Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

Download Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

Post on 04-Jan-2016

42 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj. Anton Mlinar Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalno sredie Koper. Splona poroila o projektu. ifra projekta: V50441 Dve delovni skupini ZRS UP Zavod sv. Stanislava RI2020. ZRS UP (skupina A). - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

<ul><li><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvojAnton Mlinar Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalno sredie Koper</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Splona poroila o projektuifra projekta: V50441Dve delovni skupini ZRS UPZavod sv. Stanislava RI2020</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>ZRS UP (skupina A)dr. Anton MLINAR (vodja projekta)dr. Lenart KOFdr. Rok SVETLIToma GRUOVNIK</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Zavod sv. Stanislava RI2020 (skupina B)dr. Petra JAVRHmag. Duan JAMEKNikolaja GOLOB</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Posebnosti projektaEtika v raziskovanjuPercepcija TR (raziskava)Mednarodni znanstveni sestanek v Kopru FH UP, 27. 11. 2009Objavljeni povzetki, Glasnik, 14 (10)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Objave in sodelovanje na konf.</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Priporoila (skupina A)Sploni predlogisplona priporoila (3)Posebna priporoila (4)Specifina priporoila (9)Kateri koraki so uresniljivi takoj? (11)Predlogi na ravni univerzKonkretni primeri (13)Kratkoroni ali dolgoroni cilji (4)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Trajnost ali trajnostni razvoj?Prostor sreanja (vidik vkljuevanja)Pomen prostorskega oblikovanja, ne zgolj nartovanja</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>TrajnostPrvi valobdobje, ko je NASA leta 1966 objavila slike Zemlje kot ene same celoteDrugi valpo Agendi 21 (1992): znailen zmerni optimizem glede tehnolokih reitevTretji valreorientacija izobraevanja, uenja in raziskovanja (po letu 2000; v smislu novih vidikov poslansta univerze)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>EtikaEtosproceduraprocesna (aplikativna) etikaprincipinormativna etikajezik - in monost verbalne rekonstrukcijenarativna (uteleena) etika </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>IzobraevanjeIzobraevanje ali uenje?Izobraevanje in raziskovanjeDejavnik postindustrijske drube znanjaDrubeni pomen znanja (refleksivna druba)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Zgodovina uenjaArheologija pokopane pokrajineKooperativno, kolaborativno in transformativno uenje Indoktrinacija, prisila in dezorientacijaTrajnost kot etini okvir transformativnega uenja (prostor sreanja)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Zgodovina uenjaivljenje kot kognitivni procesGenetski in fenotipski dejavnikTransformativno uenje in obalovanje</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Seznam ovir ali monosti?Descartesov in Newtonov pogled na svet je temeljil na uri (tempu) in kontroliTrajnostni pogled temelji na prostoru kot mrei odnosov (place)ivljenja ni mogoe nadzorovati: mogoe ga je le motiti</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Seznam ovir ali monosti?Najbolj impresivni doseki lovetva v asu po drugi svetovni vojni, kot na primer dekodacija DNK, so zaeli zamegljevatipomen antropocentrizmapomen dosekov in napredkapomen industrijske hiperprodukcije</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Ekologija zavestiGregory Bateson: lovek v analognem razmiljanju ne upoteva stvarnosti, ker vanjo vnaa svoj red (misli, da je svet tak, kakrna je njegova percepcija sveta), s tem pa do skrajnosti minimalizira svojo nevednost, a se hkrati (jasno) zaveda, da gre za kljuno vpraanje</p><p>Steps to an ecology of mind (1970)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Ekoloka holistina idejaPojavi se v 20-ih letih 20. stoletja (John Muir)holistina namesto mehaninemrea odnosov namesto boja za obstaneksamoregulacijski sistemi namesto kontrolekairos namesto hronos</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Je trajnost monost ali ovira?Je okolje etino vpraanje?Katero okolje?Vsako okolje je tudi drubeno</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Trajnost in nepovratne spremembelovetvo se zaveda pomena nepovratnih sprememb, ki so posledica njegovih vplivov na okolje, a jih zanika (denial)Z vidika sedanje literature o trajnosti in TR je ta ne-hoteti-vedeti dale najveja oviraVpletenost izobraevalnega sistema v vzdrevanje tega naina gledanja</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Najveja ovira je </p><p>ne-hoteti-vedeti</p><p>Philip Kitcher, Two forms of blindness: On the need of both cultures (2010) </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Trajnost in univerza Bolonjska reforma in bolonjski procesInstitucionalizacija trajnosti (2005)Tretji val</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p> ali druba pred steajemHerman Daly: Dananji svet se obnaa kot druba pred steajemSteady-state economics (1992)Julius Reiss: Ali je gotovost veja, e za svoje mnenje pridobim ve somiljenikov? (vrednotenje negotovosti oziroma majhnih vzrokov z velikimi posledicami) </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Druba pred steajempovprena poraba energentov na osebo v razvitem svetu za 75-krat presega koliino kalorij, ki jih dnevno porabi loveko telo (186.000 kalorij na osebo)David, Orr. 1992. The nature of design</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Druba pred steajemMislim, da je napano gledati na morebiten samomor lovetva kot na anomalijo; prej gre za logino posledico napanih sprememb D. Orr. 2009. Down to the wire, 127. </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Naelo enakostiZakaj je naelo enakosti (enake obravnave) zapostavljeno?Dva vidika zapostavljenosti:okoljsko najmanj osveeni so izobraeni ljudjenajbolj izobraeni so najmanj pripravljeni spremeniti slog svojega ivljenja in ga najtrdovratneje branijo</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Trajnost in etikaEtika v trajnosti in trajnost v etikiEtika in racionalnostA. Damasio: odloitve se sprejemajo na ustveni ravniF. Capra: telo je dejanski prikaz vkljuevanja sprememb hkrati z normalnim delovanjemE. Bischofsberger: Kdaj poiva srce?</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Etika in pomen znanjaSocialna konstrukcija znanjaDruba znanjaRefleksivna druba</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>est ciljev izobraevanjaVsako izobraevanje bi moralo biti okoljskoBistvo izobraevanja ni obvladovanje, pa pa priznanjeZnanje je tudi odgovornost, kako ga uporabitiNe vem ele, ko poznam uinke znanja na ljudeh in v drubiBesede niso nad pomenom dejanjNain uenja je enako pomemben kot vsebina </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Posamezni koraki in sploni predlogiEdukacijska kultura dizajna (prostori sreanja)Izobraevanje (education): iz lat. educere, 'peljati ven', </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Posamezni koraki in sploni predlogi (2)Splona priporoila (3)Posebna priporoila (4)Specifina priporoila (9)Kateri koraki so uresniljivi takoj? (11)Predlogi na ravni univerzKonkretni primeri (13)Kratkoroni ali dolgoroni cilji (4)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Splona priporoila1 ustrezno raziskovanje lovek2 uenje za spremembe (learning for change)3 sklepanje mnogovrstnih vezi znotraj celotnega sistema izobraevanja</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Posebna priporoila (4)1 Izobraevanje uiteljev: profil uitelja prihodnosti2 ITR se lahko vkljuuje v obstojee kurikule, usmerjevalne dokumente in uni material3 Raziskovanje na podroju ITR poleg obiajnih 4 izziv trajnosti ITR so povratne informacije (sustainability loops)</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Specifina priporoila (9)1 Za otroke kot partnerje 2 Razlikovanje med spoloma in upotevanje prispevka ensk3 Uiti se za spremembe 4 Povezovanje izobraevanja /uenja / raziskovanja 5 Skrb za razvoj poklicnih profilov TR 6 Delo na ITR kurikulih7 Praktini vidik: ivi kot ui iveti8 ITR in raziskovanje9 Vkljuevanje globalnih znanj </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Kateri koraki so uresniljivi takoj?1 Vsaka ola bi lahko razgrnila zgodovino svojega nastanka2 Vsaka ola bi lahko odprla svoja vrata v asu, ko ni pouka3 Vsaka ola (zlasti osnovne ole) bi lahko imela svoj zelini vrt4 Vsaka ola bi lahko prevzela odgovornost za kak potok oziroma monitoring kakovosti vode5 Vsaka ola bi lahko brez vejega vloka imela (oblikovala) gozdno uno pot6 Vsaka ola bi lahko razvijala vsaj kako obliko pomoi starim ljudem (medgeneracijska solidarnost)7 Vsaka ola bi morala razvijati obutek za dnevno svetlobo, za delo pri dnevni svetlobi, kakovost zraka 8 Vsaka ola bi lahko krepila zavest o neposredni povezanosti med trajnostnim razvojem in dizajnom9 Vsaka ola bi lahko del kurikula izvajala zunaj na prostem10 Nenazadnje bi lahko vsaka ola postala generator nadzora nad loevanjem odpadkov 11 Vsaka ola bi lahko zaela uvajati pouevanje/uenje o integralnih znanjih o ivljenjskih sistemih </p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Konkretni primeri na ravni univerze 1 Kooperativno in transformativno uenje2 Horizontalna in vertikalna demokratizacija3 Prevzemanje zahtevnejih nalog pri projektih in na relaciji univerza-neposredno okolje 4 Arhitekturne reitve unega/raziskovalnega prostora in oblikovanje celotnega ivljenjskega prostora5 Aktivno vkljuevanje v nove oblike vodenja in upravljanja (management)6 Sooenje z dejstvom, da je med uitelji veliko prestinih predstavnikov 'kulture zanikanja'7 Preseganje dualizma in vloga humanistike v trajnostni perspektivi8 Povezovanje trajnosti in kulture v razvijanju ustrezne terminologije9 Socialna inovativnost in drubena pomembnost znanja10 Oblikovanje minimuma splonih znanj o planetu Zemlja11 Univerzitetni prostor bi moral razvijati novo dimenzijo 'sluenja' neposrednemu okolju12 Vsaka univerza bi morala tudi formalno imeti svoj center za TR13 Oddaljeni dostop in podpora tudentom v dostopnosti najbolj kakovostnega znanja</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Kratkoroni in dolgoroni cilji1 Interdisciplinarnost2 Sistemsko razmiljanje (mreenje)3 Strategija ravnanja v primeru napak4 Socialna inovativnost</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Najbolj primeren as, da bi posadil drevo, je bil pred dvajsetimi leti;naslednji najbolj primeren as je danes</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li><li><p>Anton MlinarUniverza na PrimorskemZnanstveno-raziskovalno sredie KoperGaribaldijeva ulica 16000 KOPERwww.zrs.upr.sianton.mlinar@zrs.upr.si</p><p>Etika v izobraevanju za trajnostni razvoj</p></li></ul>