkov lahko uveljavlja tisti od staršev, ki zapusti trg dela zaradi

nege in varstva štirih ali več otrok. Ima pravico do plačila prispevkov za socialno

varnost od minimalne plače, in sicer do dopolnjenega desetega leta starosti najmlajšega

otroka.

Oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani oz. če je na lastno zahtevo izbrisana iz

registra brezposelnih oseb. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2010 od

približno 240 tisoč Slovencev starih od 15 do 24 let delovno aktivnih le 82 tisoč. Od tega

jih je 36 tisoč redno zaposlenih, 31 tisoč jih dela preko študentskih servisov, tisoč pa

opravlja druge oblike dela.

4.4. POMOČ OB ROJSTVU OTROKA – PREGLED PO NEKAJ

OBČINAH V SLOVENIJI

Nekaj občin v Sloveniji, ki pomagajo ob rojstvu (Bibaleze.si):

- Občina Ajdovščina – 400,00 €, dodatne točke pri subvencijah za najete

stanovanjske kredite za mlade družine;

- Občina Beltinci – 150,00 €;

- Občina Bohinj – za prvega otroka 346,93 €, za vsakega naslednjega se znesek

poveča za 20 % (za šestega za 100 %). Mladim družinam pomagajo z dodelitvijo

enkratne denarne pomoči iz proračunskih sredstev;

- Občina Cirkulane – 150,00 €;

- Občina Črna na Koroškem – 233,00 €;

- Občina Črnomelj – ne podeljuje nagrad;

Občina Gornja Radgona – 100,00 €; občina v sodelovanju s PBS omogoča

staršem, da otrokom odprejo Hrčkovo hranilno knjižico, na katero prejmejo

poleg enkratnega denarnega prispevka še dodatnih 30,00 € z njihove strani;



Občina Hodoš – za prvega otroka 150,00 €, za vsakega naslednjega se znesek

poveča za 50,00 €;

- Občina Hrpelje – Kozina – nakazilo v višini 150 % minimalnega dohodka;

- Občina Komen – 1000,00 €;

- Mestna občina Kranj – 112,67 €;

- Občina Laško – za prvega otroka 130,00 €, za drugega otroka 140,00 € in za

tretjega in vsakega naslednjega otroka 150,00 €;

- Mestna občina Ljubljana – 380,00 €, a le za socialno najšibkejše občanke in

občane. Lani je 645 otrok prejelo pomoč ob začetku šolskega leta (98.040,50 €),

1449 otrokom pa je MOL mesečno plačeval kosila (302.961,25 €);

Mestna občina Maribor – 105,00 €. Občina sofinancira nadomestke materinega

mleka (mlečne formule) s socialno indikacijo do starosti 6 mesecev ter do 18

meseca starosti za dojenčke in male otroke zaradi zdravstvene indikacije;

Mestna občina Murska Sobota – občina ne nameni denarne nagrade ob rojstvu

otroka, saj subvencionira stroške vrtca za 60,00 € subvencije od 388,00 €

ekonomske cene, ob rojstvu otroka pa družini podari knjigo v vrednosti približno

50,00 €;

Mestna občina Nova Gorica – 461,22 €;

- Mestna občina Ptuj – 100,00 €. Dodatno znižanje plačila vrtca za otroke v prvem

starostnem obdobju, začasen izpis otroka iz vrtca oz. možnost koriščenja

dvomesečne odsotnosti otroka v času poletnih počitnic in uveljavitev 50 %

popusta pri plačilu vrtca v tem času, dodatne olajšave pri plačilu v primerih

daljše bolezenske odsotnosti otroka, brezplačne interesne aktivnosti v Vrtcu Ptuj

(učenje angleščine, nemščine, ritmika, glasba), subvencioniranje plavalnih

tečajev za predšolske otroke in enkratna denarna socialna pomoč iz proračunskih

virov za premostitev akutne finančne stiske družine (plačilo položnic za stroške

najemnine, elektrike, ogrevanja, šolskih potrebščin itd.);

- Občina Rogaška Slatina – 200,00 €;

- Občina Sežana – za prvega otroka 300,00 €, za drugega 400,00 €, za tretjega in

vse nadaljnje 500,00 €;

- Občina Žužemberk – za prvega otroka 160,00 €, za drugega 200,00 €, za tretjega

in vsakega nadaljnjega pa 250,00 €.

Veliko občin v RS je, ki svojim občanom ne namenijo nobene denarne pomoči ob

rojstvu otroka. Kot pa lahko vidimo po navedenih podatkih, jih zelo veliko bolj ali manj

radodarno pomaga svojim občanom (Bibaleze.si).

4.5. SUBVENCIJE ZA MLADE DRUŽINE

Subvencije so namenjene mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.

Vrednost subvencije je še v letu 2010 znašala 300 evrov na družinskega člana, zdaj

znaša le še 130 evrov na družinskega člana. Za dodelitev subvencij lahko zaprosijo tako



državljani RS kakor tudi državljani drugih držav članic EU, ki imajo v Sloveniji stalno

prebivališče.

Mlado družino predstavlja skupnost enega ali obeh staršev z enim ali več otroki,

posvojenci ali pastorki, pri čemer vsaj en otrok v koledarskem letu razpisa še ni

šoloobvezen. Subvencije, ki so namenjene za gradnjo ali nakup nepremičnine ter za

rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti za bivanje v primernih nepremičninah,

lahko pridobi za največ osem let.

Mlada družina lahko za subvencijo zaprosi tudi kot pomoč pri plačevanju tržne

najemnine. Do subvencije tržnih stanovanj je upravičena tista mlada družina, ki si po

uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev stanovanjski problem rešuje z

najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v letu, ko zaprosi za subvencijo, še ne

dopolni starosti 28 let. V primeru doktorskega študija se starostna meja podaljša za dve

leti.

Zanimiv podatek je tudi stopnja tveganja revščine med mladimi, kjer se je po podatkih

Eurostata Slovenije izkazala za mladim najbolj prijazno državo v Evropski uniji.

Medtem ko evropsko povprečje v stopnji tveganja revščine znaša kar 20,5 odstotka, ta

pri nas znaša komaj 8,4 odstotka. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je ta podatek

nerealen. Eden od glavnih razlogov za tak rezultat je dejstvo, da v Sloveniji kar 84

odstotkov mladih živi s starši. Razlog so tudi socialni prejemki, saj je bilo v letu 2010 14

tisoč prejemnikov socialne pomoči (okrog 230 evrov), 60 tisoč štipendistov (dijaki so v

povprečju prejemali 146 evrov, študentje 209 evrov mesečno) in 618 prejemnikov

denarnega nadomestila za čas brezposelnosti (540 evrov). Med razloge spada tudi delo

preko študentskih servisov, preko katerih je v letu 2012 služilo denar 31 tisoč mladih, ki

so v povprečju mesečno prejemali manj kot 300 evrov.

Po pregledu podatkov, ki so javno dostopni na spletnih straneh Statističnega urada RS,

in po vseh drugih podatkih, pridobljenih na spletnih straneh občin, je videti, kot da RS

zelo širokogrudno pomaga svojim, predvsem mladim državljanom. Vendar ko smo se

pogovarjali s prijatelji in znanci, kaj si oni mislijo o pomoči s strani države, predvsem za

mlade družine, pa smo dobili popolnoma drugo sliko. Za vsako subvencijo ali pomoč, ki

bi jo kot mlada družina lahko prejeli državljani, je potrebne toliko birokracije, da jih

večina, preden sploh vse dokumente zberejo, skupaj že prej obupa ali pa zamudijo

določene roke. Velikokrat so navodila in zahteve napisane tako zelo nejasno, da jih

težko razumejo. Za po vrh pa imajo še starostne omejitve tako nesmiselne, da je

nemogoče izpolniti vse kriterije za dodelitev kakršne koli pomoči ali subvencije. Vsi, ki

so kadar koli vložili prošnjo za subvencije za mlade družine ali drugo obliko pomoči, so

enotnega mnenja, in sicer da je v RS vse preveč zakomplicirano in da se morajo, preden

kar koli dosežejo, obrniti na preveč uradniških vrat in to v določenih primerih samo

zaradi mogoče le ene zadeve. Preveč birokracije je potrebno, da se lahko kar koli reši.



5. KARIERA

Tradicionalno pojmovanje kariere je pomenilo napredovanje z nižjih položajev na višje

v okviru organizacije ali delovnega mesta. Danes se tako pojmovanje kariere umika

novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj predstavlja posameznikovo celotno

življenjsko pot, ne le pot na področju dela. Označuje posameznikovo tranzicijsko,

dinamično in fleksibilno napredovanje v različne smeri, odvisno od sprememb v okolju.

Greenhouse (1995) kariero opredeljuje kot vzorec delovnih izkušenj, ki usmerjajo

človekovo življenje. Kariera ni le vertikalno napredovanje, je tudi posameznikovo

napredovanje po horizontali in tako lahko pomeni tudi premik vstran ali celo navzdol.

Delovna pot ni le poklicna, ampak tudi življenjska. Kariera tako označuje zaporedje ne

le tistih del, ki jih posameznik opravlja v sklopu svojega poklica, ampak nasploh vseh, ki

jih opravi v življenju. Podobno opredeljuje kariero tudi Brečko (2006), ki pravi, da gre

pri tem za različne dejavnosti, ki vplivajo na smer, intenziteto in hitrost osebnega

razvoja.

5.1. RAZVOJ KARIERE

Razvoj kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti, izkušenj in znanja.

Načrtovanje in vodenje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za

delo. To je dejaven proces, katerega sestavni del so različne oblike učenja in dela.

Vključuje formalno, neformalno in informalno obliko učenja ter na drugi strani, poleg

različnih oblik zaposlitve, tudi vse neformalne oblike dela, kot so delo na domu,

prostovoljno delo v skupnosti in drugo. Razvoj kariere je odvisen od posameznika in

poteka vse življenje. Ustvarjanje kariere je tako vseživljenjski proces.

V nestabilnih organizacijah z nestabilnimi delovnimi mesti je čedalje težje pojasnjevati

karierni razvoj s pomočjo stadijev in razvojnih faz. Po Savickasu (2012) je bolj kot o

stadijih smiselno govoriti o učnih ciklih. To pomeni več aktivnega planiranja, pojavi se

večja potreba po upravljanju samega sebe, s katerim si posameznik gradi najboljšo

mogočo prihodnost. Tako vedenje od posameznika zahteva prevzemanje večje

odgovornosti, boljše razumevanje lastnih potreb, obvladovanje anksioznih stanj in stalne

negotovosti ter sposobnost določanja ciljev in uspešno upravljanje lastne kariere.

Stabilne strukture in predvidljive tirnice v poklicnem življenju posameznika so danes

komajda še prisotne. Pojavile so se povsem individualizirane, ne le poklicne, ampak tudi

življenjske poti. Za posameznika to pomeni, da se ne more več ravnati po vzorcih iz

preteklosti. Postavljen je v položaj, ko mora biti sposoben kontinuiranega ustvarjanja

lastne karierne in življenjske zgodbe.

Kljub temu nam je poznavanje poteka kariernih ciklov in stadijev lahko v pomoč pri

boljšem načrtovanju lastne kariere kot tudi boljšem razumevanju različnih kariernih

situacij, v katerih se znajdemo (http://www.ess.gov.si/_files/4337/kariera_se_

ustvari_ne_zgodi.pdf).



Schein (1978) v kariernem ciklu razlikuje devet stadijev. Prvi stadij, ki je po njegovem

mnenju najbolj pomemben, zajema rast posameznika. Značilno je raziskovanje lastnih

interesov in potreb kot tudi prepoznavanje lastnih talentov in sposobnosti ter motivov in

vrednot. Zajema odkrivanje in spoznavanje različnih poklicev tako prek drugih oseb, ki

jih posameznik pozna, kot tudi z različnimi dejavnostmi (na primer konjički ali

počitniškim delom), v katerih se posameznik lahko preizkuša. Naloge tega cikla so

osnova za realistično poklicno izbiro, ki je usklajena z možnostmi v okolju. Predstavlja

vstop na trg dela. Zajema učenje veščin iskanja dela, ki vključuje iskanje dela,

kandidiranje na delovna mesta, prebijanje skozi selekcijske postopke ter usklajevanje

potreb posameznika in organizacije. Z vstopom v organizacijo se začne tudi poseben

proces socializacije, v katerem posameznik utrjuje članstvo v organizaciji in pripadnost

njej. Zajema uvajanje. Posameznik se sooča s sprejemanjem realnosti sveta dela, sooča

se z delovno rutino in se trudi, da bi ga sodelavci sprejeli. Začetno negotovost začne

nadomeščati neka stopnja samozaupanja. Posameznik dekodira kulturo in vrednote

organizacije, se uči delati z nadrejenimi in drugimi sodelavci ter sprejema celostno

podobo organizacije kot tudi pogosto nenapisana pravila, na primer pravila oblačenja in

podobno. Doseganje polnopravnega članstva v organizaciji. Posameznik pridobiva

posebne veščine in znanja, potrebna za napredovanje znotraj organizacije, prevzema

popolno odgovornost za opravljeno delo in poskuša kar najbolje uskladiti osebne potrebe

s potrebami organizacije. Če je potrebno, se za boljšo uskladitev premakne tudi na druga

delovna mesta ali zamenja organizacijo. Poleg doseganja uspehov je sposoben tudi

konstruktivnega sprejemanja porazov. Vstop v srednjo kariero. Značilna je opredelitev

za kakšno specifično delo ali odločitev za obvladovanje več področij, kar pomeni, da

posameznik postane "generalist" ali pa se odloči za vstop v menedžment.

5.2. ZAPOSLOVANJE ŽENSK

V 20. stoletju se je zaposlenost žensk v Sloveniji in svetu močno povečala. Ob koncu

19. in v začetku 20. stoletja so ženske dobile nekatere legalne možnosti za

spremembo svojega socialnega položaja (volilno pravico, pravico do neodvisne

kontrole in uporabe lastne lastnine in dohodka, enakopravnost v starševstvu,

možnost izobraževanja). Ko so ženske bolj množično začele vstopati v sfero

plačanega dela, so moški nanje gledali kot na vsiljivke, ki jim poskušajo odvzeti

privilegiran položaj. Na stalnejše vključevanje žensk na trg dela so v drugi polovici

20. stoletja vplivali predvsem naslednji dejavniki: zmanjševanje števila otrok in

povečana pričakovana življenjska starost, rast storitvenega sektorja ter vzpon države

blaginje (Černigoj Sadar, 2000).

Zaposlenost žensk s polnim delovnim časom je v Sloveniji že ustaljena praksa. Jogan

(Kanjuo Mrčela, 1996) navaja, da je bilo konec 19. stoletja v Sloveniji med

zaposlenimi 25 % žensk, leta 1931 pa že 40 %. Po drugi svetovni vojni se je zaradi

ideoloških vplivov, deloma pa tudi zaradi ekonomske nuje, delež zaposlenih žensk

hitro povečeval. Po podatkih ankete o delovni sili je bilo leta 2004 v Sloveniji delovno



aktivnih kar 61,3 % žensk, kar je nad povprečjem Evropske unije. V primerjavi z

nekaterimi drugimi državami pri nas za ženske ni značilno, da bi zaradi poroke ali

rojstva otrok prekinjale delovne kariere in se kasneje, ko otroci odrastejo, spet vračale

na trg dela.

Visoko izobražene ženske se srečujejo s problemom, kako dobiti prvo zaposlitev, saj

se jih delodajalci izogibajo predvsem zaradi potencialnega materinstva. Delodajalci

namreč pričakujejo, da se bodo ženske po končanem šolanju odločile za materinstvo,

kar pa pomeni enoletno odsotnost z dela. Tako raje zaposlijo moške, saj naj bi leti

vso energijo vlagali v delo in naj ne bi bili obremenjeni z družino in

gospodinjskimi opravili.

Tako se srečujemo s problemom, da delodajalci kljub zakonski enakosti med spoloma

pri iskanju dela in zaposlovanju raje zaposlijo moške, ker so manj »rizična« delovna

sila. Na prednosti moških kandidatov pri zaposlovanju vpliva tudi težnja delodajalcev

po zniževanju stroškov dela ter ugotovitve, ki kažejo, da so ženske pogosteje odsotne z

dela kot moški. Moški so z dela pogosteje odsotni zaradi težav v podjetju, ženske pa

iz osebnih razlogov (Glazer, 1998).

Zaradi neenakomerne delitve neplačanega dela so tudi tiste ženske, ki niso

obremenjene z neplačanim delom, prikrajšane za možnosti na trgu dela, saj

delodajalci predpostavljajo, da ženska take obremenitve ima ali pa jih bo imela.

Obveznosti neplačanega dela tako omejujejo žensko ponudbo delovne sile,

zmanjšujejo njene življenjske zaslužke in možnosti poklicnega napredovanja v

primerjavi z moškimi (Černigoj Sadar, 2000).



6. DRUŽBENA PODOBA ŽENSKE

Ekonomski razlogi, gospodarske krize in socialne stiske v 19. stoletju niso več zadoščali,

da bi bila ženska, četudi poročena, doma in skrbela le za dom in otroke. Vedno več

žensk se je moralo zaposliti, če so hotele preživeti sebe in svoje otroke. Hkrati se je tudi

vedno več žensk zavedalo potrebe po izobraževanju, ki je zagotavljalo boljši poklicni

položaj in več uspeha pri iskanju boljše plačanih delovnih mest.

Izven domačega ognjišča so bile dejavne tudi nezaposlene ženske. Vključevale so se v

razna dobrodelna društva. Združevale so se tudi na verski in politični osnovi. Med

tistimi, ki so si prizadevali za razpad Avstro-Ogrske, je bilo tudi veliko članic ženskih

društev. Vendar nova država ni zadovoljila pričakovanj. Slovenke so imele v Avstriji

boljši socialni in civilnopravni položaj kot kolegice v Srbiji, Črni gori, Makedoniji in

Bosni in Hercegovini. Politična svoboda je bila še zmeraj omejena in volilna pravica

ženskam še zmeraj nedosegljiva. Ko Slovenija še ni bila samostojna država, so nastajala

številna društva, ki so si zastavila kulturne in nacionalne cilje. Od 21. do 23. septembra

1919 je potekal v Beogradu prvi kongres predstavnic ženskih društev iz vse države

Jugoslavije, ki ga je pripravila Srbska narodna ženska zveza. Kongresa se je udeležilo

tudi 10 žensk iz Slovenije. Zastopale so Splošno žensko društvo iz Ljubljane, Društvo

slovenskih učiteljic, Slovensko žensko društvo iz Maribora, Žensko društvo iz Celja in

Društvo javnih nameščenk. Ena izmed predstavnic zveze in prva predsednica njene

slovenske sekcije je bila Franja Tavčar. Slovenske meščanske ženske je želela

spodbuditi k narodni zavednosti.

Gospodarski razvoj v 19. stoletju je prispeval k vse večjemu zaposlovanju žensk, vendar

ne tudi k izboljšanju njihovega položaja. Trg dela je v veliki meri odvisen tudi od

odnosa države do enakopravnosti obeh spolov, ki se izraža s sprejemanjem ustrezne

zakonodaje za preprečevanje diskriminacije na delovnem mestu. Položaj žensk v službah

se odraža tudi po uspehu v šolskem sistemu. V visokošolskem izobraževanju še zmeraj

obstaja velika razlika med spoloma. Predstave o neenakopravnem položaju, o

manjvrednosti, manj sposobnosti in podrejenosti so bile vsakdanje množične prakse v

preteklosti. Osvobajanje in družbeno uveljavljanje žensk se je pričelo v 19. stoletju in ni

potekalo spontano in samodejno, ampak kot premagovanje in ukoreninjenje miselnosti o

podrejenosti ženske. Enakost žensk in moških se je začela s priznanjem pravice do dela

vsem, ženskam in moškim, saj je prav delo pogoj za uveljavitev človekove osebnosti in

njegove osamosvojitve.

Enakost žensk in moških je temeljno načelo človekovih pravic in temeljno demokratično

vodilo moderne družbe. Brez tega ni pogojev za napredek, stabilnost in razvoj družbe.

V 21. stoletju pa se predstavnice nežnejšega spola ne ukvarjajo samo s pravicami in

enakostjo z moškimi, ampak tudi s samo zunanjo podobo ženske, ki v današnjih časih od

njih zahteva t. i. popolno žensko.



Ženska, če se želi družbeno uveljaviti in biti uspešna v karieri, mora temu primerno

urediti svojo vizualno podobo. Bolj kot je vitka, urejena in samozavestna, več možnosti

ima, da bo poklicno vsaj v začetku uspešnejša od drugih predstavnic nežnejšega spola. S

tem pa je ženska tudi dodatno obremenjena, saj mora za svojo idealno zunanjo podobo

marsikaj tudi žrtvovati.

Če je nekoč veljalo, da ženska brez oblin ni ženska, danes velja ravno nasprotno. Po prvi

svetovni vojni Gibsonovo dekle s postavo v obliki peščene ure ni več veljalo za telesni

ideal. Zamenjalo jo je čilo, »nedoraslo« dekle s ploskim oprsjem, ki je od predhodnega

ideala ohranilo le vitke noge. Ženske iz srednjih in višjih razredov, ki so sledile modnim

idealom, so si s posebnim trakom povezovale prsi, da bi sploščile svojo silhueto.

Zasuk od dolgih h kratkim krilom v dvajsetih letih predstavlja tudi po drugi strani

pomemben napredek v zgodovini ženskih pravic. Ženske so lahko odvrgle številne plasti

spodnjih kril, ki so jim oteževale premikanje. Lahko so se prosto gibale in premikale,

česar jim utesnjujoča moda prejšnjega stoletja ni omogočala. Ukvarjale so se lahko s

številnimi hobiji, ki so se jim zaradi prejšnje mode morale odreči. Z novo modo in

kratkimi krili ter kratkimi hlačkami so na dan prišli spet novi trendi, in sicer depilacija

nog in ostalih delov telesa. S tem pa dodatna skrb za ženske. In tako se je vse

nadaljevalo do danes.

Medtem ko je bil ideal v osemdesetih vitko in čvrsto telo, se v devetdesetih pojavljajo

ekstremno suhi primeri, podobni Twiggy iz šestdesetih. Med najbolj znanimi je sigurno

Kate Moss.

Ravno zaradi tako ekstremnih idealov današnjega časa prihaja tudi do problema že med

najstnicami. Slepo sledenje idealom, da bi čim bolje ustrezale družbi in bile čim bolj

»IN«, ima v današnjih časih tudi katastrofalne posledice. Predvsem zdravstvene, saj se

veliko najstnic in tudi mlajših otrok zateka k anoreksiji in bulimiji ter posega po raznih

shujševalnih dietah ali celo po vnosu nevarnih kemikalij v svoje telo, da bi se čim bolj

počutile priljubljene in zaželene. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da tako drastičnih

ukrepov ne prakticirajo samo najstnice in ženske, ampak vse več fantov in tudi odraslih

moških.

Torej družbena podoba ženske ni odvisna le od njene izobrazbe, moralnih načel,

sposobnosti, srčnosti in je ne predstavlja samo po njenih uspehih in znanju. Odvisna je

tudi od vizualne podobe, ki se je skozi zgodovino zelo spreminjala. V vsakem stoletju so

bile idealne podobe žensk z naslovnic revij tiste, ki so oblikovale podobo družbe in

narekovale modne smernice. Po njih se je zgledovala večina mladostnic in tudi odraslih

žensk, saj so se želele čim bolj približati svojim vzornicam, vse z namenom, da bi bile

sprejete, zaželene in ne nazadnje tudi občudovane s strani moške populacije.



7. DVOJNA OBREMENJENOST ŽENSK

Pojem dvojne obremenjenosti žensk pomeni, da ženske poleg plačane zaposlitve za

polni delovni čas opravljajo še večino del v gospodinjstvu in v večji meri kot moški

skrbijo in se ukvarjajo z otroki. Ženske opravijo tudi več emocionalnega dela tako v sferi

plačane zaposlitve, kjer so velikokrat zaposlene v storitvenem sektorju, kjer ima

emocionalno delo pomembno vlogo, kot tudi doma, kjer nudijo emocionalno oporo

otrokom in možu.

Problem dvojne obremenjenosti žensk se je pojavil z industrijsko revolucijo konec 19.

stoletja, ko se je delo prostorsko ločilo, in sicer na delo doma in delo v tovarnah.

Vendar pa so strokovnjaki temu problemu več pozornosti začeli namenjati šele v

80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

Evropska unija je enakost med spoloma začela pospešeno spodbujati v 90. letih. Leta

1997 je enakost spolov postala eden od štirih stebrov evropskih smernic

zaposlovanja. Zaradi ocen, ki kažejo, da so družinske in gospodinjske obveznosti ena

od velikih ovir pri zaposlovanju žensk, starih od 25 do 54 let, je Evropski svet leta

2003 začrtal tudi cilj, da bodo do leta 2010 zagotovljene možnosti varstva 33 % otrok,

starih od 0 do 3 leta, ter 90 % otrok, starih od 3 do 6 let (Kanjuo Mrčela, 1996).

Kanjuo Mrčela (1996) pravi, da se je z zaposlitvijo vloga ženske v gospodinjstvu in

družini komaj kaj spremenila – obveznosti, povezane z domom, družino in vzgojo

otrok, so neprimerno bolj prepuščene ženskam. Tega dejstva ne spremeni niti

zaposlenost ženske niti njen morebitni zahtevni položaj. Kljub visoki stopnji

zaposlenosti žensk ostaja torej namenjen gospodinjskim opravilom, neenakomerno

razdeljen po spolu. Zaradi družine je ženska ne samo preobremenjena,

ampak tudi diskriminirana na trgu plačanega dela. Včasih morajo ženske tudi izbirati

med poklicem in družino. Ne glede na to, ali sta zaposlena oba partnerja ali samo

moški ali samo ženska, ostaja delitev dela v družini določena s spolom. Ženske so tako

dvojno obremenjene.

Obremenjenost žensk z neplačanim gospodinjskim delom ima negativne posledice na

položaj žensk na trgu dela. Ker se gospodinjsko delo opravlja v privatni sferi,

izven denarne ekonomije, tudi ni nagrajeno in to povzroča, da ne zgleda kot pravo

delo in da je del naravne spolne vloge žensk. Nekatere feministke se zavzemajo za

plačilo gospodinjskega dela, saj bi tako po njihovem mnenju gospodinjsko delo

postalo priznano kot delo.

Preobremenjenost žensk ni vplivala na to, da bi ženske kot ideal gojile le vlogo

matere in gospodinje, nasprotno, kot kažejo raziskave, sta pri absolutni večini žensk

(praktično enako tudi pri moških) vrednoti delo in družina uvrščeni na prvo mesto.

»Ženske so vsakdanje migrantke med raznimi časi, prostori in habitusi, vsak dan in

po večkrat na dan menjavajo realne in simbolne registre, dokazujejo se v



spretnostih organizacije, koordinacije in prilagajanja veliko bolj od moških

kolegov, prijateljev in partnerjev. Za ženske je to gotovo obremenitev, a je hkrati tudi

več kakor to, je izkušnja življenja v dveh svetovih, je dvojna navzočnost« (Rener

2000).



8. USKLAJENOST DRUŽINE IN KARIERE – STANJE

NA PTUJU

Ptuj, majhno mesto, kjer se, kot po navadi radi rečemo, vsi med seboj poznajo, v

primerjavi z večjimi mesti, ne izstopa v nobenem aspektu usklajevanja družine in

kariere. Po podatkih Statističnega urada RS na Ptuju trenutno živi 23.205 prebivalcev.

Od tega je 11.830 žensk in 11.375 moških.

Statistični podatki za leto 2012 za ptujsko občino kažejo naslednje podatke (GURS,

Statistični urad RS):

- sredi leta 2012 je imela občina približno 23.550 prebivalcev (približno 11.450

moških in 12.100 žensk). To pomeni, da se je število prebivalcev od leta 2012 do

2014 zmanjšalo in ne narastlo. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi

občinami uvrstila na 14. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je

živelo povprečno 353 prebivalcev, torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v

celotni državi (101 prebivalec na km2);

- število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1000

prebivalcev v občini je bil v tem letu negativen, znašal je – 1,6 (v Sloveniji 1,3).

Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se

vanjo priselili. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev v občini je bil torej

negativen, znašal je – 6,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1000

prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je – 8,4 (v Sloveniji 1,6);

- povprečna starost občanov je bila 43,1 leto in tako višja od povprečne starosti

prebivalcev Slovenije (42 let). Med prebivalci ptujske občine je bilo število

najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na

100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 138 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje

pove, da je bila vrednost indeksa staranja za ptujsko občino višja od vrednosti

tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna

starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji.

Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh

slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako

kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali

več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka;

- v občini je delovalo 10 vrtcev, obiskovalo pa jih je 957 otrok. Od vseh otrok v

občini, ki so bili stari 1–5 let, jih je bilo 78 % vključenih v vrtec, kar je več kot v

vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (75 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v

šolskem letu 2012/2013 izobraževalo približno 1680 učencev. Različne srednje

šole je obiskovalo okoli 980 dijakov. Med 1000 prebivalci v občini je bilo

povprečno 50 študentov in 11 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1000

prebivalcev povprečno 47 študentov in 10 diplomantov;

- med osebami v starosti 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je

bilo približno 55 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih

oseb), kar je manj od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim



prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,9 % registriranih brezposelnih oseb,

to je več od povprečja v državi (12 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v

večini slovenskih občin – več žensk kot moških;

- povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej

občini v bruto znesku za približno 16 % nižja od letnega povprečja mesečnih

plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14 %.

Najboljšo podobo samega problema usklajevanja družine in kariere za območje Ptuja

smo pridobili iz opravljene ankete v diplomskem delu. Tako v javnem kot v zasebnem

sektorju se ženske srečujejo z vse daljšim delovnim časom v organizacijah, kjer so

zaposlene. Večina podjetij ima prakso t. i. evropskega delovnega časa, kar je od 8. do

17. ure. Usklajevanje še večji problem predstavlja tistim ženskam, ki imajo otroke, še

posebej majhne otroke, ki so še kako potrebni materinske ljubezni in pozornosti. A delo

zahteva vse več njihovega prostega časa, ki bi ga lahko preživele z otroki, vedno dlje

morajo ostati v službah in delati nadurno delo. Tako jim ostane malo časa na dan, ki ga

lahko kvalitetno preživijo z družino. Večina anketirank se je ob vprašanju, ali vam ob

delu ostane dovolj časa za aktivno preživljanje časa z družino, odzvala z željo, da bi si

želele več aktivnega časa za druženje z družino. Predvidevamo, da si želijo igre s

svojimi otroki, sprehodov in podobnih izvajanj aktivnosti z družino. Ko ženske pridejo

domov in gredo kuhat, pospravljat in opravljat vsa ostala gospodinjska dela, ni enako,

kot če se dejansko lahko posvetijo družini. Problem, ki ga tudi ni za zanemariti, je, da

veliko žensk nima podpore s strani partnerja in tako res težko usklajujejo družino in

kariero. Na Ptuju je zelo malo dobrih podjetij, kjer bi lahko mlade ženske, še posebej

tiste, ki imajo otroke, gradile lastno kariero. Zato si v večini dobre zaposlitve poiščejo v

večjih in oddaljenih krajih, kot so Ljubljana, Maribor ali Celje, kar pa posledično

dodatno omeji njihov prosti čas. Za Ptuj bi bilo dobro, da bi imel več dobrih in z vizijo

ter cilji naravnanih podjetij, ki bi hkrati bila tudi »prijazna« do družin.



9. PREDSTAVITEV PODJETJA RM VUK, d. o. o., in

VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA PTUJ

9.1. RM VUK, D. O. O.

Podjetje RM VUK, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1991 pod imenom Vuk Miran, d. o.

o. V dvajsetletnem obdobju poslovanja so se v podjetju dogajale mnoge spremembe v

nazivu in sedežu podjetja, kakor tudi v samem vodstvu. Mnoge te spremembe so na

podjetje vplivale pozitivno, saj se je le-to z leti povečevalo, zaposlovalo vedno več novih

delavcev tako iz Slovenije kot tudi iz tujine (HR, BIH, SK, CZ, HUN …).

Podjetje je v teh dvajsetih letih poslovanja prisotno skoraj na vseh večjih gradbiščih po

vsem svetu. Ima tudi lastno šolo za varilce in cevarje. Danes zaposluje več kot 600

delavcev in osvaja tržišča v skoraj vseh državah Evrope, v Ameriki, Afriki, Aziji in

Avstraliji.

Osnovna dejavnost podjetja je opravljanje vseh vrst montažnih in demontažnih del na

cevovodih, transportnih sistemih, sušilnicah, klimatskih napravah, prezračevalnih

sistemih, sistemih ogrevanja, novogradnjah in remontih.

9.2. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD PTUJ

Vrtec Ptuj je javni vzgojno izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Ptuj

leta 1974. Zavod je temeljni nosilec načrtovanja, izvajanja in spremljanja vzgojno

izobraževalnega dela na področju predšolske vzgoje v Mestni občini Ptuj. Dejavnost

zavoda je varstvo, izobraževanje in vzgoja predšolskih otrok.

Zavod vodi ravnateljica, ki je pedagoški in poslovodni organ zavoda, in dve pomočnici

ravnateljice. Število zaposlenih vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic, strokovnih delavcev

in ostalega osebja je 190.

Vzgojno izobraževalna dejavnost poteka za otroke 1. starostnega obdobja (1–3 leta) in

za otroke 2. starostnega obdobja (od 3. leta do vstopa v osnovno šolo) ter v kombiniranih

oddelkih 1. in 2. starostnega obdobja.

Skupno je v zavodu 56 oddelkov, in sicer 21 oddelkov prvega starostnega obdobja, 4

kombinirani oddelki, 29 oddelkov drugega starostnega obdobja, 1 oddelek za otroke s

posebnimi potrebami in 1 oddelek v bolnišnici.

Letno obiskuje vrtec okrog 960 otrok, število otrok pa se lahko tudi skozi leto spreminja

zaradi odjave že vpisanih in prijave novih otrok.



10. RAZISKAVA

Metodologija raziskovanja temelji na empiričnem pridobivanju podatkov anketirank v

diplomskem delu. Problem, ki ga želimo analizirati z anketo, je, kako se ženske

spopadajo z usklajevanjem družine in kariere. Zanimalo nas je, ali odgovornost do

službe vpliva na kakovost življenja posameznice v družinskem okolju, na kakšen način

vpliva na njihove družine ter ali ženske še zmeraj nosijo glavno breme družinskih in

drugih gospodinjskih obveznosti, kljub vključevanju njihovih partnerjev v delo v

družini.

V empiričnem delu diplomskega dela smo se odločili za anketno raziskavo, ki je

zajemala trideset žensk. Petnajst anketirank je bilo zaposlenih v podjetju RM VUK, d. o.

o., drugih petnajst pa v Vzgojno-varstvenem zavodu Ptuj.

Vse anketiranke so iz Ptuja oz. bližnje okolice. Starostna struktura anketirank se je

gibala od 24 do 51 ali več let. Izobrazba anketirank je bila naslednja: štiri so imele

poklicno izobrazbo, enajst jih je imelo srednješolsko izobrazbo, dve višjo izobrazbo,

osem visoko izobrazbo, štiri univerzitetno izobrazbo in ena doktorat (Slika 2).



11. ANALIZA ANKETE IN INTERPRETACIJA

Grafični prikaz podatkov s komentarjem

1. vprašanje: Vaša starost

Slika 1: Starost anketiranih žensk

Iz grafa na Sliki 1 je razvidno, da je največ anketirank starih od 31 do 35 let, ravno v

času največje aktivnosti in ko že imajo nekaj osebnih in delovnih izkušenj. 6 anketirank

je starejših od 51 let. V bistvu je iz grafa razvidno, da je skupno največ anketirank ravno

v obdobju, ko se odločajo za družino ali pa že imajo otroke in se soočajo z novo nastalo

situacijo – usklajevanje družine in kariere.

3 %10 %

30 %

20 %

7 %

10 %

20 %a) do 24 let

b) od 25 do 30 let

c) od 31 do 35 let

d) od 36 do 40 let

e) od 41 do 45 let

f) od 46 do 50 let

g) od 51 let in več



2. vprašanje: Vaša izobrazba

Slika 2: Izobrazba anketiranih žensk

50 % anketirank ima višjo ali visoko izobrazbo ter doktorat, 50 % pa jih ima srednjo

tehnično ali poklicno izobrazbo.

3. vprašanje: Zakonski stan

Slika 3: Zakonski stan anketiranih žensk

0% 13 %

37 %

7 %

27 %

13 %0%3 %

a) osnovan šola

b) srednja poklicna izobrazba

c) srednja tehnična izobrazba

d) višja šola

e) visoka šola (visokošolski

študijski program)f) visoka šola (univerzitetni

študijski program)g) specializacija, magisterij

h) doktorat

10 %

37 %47 %

3 % 3 %

a) samska

b) poročena

c) izven zakonska skupnost

d) ločena

e) vdova



Zanimiv podatek prikazuje Slika 3, kjer je iz grafa razvidno, da je med anketirankami

največ tistih žensk, ki živijo v izven zakonski skupnosti. Sledijo jim poročene ženske.

4. vprašanje: Kje živite?

Slika 4: Prebivališče anketiranih žensk

Večina anketirank živi v lastnem stanovanju ali v hiši, zelo malo jih živi pri starših.

5. vprašanje: Koliko otrok imate?

Slika 5: Število otrok anketiranih žensk

Zanimiv je podatek, da med vsemi anketiranimi ženskami nobena, ki še nima otrok, ni

odgovorila, da jih ne namerava imeti. Samo dve ženski imata tri ali več otrok.

Prevladujejo tiste, ki imajo enega ali dva otroka. Ta vzorec bi verjetno lahko označili kot

45 %

7 %

41 %

7 % 0%

a) v lastnem stanovanju

b) v podnajemniškem

stanovanju

c) v lastni hiši

d) pri starših

e) drugo

(dopišite)_______________

20 %

34 %

40 %

3 % 3 % 0%

a) nobenega

b) enega

c) dva

d) tri

e) štiri in več



merilo za celotno populacijo slovenskih družin, saj v povprečju imamo po največ dva

otroka na družino.

6. vprašanje: V primeru, da še nimate otrok in jih nameravate imeti, bo to:

Slika 6: Kriteriji, po katerih se ženske odločajo, kdaj bodo imele otroke

Več kot polovica tistih žensk, ki še nimajo otrok, je odgovorila, da časovno ne

načrtujejo, kdaj se bodo odločile imeti otroka. Za večino žensk pa finančno stanje

predstavlja prvi pogoj za ustanovitev družine.

7. vprašanje: Starost ob rojstvu prvega otroka

Slika 7: Starost anketirank ob rojstvu prvega otroka

33 %

17 %

50 %

a) ko bom imela dovolj finančnih

sredstev

b) ko bom izpolnila svoje karierne

cilje

c) časovno ne načrtujem rojstva

otroka

4 % 4 %

25 %

4 %

25 %

13 %

9 %

8 %

4 % 4 %

19

20

22

23

24

27

28

29

31

33



Povprečna starost med anketiranimi ženskami ob rojstvu prvega otroka je 25,6 let.

Največ žensk pa je rodilo prvega otroka med 22. in 24. letom.

8. vprašanje: Kakšno je vaše delovno mesto, kjer ste zaposlene?

Slika 8: Delovno mesto anketirank

Iz grafa na Sliki 8 je razvidno, da večina anketirank zaseda srednja delovna mesta v

organizacijah, kjer so zaposlene, saj je med vsemi anketiranimi le ena, ki zaseda višji

položaj v podjetju, in sicer kot vodja organizacije.

9. vprašanje: Mesečna plača (neto), ki jo prejmete za svoje delo

Slika 9: Mesečni neto dohodek anketirank

4 %10 %

23 %

10 %

4 %3 %

20 %

23 %

3 %Vodja organizacije

Organizacija dela

Administracija

Računovodstvo

Pravna služba

Redna prof. na UN

Vzgojiteljica

Pomočnica vzgojiteljice

Pomočnica kuharja

3 %

30 %

36 %

17 %

7 %7 % 0%

a) manj kot 600 €

b) od 600 € do 1000 €

c) od 1000 € do 1500 €

d) od 1500 € do 2000 €

e) od 2000 € do 2500 €

f) od 2500 € do 3000 €

g) več kot 3000 €



Zelo zanimiv podatek prikazuje Slika 9, kjer lahko vidimo, kako malo v bistvu zaslužijo

ženske za svoje delo. Zanimivo bi bilo, če bi lahko te podatke primerjali s kakšno

analizo, ki je bila narejena na moški populaciji, seveda ob enakih pogojih. Nobena od

anketirank ne zasluži več kot 3000 € neto na mesec.

10. vprašanje: Koliko ur na teden povprečno preživite na delovnem mestu?

Slika 10: Število ur, ki jih anketiranke preživijo na delovnem mestu

V povprečju anketiranke delajo 40 ur na teden. Ob urejanju podatkov pa smo ugotovili,

da večina žensk v gospodarskem sektorju dela bistveno dlje kot tiste iz javnega sektorja,

v primerjavi s plačami pa se ne razlikujejo preveč.

11. vprašanje: Koliko prostega časa povprečno na teden imate zase?

Slika 11: Prosti čas, ki ga imajo anketiranke na teden

0% 3 %

40 %

40 %

17 %

a) manj kot 20 ur

b) od 20 ur do 30 ur

c) od 30 ur do 40 ur

d) od 40 ur do 45 ur

e) več kot 45 ur

13 %

40 %

7 %

10 %

30 %

a) nimam prostega časa

b) do 4 ure

c) od 5 do 6 ur

d) od 7 do 8 ur

e) 9 ur in več



Največ tistih, ki so odgovorile, da nimajo prostega časa, je zaposlenih v javnem sektorju.

Večina vseh anketirank pa si tedensko samo zase vzame do 4 ure prostega časa.

12. vprašanje: Kaj vam pomeni vaša služba?

Slika 12: Kaj služba pomeni anketirankam

Veliki večini zaposlenih tako v javnem kot gospodarskem sektorju služba še zmeraj

predstavlja verjetno edini vir dohodka, s katerim preživijo sebe in svojo družino. Med

anketirankami iz javnega sektorja jih je večina odgovorila, da jim služba predstavlja

užitek, medtem ko so zaposlene v gospodarskem sektorju v večini odgovarjale, da jim

služba predstavlja možnost ustvarjanja kariere in napredovanja.

13. vprašanje: Ali vam ob delu ostane dovolj časa za aktivno preživljanje časa z

družino?

Slika 13: Ali anketirankam ob delu ostane dovolj časa za aktivno preživljanje časa z

družino

27 %

0%

37 %

23 %

13 %a) sredstvo za preživetje

b) stik z zunanjim svetom

c) užitek, saj rada hodim v službo in

sem z njo zadovoljna

d) možnost ustvarjanja kariere,

napredovanja in končnega dosežka svojih

ciljev

30 %

13 %

57 %

a) da

b) ne

c) želela bi si ga več



Več kot polovica vseh anketiranih žensk bi si želela več svojega časa po službi preživeti

z družino, vendar verjetno večino žensk še doma čaka ogromno takšnih ali drugačnih

obveznosti, zaradi katerih se potem premalo posvečajo družinam.

14. vprašanje: Če bi lahko izbirali, ali bi pustili službo v prid preživljanju in skrbi za

vašo družino?

Slika 14: Ali bi anketiranke pustile službo za skrb in preživljanje družine

Odgovori na zastavljeno vprašanje nas v bistvu sploh niso presenetili. To, da večina

anketiranih sploh ni razmišljala o tem, da bi ostale doma in skrbele za družino, je

verjetno posledica načina razmišljanja današnje družbe in okolja, v katerem živimo.

Večini žensk je tako samoumevno, da se bodo po končanem šolanju nekje zaposlile in

tako tudi same omogočile obstoj in razvijanje njihovih družin.

15. vprašanje: Čemu dajete prednost?

Slika 15: Čemu anketiranke dajejo prednost

20 %

27 %

3 %10 %

40 %

a) da

b) ne

c) si ne želim, a bi lahko

ostala domad) želim si, a ne bi mogla

ostati domae) ne vem, še nisem o tem

razmišljala

0%

57 %

43 %a) karieri

b) družini

c) obojemu enako



Iz grafa na Sliki 15 je razvidno, da večina anketiranih žensk daje prednost družini ali pa

se dejansko ne odloča, kaj je v prednosti, in obojemu pripisuje enako »pomembnost«.

Verjetno se posledica tega kaže tudi v tem, da anketiranke ne zasedajo vodilnih

položajev v organizacijah, kjer so zaposlene, in da so temu primerni tudi mesečni

prihodki. Menimo, da če bi enako vprašanje zastavili moški populaciji, bi bili odgovori

bistveno drugačni. Kar pa ne smatramo nujno za slabo, saj brez podjetnih in uspeha

željnih ljudi tudi vsi ostali ne bi mogli obstajati ter se razvijati, tako kot se sedaj.

16. vprašanje: Ali ste mnenja, da sta vaša družina in kariera usklajeni?

Slika 16: Usklajenost družine in kariere anketirank

Večina anketirank, ki so pritrdilno odgovorile na vprašanje, je zaposlenih v vrtcu.

Razlogi zato pa so, da sta si njihovo delo in družina v nekem smislu podobni. Tiste, ki so

mnenja, da njihova družina in kariera nista usklajeni, pa to pripisujejo predvsem

prehitremu tempu življenja in prezahtevnim službam. Zanimivo je to, da je vseh 23 %

žensk, ki so negativno odgovorile na vprašanje, zaposlenih v gospodarskem sektorju.

17. vprašanje: Ali ste kdaj naleteli na kakšno oviro pri iskanju zaposlitve?

Slika 17: Ovire, na katere so naletele anketiranke pri iskanju zaposlitve

34 %

23 %

43 %

a) da

b) ne

c) ne vem

93 %

4 % 0%0% 3 % 0% a) ne

b) na vprašanje o načrtovanju

otrok

c) podpisu pogodbe o ne

načrtovanju otrok

d) diskriminacijo glede na

spol

e) spolno nadlegovanje



Standardne ovire, s katerimi se soočajo ženske povsod po svetu, so se pokazale tudi v tej

anketi. Še vedno je zaposlovanje mladih žensk brez otrok za nekatera podjetja »rizično

dejanje«. Pa tudi spolno nadlegovanje še zmeraj ostaja eden od strahov na delovnem

mestu, s katerim se morajo nekatere soočati. Kar 93 % anketirank ni nikoli naletelo na

oviro pri iskanju zaposlitve, kar je zadovoljiv podatek.

18. vprašanje: Kako v vašem podjetju sprejemajo bodoče matere in matere z otroki?

Slika 18: Kako podjetje RM Vuk in Vrtec Ptuj sprejemata bodoče matere in matere z

otroki

Po mnenju anketirank obe ustanovi dobro sprejemata bodoče mamice, vendar pa se še

zmeraj zatakne, kadar otroci zbolijo. Takrat se verjetno pokaže prava slika t. i. družinam

prijaznega podjetja.

19. vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o zaposlovanju žensk?

Slika 19: Mnenje anketirank o zaposlovanju žensk

Slika 19 jasno prikazuje, da velika večina žensk želi delati, saj jim delo da občutek

svobode, pripadnosti družbi in verjetno tudi samozavesti. Zmeraj pa bo obstajal procent

83 %

0%14 %

3 % a) podjetje ima posluh za

družine

b) podjetje nima posluha

za družine

c) pogosta odsotnost z

dela slabo vpliva na pogoje

dela

57 %

3 %

40 %

a) ženska naj bo zaposlena,

saj je le tako neodvisna in

samostojna

b) ženska naj bo zaposlena

le, če njen partner premalo

zasluži za preživljanje družine

c) ženska naj bo zaposlena,

če se ob tem čuti zadovoljno



žensk, ki menijo, da bi ženske morale biti doma in skrbeti samo za dom in družino ter da

je partner tisti, ki mora preživljati družino.

20. vprašanje: Menite, da so možnosti zaposlovanja žensk in moških enake?

Slika 20: Mnenje anketirank glede enakih možnosti zaposlovanja za ženske in moške

57 % anketirank je mnenja, da moški in ženske nimajo enakih možnosti zaposlovanja.

Velika večina jih meni, da imajo moški pogosto prednost. Verjetno so ob tem mislile na

bolje plačana dela in višje položaje v podjetju. Kar bi dejansko lahko bilo tudi res, saj je

veliko več moških zaposlenih na vodilnih položajih, ne nazadnje pa se to stanje odraža

tudi v našem parlamentu, kjer je več kot očitno, koliko možnosti imajo ženske za boljše

položaje.

21. vprašanje: Ali menite, da je možno usklajevati vlogi uspešne poslovne ženske in

dobre matere?

Slika 21: Mnenje anketirank glede usklajevanja uspešne poslovne ženske in dobre

matere

Večina anketirank je prepričana, da so lahko uspešne poslovne ženske tudi dobre matere,

če ne bi bilo temu tako, bi verjetno otroci uspešnih žensk bili »nevzgojeni in

26 %

40 %

17 %

0%

17 %a) da

b) ne

c) moški imajo pogosto

prednost

d) ženske imajo pogosto

prednost

e) težko se odločim

73 %

20 %

7 %a) ženska je lahko enako

uspešna doma in v službi

b) brez pomoči partnerja

ženska ne more biti uspešna v

službi



problematični«, a vemo, da to še kako ne drži. Mnogokrat je tako, da ženske, ki imajo

»red v službi«, imajo »red tudi doma«.

22. vprašanje: Ali ste že bili na porodniškem dopustu?

Slika 22: Grafični prikaz, koliko anketirank je že bilo na porodniškem dopustu

23. vprašanje: Kako ste doživljali obdobje, ko ste bili na porodniškem dopustu?

Slika 23: Grafični prikaz doživljanja »porodniškega obdobja« anketirank

Dobra polovica anketirank se je popolnoma predala negi in varstvu otroka in pri tem tudi

uživala.

80 %

20 %da

ne

60 %

6 %

27 %

7 % 0 %

popolnoma sem se predala

varstu in negi otroka in ob tem

zelo uživala

bilo je naporno in stresno

obdobje

občasno sem že pogrešala

delovno okolje

v tem času sem še opravljala

študijske obveznosti

predčasno sem se vrnila v

službo



24. vprašanje: Kaj menite o dolžini porodniškega dopusta?

Slika 24: Mnenje anketirank o dolžini porodniškega dopusta

Mnenje, da je porodniški dopust predolg, je podal tisti procent anketirank, ki sploh

nimajo otrok. Pod možnost izbire odgovora drugo so napisale, da bi bilo smiselno uvesti

daljši »part time job«.

25. vprašanje: Po vrnitvi s porodniškega dopusta:

Slika 25: Prikaz situacij, v katerih so se anketiranke znašle po vrnitvi s porodniškega

dopusta

50 %

40 %

3 %7 %

popolnoma ustrezna

neustrezna, prekratek, mati bi

morala biti več časa doma z

otrokom

porodniški dopust je predolg,

zato ženska izgubi stik s

službo in se kasneje težko

vključi

drugo

53 %

6 %

3 %

10 %

6 %

3 %

0

%

13 %

6 %

sem takoj začela delati s polnim delovnim

časom

sem nekaj časa delala s krajšim delavnim

časom

sem imela občutek, kot da sem na novem

delovnem mestu, toliko je bilo sprememb

je bilo vse po starem

so me premestili na drugo delovno mesto

bi si želela več razumevanja s strani

nadrejenih

bi si želela več razumevanja s strani

sodelavcev

sodelavci in nadrejeni so mi prijazno

pomagali

drugo



3 % anketiranih je po končanem porodniškem dopustu ostalo doma brez zaposlitve ali pa

so šle naprej študirat. Več kot polovica jih je takoj začela delati s polnim delovnim

časom.

26. vprašanje: Kako imate oz. ste imeli urejeno varstvo za otroka?

Slika 26: Stanje, v katerem so se anketiranke znašle po vrnitvi s porodniškega dopusta

Več kot 50 % vseh anketirank je svoje otroke v varstvo zaupalo javnim vrtcem. Sledijo

jim tiste, katerim so otroke čuvali njihovi oz. partnerjevi starši.

27. vprašanje: Ali bi vaš partner sprejel možnost dopusta za nego in varstvo otroka?

Slika 27: Razmerje med tistim odstotkom moških, ki bi sprejeli možnost dopusta za nego

in varstvo otroka, in tistim, ki ne bi.

Iz podatkov, prikazanih v grafu na Sliki 27, sklepamo, da ko se partnerja odločata glede

dopusta za nego in varstvo otroka, prevlada predvsem ženska volja, saj podatki kažejo,

57 %

0 %7 %

11 %

21 %

0 % 4 % javni vrtec

zasebni vrtec

zasebna varuška

partner

moji oz. partnerjevi starši

39 %

22 %

32 %

7 %da

ne

ne bi želela, da bi partner

skrbel za otroka v prvih

mesecih njegovega življenja

da, če bi bilo finančno

ugodneje



da bi se kar nekaj moških odločilo za t. i. porodniški dopust, vendar je velik odstotek

tistih žensk, ki pa si ne bi želele, da bi moški prevzeli skrb za otroka v prvih mesecih

njegovega življenja.

28. vprašanje: Kako ste zadovoljne s pomočjo vaših partnerjev v gospodinjstvu in pri

vzgoji otrok?

Slika 28: Zadovoljstvo anketirank s pomočjo njihovih partnerjev v gospodinjstvu in

vzgoji otrok

Po analizi 27. vprašanja lahko sklepamo, da so anketiranke v večini zelo zadovoljne s

pomočjo njihovih partnerjev tako v gospodinjstvu kot pri vzgoji otrok, vendar bi se po

mnenju nekaj anketirank lahko malo bolj potrudili v gospodinjstvu.

29. vprašanje: Kaj bi po vašem mnenju bilo treba storiti, da bi se položaj žensk v družbi

in družini izboljšal?

Slika 29: Mnenje žensk, kako bi se lahko izboljšal položaj žensk v družbi in družini

Po mnenju anketirank bi večja enakopravnost porazdelitve dela doma lahko bistveno

izboljšala položaj žensk v družbi in družini. Predvidevamo, da s tega stališča, ker bi

50 %

6 %

17 %

27 % zelo sem zadovoljna

nisem zadovoljna

lahko bi bolj pomagal pri vzgoji

otrok

lahko bi bolj pomagal v

gospodinjstvu

36 %

14 %6 %

14 %

19 %

11 % enakopravna porazdelitev dela v

gospodinjstvu na vse družinske člane

več enakopravnosti med spoloma v družini in

delu

večja pripravljenost očetov za skrb in nego

otrok

več upoštevanja sposobnisti in mnenj žensk

ženske bi morale biti bolj odločne

več razumevanja s strani partnerjev



ženske lahko potem imele več časa za t. i. družabno življenje in se ne bi posvečale samo

skrbi za dom po najmanj osemurnem delavniku v službi.

30. vprašanje: Kako ste zadovoljne s pomočjo, ki jo R Slovenija nameni mladim

družinam?

Slika 30: Mnenje anketirank o pomoči RS mladim družinam

S Slike 30 lahko razberemo, da veliko družin v RS sploh ne prejema nikakršne pomoči s

strani države, če pa so kdaj uveljavljali kakšne pravice z naslova pomoči mladim

družinam, pa lahko sklepamo, da jih niso dobili zaradi zapletenega izpolnjevanja

pogojev za pridobitev le-te.

31. vprašanje: Z enim stavkom na kratko napišite, kje vi vidite oz. s čim bi posebej želeli

opozoriti na probleme žensk v Sloveniji

Odgovori anketirank:

- omejitev porodniškega nadomestila navzgor po 3,5 mesecih in posledično

omejevanje poslovno uspešnih žensk oz. odvračanje od polne odsotnosti za ves

čas porodniškega dopusta;

- diskriminacija žensk glede osebnih prihodkov za enako delovno mesto, kot ga

opravljajo moški;

- dvojna merila v primerjavi z moškimi: »preveč pričakujejo«;

- slabše možnosti zaposlitve kot moški, sploh mladih mamic;

- nisem vedela oz. nimam pojma, da je kakšen poseben problem pri ženskah v

Sloveniji;

- ne morem pisati o diskriminaciji, ker ponekod bolj prisegajo na zaposlovanje

žensk, niti o udeleževanju v politiki, ker mene samo to ne zanima, zato zame to

ni problem;

- diskriminacija pri zaposlovanju in plačilu;

- premalo se ženske zavzemajo zase in dovolijo, da jih družba etiketira;

- ženske v Sloveniji imajo premalo dostojanstva;

0 % 10 %

52 %

38 %

zelo sem zadovoljna, veliko je ugodnosti

slabo, saj so pogoji za pridobitev pomoči

težko izpolnjivi

ne vem, ker od države ne prejemamo

nobenih ugodnosti kot mlada družina

premalo se RS posveča mladim družinam



- problem žensk je še vedno ta, da so manj tolerirane. Problem je tudi, da če

ženska zanosi, izgubi službo. Kako naj imamo potem več otrok? RS resnično

premalo naredi za mlade družine;

- ženske z majhnimi otroki težje dobijo zaposlitev;

- ne vidim problemov;

- ženske se premalo izpostavljamo, same zase ne naredimo dovolj;

- z jasnejšim izražanjem stališč in z večjo medsebojno povezanostjo;

- ženske so premalo spoštovane, mnoge so brez zaposlitve, ne upajo si imeti

družine, menim, da je v tem velik problem;

- ranljivost ženske, ko postane mama, večjo pozornost namenja otroku in družini,

ki se na novo oblikuje.

Na zastavljeno vprašanje je od skupno tridesetih anketirank odgovorilo petnajst

udeleženk ankete. Problem, ki ga izpostavljajo, pa je predvsem diskriminacija na vseh

področjih zgolj zato, ker so ženske. Menimo, da se posledice tega kažejo tudi v tem, da

so ženske zato manj prodorne, ne upajo se izpostavljati in avtomatično prevzamejo

podrejeni položaj tako doma kot v službi.

11.1. ANALIZA RAZISKAVE

Anketna raziskava je pokazala, kar smo ugotovili že v teoretičnem delu, da usklajevanje

službenih in družinskih obveznosti ženskam še zmeraj, kljub vključenosti partnerjev v

delo v družini, predstavlja težave. Pogosto so razlogi pomanjkanje časa, saj so predolgo

v službi. Posledično se težje ukvarjajo in usklajujejo dejavnosti z otrokom in drugimi

opravili. Večina bi si želela po službi več časa preživeti z družino, a zaradi družinskih

opravil tega ne zmorejo. Kljub temu dejstvu pa so ženske še zmeraj mnenja, da naj bodo

zaposlene, saj le tako lahko uveljavljajo svojo neodvisnost in samostojnost.

Glede na izobrazbeno strukturo anketirank, ki je v bistvu kar visoka, v veliki večini

zasedajo srednja delovna mesta v organizacijah, kjer so zaposlene. Posledično s tem

prejemajo tudi bistveno nižje osebne dohodke. Število delovnih ur, ki jih preživijo na

svojem delovnem mestu, velikokrat preseže zakonsko določenih štirideset delovnih ur na

teden. Časa, ki ga anketiranke posvetijo sebi in svojim konjičkom, imajo bolj malo.

Tistih nekaj uric na teden si v večini »utrgajo« v večernih urah, ko otroci že spijo.

Iz odgovorov anketirank smo opazili, da jim moški v veliki meri puščajo prosto voljo

glede nege in varstva otrok po porodu. Glede na anketo so v večini zadovoljne s

pomočjo njihovih partnerjev pri vzgoji otrok, vendar bi se lahko bolj potrudili pri

gospodinjskih opravilih.

Po mnenju anketirank so ženske še zmeraj v neenakopravnem položaju v primerjavi z

moškimi. Največkrat so prav moški v večji prednosti pri samem zaposlovanju in

zavzemanju vodilnih delovnih mest. Na izboljšanje položaja žensk v družbi in družini bi



po mnenju anketirank lahko bistveno vplivala večja enakopravnost porazdelitve dela

doma, saj bi tako ženske lahko imele več časa za t. i. družabno življenje in se ne bi

posvečale samo skrbi za dom.

Anketirankam veliko pomeni zadovoljstvo na delovnem mestu. Otroci jih pri tem ne

ovirajo in v večini nimajo slabih izkušenj z delodajalci glede načrtovanja družine. Za

starševstvo so se odločile, ko so za to imele »izpolnjene« ekonomske pogoje, npr.

urejeno finančno stanje in pogoje bivanja. Večini anketirank je družina na prvem mestu

in iz tega je razvidno, da jim kariera ni tako pomembna. Bi si pa želele več pomoči s

strani Republike Slovenije, saj več kot devetdeset procentov ne prejema nikakršne

oblike pomoči s strani države, pa naj si bo to materialna ali nematerialna pomoč. Ali bi

ob drugačni podpori delovnega okolja, partnerski podpori in podpori s strani države

ženske imele več otrok, iz odgovorov žal ne moremo podati mnenja. Bi pa bilo to

zagotovo področje, ki bi ga bilo smiselno raziskati.



12. ZAKLJUČEK

V današnji družbi, kjer predstavlja os in center celotnega sveta kapitalizem, je ženskam

pot do želene kariere zelo otežena. Neprestane in korenite spremembe so ena glavnih

značilnosti današnje družbe. Med te spremembe vsekakor spada tudi vloga ženske v

družbi. Ženska je postala opaznejša, dobila je neko svojo veljavo, njeno delovanje se je

razširilo izven domačih zidov.

Na odgovor, ki smo si ga zastavili kot cilj raziskave v diplomskem delu, lahko rečemo,

da so ženske sposobne uskladiti družinske in karierne obveznosti. Čeprav se ob tem

morajo veliko odrekati, pa smo vseeno mnenja, da so ženske tista prava gonilna sila

sveta. Kljub vse večjim pritiskom sodobne družbe so sposobne ustvariti izvrstne kariere

in se zavihteti na sam vrh, hkrati pa še poskrbeti, da za domačimi zidovi ne opazijo

»pomanjkanja«.

Kljub visoki izobraženosti se ženske na delovnem mestu še zmeraj soočajo s številnimi

težavami in ovirami, ki jim v veliki meri onemogočajo enakopravnost z moškimi.

Segregirane so v t. i. ženske poklice in panoge, njihovo delo je manj cenjeno, slabše

plačano, praktično jim je zelo otežen dostop do vodilnih delovnih mest. Če se izrazimo

nekoliko karikirano, je njihovo mesto, po mnenju še precejšnje moške populacije, za

štedilnikom. Njihova zaposlitev je nekako sprejeta predvsem bolj kot pomoč moškemu

oz. doprinos k družinskemu proračunu. Delo doma pa se ne priznava kot delo, ampak

kot nekaj, kar pač ženska tako ali tako mora narediti. Kljub neprestanemu poudarjanju

vodilne elite o enakopravnosti med spoloma se na koncu v večini primerov izkaže, da je

enakopravnost bolj teoretične narave kot pa dejanska praksa.

Ne glede na številne ovire, s katerimi se srečujejo, vse več žensk sprejema tudi izzive

vodilnih delovnih mest in pomembnih političnih funkcij. Če k vsem oviram dodamo še

materinstvo, postane pot do samega vrha še toliko težja. Ženske, ki se ob vsem soočajo

še z usklajevanjem družinskih obveznosti, so tako obremenjene in razdvojene, da se

posledice tega kažejo v preobremenjenosti, razdvojenosti, kompromisih, občutkih krivde

in prisilnih izbirah.

Moškim je pot do samega vrha bistveno olajšana, sploh če se zavedamo, da levji delež

pri vzgoji otrok in skrbi za družino nasploh prevzemajo ženske. Največja ovira, da bi

ženska lahko bila enako uspešna kot moški, so predsodki o materinstvu večine vodilnih

mož tako v zasebnem kot javnem sektorju.

Konec koncev pa materinstvo ni prav nič manj zahteven, naporen in odgovoren

»poklic«. Kvečjemu še bolj. To vlogo bi morali ocenjevati z vidika, kako uspešna je

današnja družba. Menimo, da se le-to odraža v samem vzorcu vedenja današnje družbe.

Če bo ženska »dobro« vzgojila svoje otroke, jim privzgojila moralna in etična načela, bo

potem otrok tako tudi deloval v družbi, s tem pa bo vzor naslednjim generacijam itd.



Kot je prikazalo v diplomskem delu, je pogosto odločitev za materinstvo povezana z

zagotovitvijo zadostnih ekonomskih sredstev. Posledično se to izraža v odloženem

materinstvu. Ta izbira pa je v praksi velikokrat »prisilna«, saj ženska ne nazadnje

postavlja na kocko biološko sposobnost, da bo postala mati, zato da se lahko uveljavi in

dokaže svoje sposobnosti, še preden jo okolje segregira v »materinsko sfero« – manj

zavzeto in ne-popolnoma prisotno in sposobno opravljati delo. Vse to so predpostavke,

ki pa se na moškega ne nanašajo, pa čeprav je oče.

Kljub temu da se je v zgodovini marsikaj odvijalo in spreminjalo v samem družbenem

položaju žensk, se moramo zavedati, da še nismo dosegli zastavljenih ciljev v zvezi z

enakopravnostjo med moškimi in ženskami. Da bi lahko zatrdili, da je naša družba

pravična in spodbuja enakopravnost ter da je dejansko enakopravnost današnja praksa,

moramo preseči trenutne koncepte delitve na »žensko« in »moško« delo.



LITERATURA IN VIRI

Knjige:

Brečko, D. (2006). Načrtovanje kariere kot dialog med organizacijo in posameznikom,

Planet GV, Ljubljana.

Černigoj Sadar, N. (2000). Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu,

Družboslovne razprave let, 16 (34/35).

Erik, A. (1996). Sociologija, gradivo za srednje šole, Tiskarna Jože Moškrič d.d.

Ljubljana.

Glazer, J. (1998). Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes - Tudi na trgu

dela enakopravne- ženske in zaposlovanje. (Mrgole, T., Jukič, V., Ačimovič, B.,

(uredniki), Zgodovinski arhiv, Ptuj.

Jogan, M. (1998). »Ne delajmo pač žensk vsevednih!«. V Tjaša Mrgole Jukič, Vera

Kozmik in Brigita Ačimovič (ur.): Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes.

Zgodovinski arhiv, Ptuj.

Kanujo Mrčela, A. (1996). Ženske v menedžmentu, Enotnost, Ljubljana.

Kovač, J., Vila, A. (1997). Osnove organizacije in managementa, Moderna organizacija,

Kranj.

Linehan, M. (2001). Uspešne ženske: Managerke velikih mednarodnih podjetij, GV

založba, Ljubljana.

Mulej, N. (1992). Ženska na poti k sebi, Tangram, Ljubljana.

Ovsenik M., Ambrož M. (2010). Celovitost in neznatnost organizacije. Institut za

management, Ljubljana.

Ovsenik, M. (2004). Zapiski s predavanj predmeta Proces socialnega dela, Ptuj.

Ovsenik, M., Amborž, M. (2000). Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. Portorož.

Philips, A. (1998). Zdrava, privlačna, uspešna: praktični nasveti za vsako žensko, DZS,

Ljubljana.

Šadl, Z. (2002). We 're out to make you smile. Emocionalno delo v storitvenih

organizacijah. Teorija in praksa 39 (1), strani 49-80.



Štebi, A. (1926). Aktivnost slovenske žene. Slovenska žena. Zbornik ob 25-letnici

delovanja Splošnega ženska društva. Ljubljana.

Švab, A. (1998). Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes - Med

deklarativnostjo in realnostjo: Ženske in izobraževanje v devetdesetih (Tjaša Mrgole

Jukič, Vera Kozmik in Brigita Ačimovič (uredniki), Zgodovinski arhiv, Ptuj.

Vavti, Š. (1998). Samozavestne ženske ljubijo drugače, Mohorjeva družba, Ljubljana.

Spletne strani:

Predstavitev podjetja RM VUK d.o.o: http://www.rmvuk.si (16. 11. 2012)

Predstavitev Vzgojno – varstvenega zavoda Ptuj: http://www.vrtec-ptuj.si (16. 11. 2012)

Kariera: http://www.podjetnik.si (7. 12 .2012)

Izobraževanje žensk: http://filternet.si/ss/clanki/zgodovina-solstva-na-slovenskem (22. 6.

2013)

Kariera: http://www.ess.gov.si/_files/4337/kariera_se_ustvari_ne_zgodi.pdf (26. 9.

2014)

Družbena podoba ženske: http://knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/118.pdf (20. 12. 2014)

Nekaj občin v Sloveniji, ki pomagajo ob rojstvu: http://www.bibaleze.si (30. 9. 2014)

Statistični podatki za leto 2012 za ptujsko občino: http://www.stat.si in

http://www.gu.gov.si (21. 10. 2014)



PRILOGE

Priloga 1: Anketa : ŽENSKE UJETE MED DRUŽINO IN KARIERO

Spoštovani, sem Natalija Krajnc, absolventka Fakultete za organizacijske vede v Kranju.

V okviru diplomske naloge na temo ženske ujete med družino in kariero, sem pripravila

anketo, ki mi bo z vašo pomočjo pomagala priti do reprezentativnih rezultatov o stanju

na slovenskem prostoru. Anketa je popolnoma anonimna, zato vas prosim, da

odgovarjate iskreno. Na vsako vprašanje je možen le en odgovor razen, če ni posebej

navedeno drugače.

Iskreno se vam zahvaljujem za sodelovanje.

1. VAŠA STAROST

a) do 24 let

b) od 25 do 30 let

c) od 31 do 35 let

d) od 36 do 40 let

e) od 41 do 45 let

f) od 46 do 50 let

g) od 51 let in več

2. VAŠA IZOBRAZBA

a) osnovan šola

b) srednja poklicna izobrazba

c) srednja tehnična izobrazba

d) višja šola

e) visoka šola (visokošolski študijski program)

f) visoka šola (univerzitetni študijski program)

g) specializacija, magisterij

h) doktorat

3. ZAKONSKI STAN

a) samska

b) poročena

c) izven zakonska skupnost

d) ločena

e) vdova



4. KJE ŽIVITE?

a) v lastnem stanovanju

b) v podnajemniškem stanovanju

c) v lastni hiši

d) pri starših

e) drugo (dopišite)_______________

5. KOLIKO OTROK IMATE?

a) nobenega

b) enega

c) dva

d) tri

e) štiri in več

f) nobenega in jih tudi ne nameravam imeti

6. V PRIMERU, DA ŠE NIMATE OTROK IN JIH NAMERAVATE IMETI,

BO TO:

a) ko bom imela dovolj finančnih sredstev

b) ko bom izpolnila svoje karierne cilje

c) časovno ne načrtujem rojstva otroka

7. STAROST OB ROJSTVU PRVEGA OTROKA (odgovorite samo če že imate

otroke):

_________ let

8. KAKŠNO JE VAŠE DELOVNO MESTO V PODJETJU, KJER STE

ZAPOSLENI?

_____________________________________(vpišite)

9. MESEČNA PLAČA, KI JO PREJMETE ZA SVOJE DELO:

a) manj kot 600 €

b) od 600 € do 1000 €

c) od 1000 € do 1500 €

d) od 1500 € do 2000 €

e) od 2000 € do 2500 €

f) od 2500 € do 3000 €

g) več kot 3000 €



10. KOLIKO UR NA TEDEN POVPREČNO PREŽIVITE NA DELOVNEM

MESTU?

a) manj kot 20 ur

b) od 20 ur do 30 ur

c) od 30 ur do 40 ur

d) od 40 ur do 45 ur

e) več kot 45 ur

11. KOLIKO PROSTEGA ČASA, POVPREČNO NA TEDEN, IMATE ZASE?

a) nimam prostega časa

b) do 4 ure

c) od 5 do 6 ur

d) od 7 do 8 ur

e) 9 ur in več

12. KAJ VAM POMENI VAŠA SLUŽBA?

a) sredstvo za preživetje

b) stik z zunanjim svetom

c) užitek, saj rada hodim v službo in sem z njo zadovoljna

d) možnost ustvarjanja kariere, napredovanja in končnega dosežka svojih ciljev

e) drugo (dopiši)___________________________________

13. ALI VAM OB DELU OSTANE DOVOLJ ČASA, ZA AKTIVNO

PREŽIVLJANJE ČASA Z DRUŽINO?

a) da

b) ne

c) želela bi si ga več

14. ČE BI LAHKO IZBIRALI, ALI BI PUSTILI SLUŽBO V PRID

PREŽIVLJANJA IN SKRBI ZA VAŠO DRUŽINO?

a) da

b) ne

c) si ne želim, a bi lahko ostala doma

d) želim si, a ne bi mogla ostati doma

e) ne vem, še nisem o tem razmišljala

15. ČEMU DAJETE PREDNOST?

a) karieri



b) družini

c) obojemu enako

16. ALI STE MNENJA, DA STA VAŠA DRUŽINA IN KARIERA

USKLAJENI?

a) da,

zakaj?________________________________________

b) ne,

zakaj?________________________________________

c) ne vem

17. ALI STE KDAJ NALETELI NA KAKŠNO OVIRU PRI ISKANJU

ZAPOSLITVE?

a) ne

b) na vprašanje o načrtovanju otrok

c) podpisu pogodbe o ne načrtovanju otrok

d) diskriminacijo glede na spol

e) spolno nadlegovanje

f) drugo (dopišite)__________________________________

18. KAKO V VAŠEM PODJETJU SPREJEMAJO BODOČE MATERE IN

MATERE Z OTROKI?

a) podjetje ima posluh za družine

b) podjetje nima posluha za družine

c) pogosta odsotnost z dela slabo vpliva na pogoje dela

d) drugo (dopišite)______________________________________________

19. KAKŠNO JE VAŠE MNENJE O ZAPOSLOVANJU ŽENSK?

a) ženska naj bo zaposlena, saj je le tako neodvisna in samostojna

b) ženska naj bo zaposlena le, če njen partner premalo zasluži za preživljanje

družine

c) ženska naj bo zaposlena, če se ob tem čuti zadovoljno

20. MENITE, DA SO MOŽNOSTI ZAPOSLOVNJA ŽENSK IN MOŠKIH

ENAKE?

a) da

b) ne

c) moški imajo pogosto prednost

d) ženske imajo pogosto prednost



e) težko se odločim

21. ALI MENITE, DA JE MOŽNO USKLAJEVATI VLOGI USPEŠNE

POSLOVNE ŽENSKE IN DOBRE MATERE?

a) ženska je lahko enako uspešna doma in v službi

b) brez pomoči partnerja, ženska ne more biti uspešna v službi

c) otroci, partner in skrb za dom vzamejo preveč časa in energije, da bi lahko

ženska ob tem razvila uspešno kariero

22. ALI STE ŽE BILI NA PORODNIŠKEM DOPUSTU?

a) da

b) ne

23. KAKO STE DOŽIVLJALI OBDOBJE, KO STE BILI NA PORODNIŠKEM

DOPUSTU (možnih je več odgovorov)?

a) popolnoma sem se predala varstvu in negi otroka in ob tem zelo uživala

b) bilo je naporno in stresno obdobje

c) občasno sem že pogrešala delovno okolje

d) v tem času sem opravila še študijske obveznosti

e) predčasno sem se vrnila v službo, vzrok:____________________________

24. KAJ MENITE O DOLŽINI PORODNIŠKEGA DOPUSTA V SLOVENIJI?

a) popolnoma ustrezna

b) neustrezna, prekratek, mati bi morala biti več časa doma z otrokom

c) porodniški dopust je predolg, zato ženska izgubi stik s službo in se kasneje

težko vključi

d) drugo (dopišite)________________________________________________

25. PO VRNITVI S PORODNIŠKEGA DOPUSTA (možnih je več odgovorov):

a) sem takoj začela delati s polnim delavni časom

b) sem nekaj časa delala s krajšim delavnim časom

c) sem imela občutek, kot da sem na novem delovnem mestu, toliko je bilo

sprememb

d) je bilo vse po starem

e) so me premestili na drugo delovno mesto

f) bi si želela več razumevanja s strani nadrejenih

g) bi si želela več razumevanja s strani sodelavcev

h) sodelavci in nadrejeni so mi prijazno pomagali

i) drugo (dopišite)__________________________________________________



26. KAKO IMATE OZ. STE IMELI UREJENO VARSTVO ZA OTROKA?

a) javni vrtec

b) zasebni vrtec

c) zasebna varuška

d) partner

e) moji oz. partnerjevi starši

f) drugi sorodniki, prijatelji, znanci

27. ALI BI VAŠ PARTNER SPREJEL MOŽNOST DOPUSTA ZA NEGO IN

VARSTVO OTROKA?

a) da

b) ne

c) ne bi želela, da bi partner skrbel za otroka v prvih mesecih njegovega življenja

da, če bi bilo finančno ugodneje

28. KAKO STE ZADOVOLJNE S POMOČJO VAŠIH PARTNERJEV V

GOSPODINJSTVU IN PRI VZGOJI OTROK (možnih je več odgovorov)?

a) zelo sem zadovoljna

b) nisem zadovoljna

c) lahko bi bolj pomagal pri vzgoji otrok

d) lahko bi bolj pomagal v gospodinjstvu

e) drugo (dopišite)_____________________________________________

29. KAJ BI PO VAŠEM NJENJU BILO POTREBNO STORITI, DA BI SE

POLOŽAJ ŽENSK V DRUŽBI IN DRUŽINI IZBOLJŠAL?

a) enakopravna porazdelitev dela v gospodinjstvu na vse družinske člane

b) več enakopravnosti med spoloma v družini in delu

c) večja pripravljenost očetov za skrb in nego otrok

d) več upoštevanja sposobnosti in mnenj žensk

e) ženske bi morale biti bolj odločne

f) več razumevanja s strani partnerjev

g) drugo (dopišite)____________________________________________

30. KAKO STE ZADOVOLJNI S POMOČJO, KI JO R SLOVENIJA NAMENI

MLADIM DRUŽINAM?

a) zelo sem zadovoljna, veliko je ugodnosti

b) slabo, saj so pogoji za pridobitev pomoči težko izpolnjivi

c) ne vem, ker od države ne prejemamo nobenih ugodnosti kot mlada družina



d) premalo se RS posveča mladim družinam

31. Z ENIM STAVKOM NA KRATKO NAPIŠITE KJE VI VIDITE OZ. BI S

ČIM POSEBEJ ŽELELI OPOZORITI NA PROBLEME ŽENSK V SLOVENIJI.



KAZALO SLIK

Slika 1: Starost anketiranih žensk .................................................................................... 25

Slika 2: Izobrazba anketiranih žensk ............................................................................... 26

Slika 3: Zakonski stan anketiranih žensk ......................................................................... 26

Slika 4: Prebivališče anketiranih žensk ........................................................................... 27

Slika 5: Število otrok anketiranih žensk .......................................................................... 27

Slika 6: Kriteriji, po katerih se ženske odločajo, kdaj bodo imele otroke ....................... 28

Slika 7: Starost anketirank ob rojstvu prvega otroka ...................................................... 28

Slika 8: Delovno mesto anketirank .................................................................................. 29

Slika 9: Mesečni neto dohodek anketirank ...................................................................... 29

Slika 10: Število ur, ki jih anketiranke preživijo na delovnem mestu ............................. 30

Slika 11: Prosti čas, ki ga imajo anketiranke na teden ..................................................... 30

Slika 12: Kaj služba pomeni anketirankam ..................................................................... 31

Slika 13: Ali anketirankam ob delu ostane dovolj časa za aktivno preživljanje časa z

družino ............................................................................................................... 31

Slika 14: Ali bi anketiranke pustile službo za skrb in preživljanje družine ..................... 32

Slika 15: Čemu anketiranke dajejo prednost ................................................................... 32

Slika 16: Usklajenost družine in kariere anketirank ........................................................ 33

Slika 17: Ovire, na katere so naletele anketiranke pri iskanju zaposlitve ........................ 33

Slika 18: Kako podjetje RM Vuk in Vrtec Ptuj sprejemata bodoče matere in matere

z otroki ............................................................................................................... 34

Slika 19: Mnenje anketirank o zaposlovanju žensk ......................................................... 34

Slika 20: Mnenje anketirank glede enakih možnosti zaposlovanja za ženske in

moške ................................................................................................................. 35

Slika 21: Mnenje anketirank glede usklajevanja uspešne poslovne ženske in dobre

matere ................................................................................................................ 35

Slika 22: Grafični prikaz, koliko anketirank je že bilo na porodniškem dopustu ............ 36

Slika 23: Grafični prikaz doživljanja »porodniškega obdobja« anketirank ..................... 36

Slika 24: Mnenje anketirank o dolžini porodniškega dopusta ........................................ 37

Slika 25: Prikaz situacij, v katerih so se anketiranke znašle po vrnitvi s

porodniškega dopusta ........................................................................................ 37

Slika 26: Stanje, v katerem so se anketiranke znašle po vrnitvi s porodniškega

dopusta ............................................................................................................... 38

Slika 27: Razmerje med tistim odstotkom moških, ki bi sprejeli možnost dopusta za

nego in varstvo otroka, in tistim, ki ne bi. ......................................................... 38

Slika 28: Zadovoljstvo anketirank s pomočjo njihovih partnerjev v gospodinjstvu in

vzgoji otrok ........................................................................................................ 39

Slika 29: Mnenje žensk, kako bi se lahko izboljšal položaj žensk v družbi in družini .... 39

Slika 30: Mnenje anketirank o pomoči RS mladim družinam ......................................... 40

Ženske ujete med druŽino in kariero · večino med nami velja, da je prav družinsko okolje...

Documents