Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

Anton Mlinar · Univerza na Primorskem · Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 2

Splošna poročila o projektu

Šifra projekta: V5–0441

Dve delovni skupini

□ ZRS UP

□ Zavod sv. Stanislava – RI2020

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 3

ZRS UP (skupina A)

dr. Anton MLINAR (vodja projekta)

dr. Lenart ŠKOF

dr. Rok SVETLIČ

Tomaž GRUŠOVNIK

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 4

Zavod sv. Stanislava – RI2020 (skupina B)

dr. Petra JAVRH

mag. Dušan JAMŠEK

Nikolaja GOLOB

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 5

Posebnosti projekta

Etika v raziskovanju

Percepcija TR (raziskava)

Mednarodni znanstveni sestanek v Kopru

□ FHŠ UP, 27. 11. 2009

□ Objavljeni povzetki, Glasnik, 14 (10)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 6

Objave in sodelovanje na konf.

1.01 1.02 1.08; 1.09;

1.12

1.16

Monogr.

2.04

Učbenik

Neobj.

Anton Mlinar 3 1 3 3

Lenart Škof 3 3

Tomaž Grušovnik 3 3 1

Petra Javrh 1 2 6

Nikolaja Golob 2 1 1

Skupaj 12 3 15 1 1 4

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 7

Priporočila (skupina A)

Splošni predlogi

□ splošna priporočila (3)

□ Posebna priporočila (4)

□ Specifična priporočila (9)

□ Kateri koraki so uresničljivi takoj? (11)

Predlogi na ravni univerz

□ Konkretni primeri (13)

□ Kratkoročni ali dolgoročni cilji (4)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 8

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 9

Trajnost ali trajnostni razvoj?

Prostor srečanja (vidik vključevanja)

Pomen prostorskega oblikovanja, ne zgolj

načrtovanja

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 10

Trajnost

Prvi val

□ obdobje, ko je NASA leta 1966 objavila slike Zemlje kot ene

same celote

Drugi val

□ po Agendi 21 (1992): značilen zmerni optimizem glede

tehnoloških rešitev

Tretji val

□ reorientacija izobraževanja, učenja in raziskovanja (po letu

2000; v smislu novih vidikov poslansta univerze)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 11

Etika

Etos

procedura

□ procesna (aplikativna) etika

principi

□ normativna etika

jezik - in možnost verbalne rekonstrukcije

□ narativna (utelešena) etika

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 12

Izobraževanje

Izobraževanje ali učenje?

Izobraževanje in raziskovanje

Dejavnik postindustrijske družbe znanja

Družbeni pomen znanja (refleksivna družba)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 13

Zgodovina učenja

Arheologija pokopane pokrajine

Kooperativno, kolaborativno in transformativno

učenje

Indoktrinacija, prisila in dezorientacija

Trajnost kot etični okvir transformativnega učenja

(prostor srečanja)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 14

Zgodovina učenja

Življenje kot kognitivni proces

Genetski in fenotipski dejavnik

Transformativno učenje in obžalovanje

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 15

Seznam ovir ali možnosti?

Descartesov in Newtonov pogled na svet je temeljil

na uri (tempu) in kontroli

Trajnostni pogled temelji na prostoru kot mreži

odnosov (place)

življenja ni mogoče nadzorovati: mogoče ga je le

motiti

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 16

Seznam ovir ali možnosti?

Najbolj impresivni dosežki človeštva v času po drugi

svetovni vojni, kot na primer dekodacija DNK, so

začeli zamegljevati

□ pomen antropocentrizma

□ pomen dosežkov in napredka

□ pomen industrijske hiperprodukcije

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 17

Ekologija zavesti

Gregory Bateson: človek v analognem razmišljanju

ne upošteva stvarnosti, ker vanjo vnaša svoj red

(misli, da je svet tak, kakršna je njegova percepcija

sveta), s tem pa do skrajnosti minimalizira svojo

nevednost, a se hkrati (jasno) zaveda, da gre za

ključno vprašanje

Steps to an ecology of mind (1970)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 18

Ekološka – holistična ideja

Pojavi se v 20-ih letih 20. stoletja (John Muir)

□ holistična namesto mehanične

□ mreža odnosov namesto boja za obstanek

□ samoregulacijski sistemi namesto kontrole

□ kairos namesto hronos

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 19

Je trajnost možnost ali ovira?

Je okolje etično vprašanje?

Katero okolje?

Vsako okolje je tudi družbeno

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 20

Trajnost in nepovratne spremembe

Človeštvo se zaveda pomena nepovratnih

sprememb, ki so posledica njegovih vplivov na

okolje, a jih zanika (denial)

Z vidika sedanje literature o trajnosti in TR je ta ne-

hoteti-vedeti daleč največja ovira

Vpletenost izobraževalnega sistema v vzdrževanje

tega načina gledanja

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 21

Največja ovira je …

ne-hoteti-vedeti

Philip Kitcher,

Two forms of blindness: On the need of both cultures (2010)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 22

Trajnost in univerza …

Bolonjska reforma in bolonjski proces

Institucionalizacija trajnosti (2005)

Tretji val

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 23

… ali družba pred stečajem

Herman Daly: “Današnji svet se obnaša kot družba

pred stečajem”

Steady-state economics (1992)

Julius Reiss: Ali je gotovost večja, če za svoje mnenje

pridobim več somišljenikov? (vrednotenje

negotovosti oziroma majhnih vzrokov z velikimi

posledicami)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 24

Družba pred stečajem

povprečna poraba energentov na osebo v razvitem

svetu za 75-krat presega količino kalorij, ki jih

dnevno porabi človeško telo (186.000 kalorij na

osebo)

David, Orr. 1992. The nature of design

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 25

Družba pred stečajem

»Mislim, da je napačno gledati na morebiten

samomor človeštva kot na anomalijo; prej gre za

logično posledico napačnih sprememb …«

D. Orr. 2009. Down to the wire, 127.

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 26

Načelo enakosti

Zakaj je načelo enakosti (enake obravnave)

zapostavljeno?

Dva vidika zapostavljenosti:

□ okoljsko najmanj osveščeni so izobraženi ljudje

□ najbolj izobraženi so najmanj pripravljeni spremeniti slog

svojega življenja in ga najtrdovratneje branijo

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 27

Trajnost in etika

Etika v trajnosti in trajnost v etiki

Etika in racionalnost

A. Damasio: odločitve se sprejemajo na čustveni

ravni

F. Capra: telo je dejanski prikaz vključevanja

sprememb hkrati z normalnim delovanjem

E. Bischofsberger: Kdaj počiva srce?

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 28

Etika in pomen znanja

Socialna konstrukcija znanja

Družba znanja

Refleksivna družba

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 29

Šest ciljev izobraževanja

Vsako izobraževanje bi moralo biti okoljsko

Bistvo izobraževanja ni obvladovanje, pač pa

priznanje

Znanje je tudi odgovornost, kako ga uporabiti

Ne vem šele, ko poznam učinke znanja na ljudeh in v

družbi

Besede niso nad pomenom dejanj

Način učenja je enako pomemben kot vsebina

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 30

Posamezni koraki in splošni predlogi

Edukacijska kultura dizajna (prostori srečanja)

Izobraževanje (education): iz lat. educere, 'peljati

ven',

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 31

Posamezni koraki in splošni predlogi (2)

Splošna priporočila (3)

□ Posebna priporočila (4)

□ Specifična priporočila (9)

□ Kateri koraki so uresničljivi takoj? (11)

Predlogi na ravni univerz

□ Konkretni primeri (13)

□ Kratkoročni ali dolgoročni cilji (4)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 32

Splošna priporočila

1 ustrezno raziskovanje človek

2 učenje za spremembe (learning for change)

3 sklepanje mnogovrstnih vezi znotraj celotnega

sistema izobraževanja

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 33

Posebna priporočila (4)

1 Izobraževanje učiteljev: profil učitelja prihodnosti

2 ITR se lahko vključuje v obstoječe kurikule,

usmerjevalne dokumente in učni material

3 Raziskovanje na področju ITR poleg običajnih

4 izziv trajnosti – ITR – so povratne informacije

(sustainability loops)

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 34

Specifična priporočila (9)

1 Za otroke kot partnerje

2 Razlikovanje med spoloma in upoštevanje prispevka žensk

3 Učiti se za spremembe

4 Povezovanje izobraževanja /učenja / raziskovanja

5 Skrb za razvoj poklicnih profilov TR

6 Delo na ITR kurikulih

7 Praktični vidik: Živi kot učiš živeti

8 ITR in raziskovanje

9 Vključevanje globalnih znanj

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 35

Kateri koraki so uresničljivi takoj?

1 Vsaka šola bi lahko razgrnila zgodovino svojega nastanka

2 Vsaka šola bi lahko odprla svoja vrata v času, ko ni pouka

3 Vsaka šola (zlasti osnovne šole) bi lahko imela svoj zeliščni vrt

4 Vsaka šola bi lahko prevzela odgovornost za kak potok oziroma monitoring kakovosti vode

5 Vsaka šola bi lahko brez večjega vložka imela (oblikovala) gozdno učno pot

6 Vsaka šola bi lahko razvijala vsaj kako obliko pomoči starim ljudem (medgeneracijska solidarnost)

7 Vsaka šola bi morala razvijati občutek za dnevno svetlobo, za delo pri dnevni svetlobi, kakovost zraka

8 Vsaka šola bi lahko krepila zavest o neposredni povezanosti med trajnostnim razvojem in dizajnom

9 Vsaka šola bi lahko del kurikula izvajala zunaj na prostem

10 Nenazadnje bi lahko vsaka šola postala generator nadzora nad ločevanjem odpadkov

11 Vsaka šola bi lahko začela uvajati poučevanje/učenje o integralnih znanjih o življenjskih sistemih

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 36

Konkretni primeri na ravni univerze

1 Kooperativno in transformativno učenje

2 Horizontalna in vertikalna demokratizacija

3 Prevzemanje zahtevnejših nalog pri projektih in na relaciji univerza-neposredno okolje

4 Arhitekturne rešitve učnega/raziskovalnega prostora in oblikovanje celotnega življenjskega prostora

5 Aktivno vključevanje v nove oblike vodenja in upravljanja (management)

6 Soočenje z dejstvom, da je med učitelji veliko prestižnih predstavnikov 'kulture zanikanja'

7 Preseganje dualizma in vloga humanistike v trajnostni perspektivi

8 Povezovanje trajnosti in kulture v razvijanju ustrezne terminologije

9 Socialna inovativnost in družbena pomembnost znanja

10 Oblikovanje minimuma splošnih znanj o planetu Zemlja

11 Univerzitetni prostor bi moral razvijati novo dimenzijo 'služenja' neposrednemu okolju

12 Vsaka univerza bi morala tudi formalno imeti svoj center za TR

13 Oddaljeni dostop in podpora študentom v dostopnosti najbolj kakovostnega znanja

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 37

Kratkoročni in dolgoročni cilji

1 Interdisciplinarnost

2 Sistemsko razmišljanje (mreženje)

3 Strategija ravnanja v primeru napak

4 Socialna inovativnost

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 38

Najbolj primeren čas, da bi posadil drevo, je bil pred

dvajsetimi leti;

naslednji najbolj primeren čas je danes

Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj 39

Anton Mlinar

Univerza na Primorskem

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Garibaldijeva ulica 1

6000 KOPER

www.zrs.upr.si

anton.mlinar@zrs.upr.si