Sveta Zemja

Sveta

34 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Od po~etokot na hristijanstvoto, pa dodene{en den, Erusalimskata Patrijar{ija ja imavode~kata uloga na svetite mesta vo Svetata Zemja.Nejzinata uloga bila edna herojska borba za da seso~uvaat hristijanskite sveti mesta i duhovnotobogatstvo akumulirano niz vekovite. Ovaa crkvapoteknuva od apostolsko vreme i e prvata hristi-janska zaednica vo Erusalim. Vo po~etokot, crkva-ta vo Erusalim bila edna od najva`nite crkvi -Majka na crkvite. Razru{uvaweto i opustu{uvawe-to na Erusalim od Tit, vo sedumdesettata godina idramati~nite nastani {to sledea so uni{tuvawetona judejskiot Hram, imaa negativni posledici vrzizgledot na Erusalim, vo na~ininot na organizaci-ja i osobeno, vo prioritetnosta na crkvata, bidej}ihristijanite se preselija isto~no od rekata Jordan.Koga vo 135 godina, imperatorot Adrijan izdignalnad ru{evinite vo Erusalim rimski grad, hristi-janite se vratile. Me|utoa, zaradi rimskoto vli-janie, hristijanite se rasprsnale niz celaPalestina.

So tekot na vremeto sostojbata se prome-

nila. Erusalimskata mitropolija porasnala vova`en i istaknat duhoven centar, osobeno kogavizantiskiot imperator Konstantin Veliki inegovata majka Elena izgradile veli~estvenicrkvi i hramovi. Ova dovelo do su{tinsko podignu-vawe i do crkoven avtoritet na Kesarija iErusalim. Podocna ova go prepoznava Vselenskiotsinod vo Halkidon (451 god.), i toga{ episkopatotvo Erusalim e podignat na nivo na Patrijar{ija.Ottoga{ Erusalimskiot patrijarh pretstavuvavisok crkoven avtoritet vo Svetata Zemja.

Vleguvaweto na arapite vo Palestina, vo639 godina, predizvikalo zna~itelni promeni vovnatre{nata organizacija na hristijanskite zaed-nici i, kako {to se o~ekuvalo, vo pozicijata ifunkcioniraweto na Patrijarhatot vo Erusalim.Arapite od edna strana gi ograni~ile aktivnos-tite na Patrijarhatot, a od druga strana mu dover-ile golema sila i odgovornost vo crkovnata i soci-jalnata sfera. Vo edinaesettiot vek Patrijarhatote dodelen na Konstantinopol, no podocna deluvaavtokefalno.

Od po~etokot na hristijanstvoto, pa

do dene{en den, Erusalimskata

Patrijar{ija ja ima vode~kata uloga

na svetite mesta, vo Svetata Zemja

Erusalim - Sveta Zemja

35 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Crkvata na VoskresenietoCrkvata na Voskresenieto e srcevinata

na Svetiot Grad, a srce na crkvata e Svetiot@ivotvoren Grob, koj e izgraden na mestoto kade{to po simnuvaweto od Krstot bilo polo`enoTeloto Hristovo. Sega tamu stoi natpis nagr~ki: �Izvor na na{eto Voskresenie�. Crkvatanema osoben arhitektonski izgled i stil, taka{to e te{ko da se prepoznae pome|u ostanatitegradbi vo gradot. Crkvata vsu{nost ne e ednagradba, tuku e sostavena od pove}e gradbisoedineti bez osobena arhitektonska uniform-nost, harmonija ili stil. Sodr`i crkvi, parak-lisi, katakombi, podrumi, sobi, skali , premini ...Duri ni plafonot ne e ednakov, sekoj del e sorazli~en stil. U{te povpe~atliva e tolpata naposetiteli i poklonici-lu|e od razli~na rasa,sve{tenici ili monasi, pravoslavni, fran-ciskanci, kopti, sirijci, ermenci, so razli~ninosii, koi zboruvaat na svojot jazik. Pove}e oddeset sveti mesta se soedineti vo ovaa crkva naVoskresenieto. Edni od niv se Golgota i GrobotHristov, koi imaat evangelska istoriskatopografska avtenti~nost. Sekoe sveto mesto vocrkvata ima svoja istorija t.e. eden nastan od`ivotot na Hristos.

NazaretNastrana od golemite pati{ta, Nazaret

vo hristovoto vreme bilo zafrleno selo.Ottoga{ se prenesuvala pogovorkata: Mo`e line{to dobro da izleze od Nazaret? (Jn.1,46). No,tokmu ovde, Isus pominal re~isi ~etvrt vek odsvojot `ivot. Da mo`eme da se najdeme vo Nazaretod toa vreme, }e vidime okolu stotina beli ku}iso ramni pokrivi, rasfrleni po ridot obrasnatso lozi i maslinovi nasadi. Od blagite padini naridovite se otvara `ivopisna gletka, vrz kojaverojatno ne edna{ po~ival pogledot na Isus,nebesno sini planinski sinxiri, zeleni dolini,zaseani poliwa.

Gradot denes izobiluva so mnogu arheo-lo{ki otkritija-grobnici, cisterni, ru{eviniod crkvi i eden vizantiski manastir. Nazaret

36 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

za`ivuva za vreme na vizantiskiot period kade {to `iveelepove}e evrei otkolku hristijani. Nazaret stanal episkopijavo dvanaesettiot vek. Vo {esnaesettiot vek stanuva hristi-janska naselba. Podocna se naselile i muslimanski arapi, adenes naselenieto e me{ano.

Pri na{ata poseta posebno se zadr`avme na mestotona sredbata na Bogorodica so nebesniot glasnik Gavril,kade{to taa ja slu{nala blagata vest: �Ne boj se Marija,za{to si na{la milost pred Boga; i ete ti }e za~ne{ vo utro-bata i }e rodi{ Sin, i }e go nare~e{ so imeto Isus. On }ebide golem i }e se nare~e Sin na Sevi{niot, i }e Mu go dadeGospod Bog prestolot na Negoviot tatko David; i }e caruvanad domot Jakovov sekoga{ i carstvoto Negovo nema da imakraj.�(Luka 1,30-33).

Kana GalilejskaVo kamenite sadovi koi bile nameneti za miewe,

Isus naredil da se nalee voda. Slugite go storile naredeno-to, nacrpele i mu odnele na starosvatot:� Sekoj najnapred goiznesuva dobroto vino, a koga }e se podnapijat gostite, toga{polo{oto; a ti si go za~uval dobroto vino za sega�(Jovan 2,3-10).

Projavata na Hristovata vlast nad prirodatazapo~nala, no ne so stra{ni znaci, tuku na svadba. Za da mo`eda prodol`i veselbata, bez nikoj da zabele`i osven majka mu,ja pretvoril vodata vo vino. Galilejskite ribari biledlaboko dopreni od ova ~udo. Od toj moment tie serioznopoveruvale vo Isus (Jovan 2,11).

Denes Kana Galilejska se nao|a na severoistok od

Nazaret, na glavniot pat do Galilejskoto more.Pravoslavnata Crkva i Franciskanskata crkva na naselbatai dadoa nov izgled. Potsetuva na gradba od raniot vizantiskiperiod, mo`ebi drevna sinagoga, so mozai~en pod. Vo vremetona Noviot Zavet, Kana Galilejska verojatno bila lociranaseverno od dene{nata naselba, kade se nao|a arheolo{kiotgrad nare~en: �ru{evinite na Kana�.

KapernaumOkolu Genisaret postoele niza primorski naselbi,

od koi Isus go odbral Kapernaum. Evangelistite go nareku-vaat �Negov grad'. Tamu pokraj sinagogata izgradena odRimjanin-prozelit, `iveel vo domot na Simon, bratot naAndrej. Od tamu Isus odel da propoveda. Od tamu se upatuvalpo bregot na Vitsaida, Horazin, Magdala, od tamu odel napraznicite vo Erusalim i tamu se vra}al. Lu|eto odKapernaum stanale svedoci na negovite prvi ~uda.Sveti Epifanij n£ informira deka se do ~etvrtiot vekKapernaum bil evrejski grad koj{to ne go primil hristi-janstvoto. No, sepak, u{te vo vtoriot vek, se pojavila malaevrejska zaednica koja ja primila hristijanskata vera. Tie sesobirale vo ku}ata na svetiot apostol Petar, koja podocna,vo pettiot i {estiot vek, koga hristijanskata zaednicaporasnala, bila izgradena kako crkva. Vo Kapernaum imalou{te edna crkva posvetena na sveti Jovan Bogoslov. Vo edi-naesettiot vek, Kapernaum bil uni{ten od zemjotres inapu{ten. Od krajot na edinaesettiot vek go koristat edin-stveno ribarite. So arheolo{kite istra`uvawa se pronaj-deni nekoi delovi od gradot.

37 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Galilejskoto ezeroKrajbre`jeto na Galilejskoto More, kade{to

prestojuval Hristos, podocna silno nastradalo vo vojna. Duri relativno neodamna ovoj predel povtorno zapo~nal dago dobiva svojot porane{en izgled. Vo evangelskite vremiwa,pak, Genisaret se odlikuval, spored zborovite na Flavij, �soza~uduva~ka priroda i ubavina�. Ovo{ni nasadi, palmi ilozja ja vramuvale sinata voda. Zad ogradite rasnele bagremi,leandri, xbunovi na mirta so beli cvetovi. Rodot bil sobi-ran vo tekot na celata godina. Ezeroto davalo obilen ulov. Dewe i no}e negovata povr{ina bila ispolneta so ribarski~unovi.

Mnogu evangelski nastani i prirodnata ubavina naregionot go napravile ova mesto isklu~itelno popularno iposeteno. Okolu ova ezero se nao|aat mnogu crkvi i manas-tiri. Kaj Svetite Otci se sretnuva kako katedra Hristovaili mesto kade{to Toj naj~esto propovedal.

TavorVo hristijanstvoto planinata Tavor e poznata kako

�visoka planina� na koja Hristos se preobrazil. Prvatacrkva e osnovana vo ~etvrtiot vek. Vo pettiot vek seizgradeni u{te dve crkvi, taka vo {estiot vek stoele tricrkvi na vrvot na planinata, kako trite senici {to sakalsveti apostol Petar da gi napravi. Tavor privlekuva mnogumonasi i iljadnici poklonici.

Isto taka e izgradena ~etvrta crkva vo sedmiot vek,so eden episkop i sedumnaeset monasi. Vo trinaesettiot vekmuslimanite gi razru{ile crkvite, a hristijanite ja

napu{tile gorata. Denes postoi pravoslaven manastirposveten na Svetoto Preobra`enie, izgraden vo 1862 godina,Melhisedekoviot paraklis i franciskanski manastir podig-nat vrz ru{evinite na vizantiskata crkva.

Ovde se slu~ilo edno od najgolemite Hristovi�sebeotkrivawa�. Na trojcata apostoli-Petar, Jakov i Jovan,im bilo dadeno za moment da ja vidat zavesata na Tajnatapodotvorena i da ja sogledaat bo`estvenata slava na Hristos.Mo`ebi vo o~ekuvawe na svoite stradawa Toj sakal duhovnoda gi ukrepi najbliskite, znaej}i kakvi isku{enija gi o~eku-vaat vo idnina.

GetsimanijaU{te od vremeto na Hristos Getsimanija e locirana

nadvor od Erusalim. Vo Erusalim, do na{e vreme se za~uvaniistrienite skalila na starite kameni skali. Mo`ebi tokmupo niv se spu{tal Isus, upatuvaj}i se kon Eleon. Minuvaj}igo potokot Kedron, Toj ne trgnal kon Vitanija , tuku pret-po~ital da ostane vo Getsimaniskata gradina. Toa bil malprivaten imot, zagraden so yid, vo koj rastele maslinovinasadi.

�O~e moj, ako e mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a. None kako Jas {to sakam, tuku kako Ti!�(Mat.26,39).

On se molel. Apostolite spiele. Na ulicite naErusalim se slu{ale ~ekorite na stra`ata...

Getsimanija ne se povrzuva edinstveno so stradawetoi Hristovoto predavawe, no isto taka i so pogrebenieto naBogorodica. Grobot e identifikuvan vo pettiot vek i voisto vreme e izgradena prvata crkva posvetena na Uspenie na

38 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

Presveta Bogorodica, verojatno vovremeto na vizantiskiot imperatorMarkijan (450-457) i prviot erusal-imski patrijarh Juvenalij.

TagbaMestoto Tagba u{te zna~i i

�sedum izvori�. Ova mesto hristijan-ite i natamu go identifikuvaat somestoto kade Hristos nahranil 5.000lu|e so pet leba i dve ribi, no imetona mestoto ne e spomnato vo NoviotZavet. Spored arapskite barawa voSvetata Zemja mestoto bilonapu{teno i re~isi zaboraveno, sedo devetnaesettiot vek, koga slu~ajnoe pronajden mozai~niot pod odranohristijanskata bazilika.Sistematskoto arheolo{koistra`uvawe zavr{ilo vo 1923 godi-na, koga ja otkrile celata crkva sobogato mozai~ni ukrasi. Poznatiot

mozaik koj go pretstavuva ~udoto naumno`uvawe e pronajden zad oltarot.Ovaa prekrasna crkva so izvonred-niot mozai~en pod bila izgradena vopettiot, a uni{tena vo sedmiot vekod Persijancite.

Ne e slu~ajno {to ovoj nas-tan e opi{an kaj site ~etiri evange-listi, a prvite hristijani go crtalepo yidovite na katakombata. Tajnatana umno`uvaweto na hranata voprazni~nata trpeza na bra}atastanala navestuvawe na evharistija-ta, na tajnata na blagodarnosta, kojaSinot ^ove~ki ja postavil vosredi{teto na Svojata Crkva.

Vitleem...Zatoa pravedniot Josif

dojde so Presvetata Deva vo Vitleem,Davidoviot grad, zatoa {to dvajcatabea od Davidovoto carsko koleno.

Bidej}i vo toa grat~e se sobra mnogunarod zaradi popisot, Josif iMarija ne najdoa konak ni vo ednaku}a, pa se zasolnija vo ednaov~arska pe{tera. Vo nea no}ta me|usabota i nedela na 25 dekemvri (starstil) Presvetata Deva na ~udesenna~in Go rodi Spasitelot na svetotGospod Isus Hristos...Prvite tri veka od hristijanskataera, Vitleem bil malo nezna~itelnomesto. Sudbinata na ova grat~etotalno se izmenila koga romejskiotimperator Konstantin Veliki inegovata majka Elena izgradilevelelepen hram nad pe{terata naRa|aweto. Ova go preobrazuvaVitleem vo va`no mesto za poklone-nie. Pogolemiot del od pe{terata naRa|aweto e prirodna karpa dodekaostanatiot del e gradba.Vnatre{noto ukrasuvawe poteknuva

39 Reporta`a Erusalim- Sveta zemja

od dvanaesettiot vek i od golemo zna~ewe se yidnite mozaici i ikonite zakoi se poznati ne samo godinata tuku i imeto-Efrem 1169.

Rekata JordanIzvorite na ovaa poznata reka se nao|aat na planinata Ermon vo

zapadna Palestina, a se vleva vo Mrtvoto More. Rekata e so dol`ina odokolu sto kilometri. Vo Stariot Zavet Izrailot ja pominuva bezbedno zada stigne do Vetenata Zemja. Vo nea sveti Jovan Krstitel gi kr{teva{eevreite i vo nejzinite vodi e krsten i Hristos. Do dene{en den doa|aatlu|e od site strani za da bidat krsteni vo ovaa voda, nosej}i malku voda zablagoslov vo svoite domovi.

Patot na stradawetoDenes vo Erusalim Via Dolorosa go pretstavuva patot {to go pom-

inal Hristos nosej}i go svojot krst od mestoto na negovoto osuduvawe-Pretoriumot, do mestoto na raspnuvaweto Golgota. Patot e okolu edenkilometar, a sodr`i ~etirinaeset stanici koi gi ozna~uvaat oddelnitenastani povrzani so Hristovoto stradawe i iskupitelnata smrt na Krstot.Bidej}i niz istorijata gradot e promenet, denes patot go obele`uvaatglavnite mesta, koi Hristos moral da gi pomine, za da stigne do mestotonare~eno Golgota.

Planinata SionVo prvite godini na hristijanskata era, zapadniot rid na

Erusalim e poznat kako Sion zabele`an vo Stariot Zavet. Re~isi e sig-urno deka vo hristijanstvoto Sion ne go ozna~uva topografski mestotokoe e spomenato vo Stariot Zavet. Sepak e ime za razli~ni mesta, oznakaza carstvoto Judejsko, zemja vo Izrael, lu|e od Izrael i pred se- DuhovenErusalim od kade{to proizleguva u~eweto i zakonot Bo`ji. Spored hris-tijanskoto predanie slednite nastani se slu~ile na Sion: Tajnata Ve~era(tajnata na Svetata Evharistija), naitieto na Svetiot Duh i osnovaweto naprvata hristijanska zaednica i Crkva.

Taka zborovite na prorokot Mihej za u~eweto i zakonot doa|aatnavistina od Sion. Od tuka hristijanskiot Sion `ivee vo simboli~natakonotacija. Zaradi toa, Svetite Otci na Crkvata imeto Sion go upotrebu-vaat kako �dom na duhot�. Planinata Sion u{te se povrzuva so sudeweto naHristos pred prvosve{tenicite Ana i Kajafa, so pojavuvaweto na Hristospred apostolot Toma i drugite apostoli po Voskresenieto, so sleguvawetona Svetiot Duh vrz Apostolite i so osnovaweto na prvata hristijanskacrkva.

Podocna, vo pettiot i {estiot vek, Sion se povrzuva so drugi nas-tani kako {to se: odrekuvaweto na ap. Petar, Uspenieto na Bogorodica,grobot na Jakov, bratot Gospodov i grobot na carot David. So tekot navremeto ovie nastani zazele svoe mesto na planinata i stanale zna~ajnihristijanski sveti mesta. Osobeno mesto na poklonenie pretstavuva gorna-ta odaja t.e. mestoto na Tajnata Ve~era i istata ku}a, kako mesto kadeSvetiot Duh slegol vrz apostolite vo vid na ogneni jazici. Vo ~etvrtiotvek, na ova mesto se nao|ala sionskata crkva, koja bila uni{tena vo sed-miot vek od persijancite. Nekolku godini podocna e obnovena odPatrijarhot Modest, no povtorno e uni{tena vo desetiot vek, od musli-manskite arapi. Dolgo vreme bila zazemena od muslimanite i bila koris-tena kako xamija.