ettek novembra t na sestanke hodimo s tablico · vsebin in selitve dela poslovanja ter komunikacije...

Četrtek, 28. novembra 2013, št. 229 www.finance.si

IKT O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

informator

Na sestanke hodimo s tablicoČeprav so dokumentni sistemi eno izmed najbolj zrelih področij informatike, skrbno sledijo vsem razvojnim smernicam, saj si de-la brez dokumentov na mobilnih napravah ter v stalno in vsepovsod dostopnem raču-nalniškem oblaku ne moremo več zamišljati.

Dokumentni sistemi so že pred leti prerasli funk-cionalnost dobro urejenih elektronskih map podatkov. S svojimi funkcijami so integrirani v vse pore poslovanja ter poslovno komunikaci-jo. Vodstvo in zaposleni pač od tovrstnih reši-tev pričakujejo, da jim bodo vedno na voljo in jim bodo postregle z ustrezno dokumentacijo ali vsebino – seveda, če ta obstaja.

Podjetju NGD, gradbeni inženiring, bo po zlo-mu slovenskega gradbeništva letos uspelo pod-vojiti prihodke. Zasluge za ta podvig pripisujejo predvsem delovnemu pristopu k vodenju pro-jektov, kjer ima pomembno vlogo tudi sodoben dokumentni sistem.

Na gradbišče ni več treba z goro papirjaLjudje pogosto zmotno menijo, da gradbenik na gradbišču potrebuje le načrt. Poslovna do-kumentacija postaja vse pomembnejši in vse ob-sežnejši del projektne mape. Urejena projektna dokumentacija je namreč prvi pogoj za urejen posel. NGD svoje projektne mape že dolgo vo-di v elektronski obliki, zato so zaposlenim ka-darkoli dostopne na najrazličnejših napravah.

»Včasih smo se na sestanek z investitorji ali podizvajalci odpravili z registratorji, danes pa z ipadom,« pravi Igor Mrzlikar, tehnični direktor v podjetju NGD. »Učinkovitejše delo prinaša tu-di poenostavljeno poslovanje. Z rešitvijo BCSo-cial smo občutno zmanjšali obseg administra-tivnega dela v podjetju in poskrbeli za boljšo ko-munikacijo ter obveščenost vseh sodelujočih pri projektih,« dodaja sogovornik.

Izbrali so rešitev v oblakuPodjetje NGD se je odločilo dokumentni sistem najeti kot storitev v oblaku. Pri rešitvi BCSo cial, ki so jo izbrali, sta jih prepričala predvsem zmo-gljivost in enostavno delo. Zaposleni so jo takoj usvojili, saj intuitivni spletni vmesnik od upo-rabnika zahteva le ustvarjanje skupnosti oziro-

ma projekta, že v naslednjem koraku pa vanjo povabi sodelavce, zunanje izvajalce, partner-je in stranke.

Rešitev BCSocial gradbenikom omogoča po-enoten ogled vseh dokumentov projektne mape – tako prek tablice kot v pisarni. Vsi dokumen-ti posameznega projekta ali gradbišča so zbra-ni na enem mestu in dostopni vsem pooblašče-nim osebam. BCSocial zagotavlja sprotno obve-ščanje vseh vpletenih o spremembah in dopol-nitvah projektne mape, prav tako pa ima glav-no vlogo pri vodenju in spremljanju opravil, ki se nanašajo na projektno dokumentacijo.

Med prvimi, ki so se prilagodili novim smernicamRazvijalci dokumentnih sistemov so bili med pr-vimi, ki so se morali spopasti s trendoma eksplozi-je podatkov in rabe mobilnih naprav v poslovanju. Izziv, kako izkoristiti izjemno hitro rastoče količine podatkov in informacij (povprečna letna stopnja rasti dosega že 50 odstotkov) v poslovnih okoljih, je obvladljiv le z zelo kompleksnimi rešitvami. Za-radi aplikacij za sodelovanje in sporočanje, bogatih vsebin in selitve dela poslovanja ter komunikacije na družbena omrežja se danes kar 80 odstotkov novih podatkov pojavlja v nestrukturirani obliki.

Dobri dokumentni sistemi morajo znati obvla-dovati še precej več kot le elektronske datoteke in e-pošto. To od ponudnikov dokumentnih siste-mov (DMS) in rešitev za upravljanje vsebin (ECM) pričakujejo tudi podjetja. V njihovih očeh se vred-

Spica Mobile Time

Mobilna registracija delovnega časa.

Mobilna najava in odobritev odsotnosti.

Vpogled v podatke o prisotnosti -

kjerkoli, kadarkoli.

[email protected]

01 568 08 00

Prenos Android aplikacije

Prenos iOS aplikacije

CELOVITE REŠITVE UPRAVLJANJA Z DOKUMENTI

Rešitve za upravljanje vse-bin niso imune za nekatere muhe računalniških obla-kov in storitev, kar vsako leto dokazuje vrsta varno-stnih pomanjkljivosti in incidentov. Je uvajanje teh inovacij preprosto prehit-ro in selitev dokumentov v oblak ni najbolj »zdrava« odločitev?

Bitka za čim hitrejšo selitev ponudbe rešitev in storitev s področja hrambe dokumen-tov in upravljanja vsebin v ra-čunalniške oblake je v prete-klosti že terjala svoj davek. Vr-sta ponudnikov teh storitev je doživela več varnostnih zlorab, med katerimi so bile nekatere prav strašljive. Zelo priljubljen in po vsem svetu razširjen sple-tni servis DropBox je denimo

zaradi napake v varnostnem sloju za krajši čas nevarnosti iz-postavil prav vso vsebino svo-jih uporabnikov in si s tem na-kopal njihovo jezo. Še posebej besni so bili tisti, ki za te stori-tve plačujejo mesečno naroč-nino (zahtevni uporabniki in podjetja), medtem ko imajo uporabniki, ki uporabljajo le brezplačen nabor storitev, ne-koliko skromnejša pričakova-nja glede varnosti in dostop-nosti svojih vsebin.

Premalo preizkušene novosti

Kako pride do takšnih na-pak in težav? Storitve v tako imenovanih javnih oblakih so znane po tem, da njihovi po-nudniki radi uporabnikom ze-lo hitro ponudijo nove funkci-onalnosti in druge inovacije,

ki so včasih preprosto prema-lo preizkušene. Prav tako je večina odločitev na strani po-nudnika končnih, vključno z upravljanjem sprememb. Po-nudniki brezplačnih storitev za shranjevanje in upravlja-nje dokumentov v računalni-škem oblaku imajo velikokrat v ponudbi le eno različico, ki je enaka za vse uporabnike. Ti se morajo zato sprijazniti tako s plusi kot minusi, ki jih upora-ba take storitve prinaša. Neka-tere (z)moti že to, da jim ponu-dnik posodobi oziroma spre-meni uporabniški vmesnik in posledično »pokvari« uporab-niško izkušnjo.

Krajšanje razvojnih ciklov skriva pasti

Hiter razvoj in manjše izbolj-šave, namenjene odpravljanju

Glavni izziv je, kako ob čedalje hitrejših spremembah zagotavljati varnost

Z rešitvijo BCSocial smo občutno zmanjšali obseg administrativnega dela v podjetju in poskrbeli za bolj-šo komunikacijo ter obveščenost vseh sodelujočih pri projektih.

" Igor Mrzlikar, tehnični direktor v podjetju NGD

080 15 80 I www.finance.si/narocam

*Velja le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL.

Finance DIGITAL & WEEKENDod 18,50 EUR/mesec

Swiss Military by Chronomoška ura, 20009ST-11L

namesto 146,00 samo

106,00 EUR*

Četrtek, 28. novembra 2013, št. 229 www.finance.si

Na sestanke hodimo s tablico

nost meri ne le skozi boljše informacije, temveč tu-di skozi nižje stroške uporabe ter hitrejše uvajanje in povrnitev naložb.

Čarobne škatliceUpravljanje dokumentov, ki se nahajajo v števil-nih poslovnih aplikacijah, je za uporabnike posta-lo (pre)zahtevno. Razvojne smernice na področju dokumentnih sistemov zato narekujejo oblikova-nje rešitev tipa vse-v-enem z vrsto različnih funkcio-nalnosti. Tako se v napredne dokumentne rešitve seli vse več funkcionalnosti s področij mobilnosti, družbenih omrežij ter računalništva v oblaku. Rela-tivno stroga zakonodaja ter predpisi v posameznih panogah pa skrbijo, da se brez premora še vedno razvijajo tudi rešitve za zajem in arhiviranje papir-natih dokumentov.

Odgovori iz oblakovRačunalništvo v oblaku je podjetjem omogočilo ele-ganten način dostopa do za poslovanje kritičnih do-kumentov kadarkoli in od koderkoli. Zelo hitro se v poslovnih okoljih uveljavljajo različne spletne rešit-ve, ki omogočajo varno hrambo podatkov in doku-mentov ter enostavnejši dostop do njih. Napredni dokumentni sistemi imajo seveda že vgrajeno pod-poro za storitve iz oblaka.

Mobilne naprave postajajo znaten vir ustvarja-nja in uporabe vsebin, o čemer priča močno pove-čana raba oblačnih storitev za skupno uporabo da-totek ter učinkovito sodelovanje. S tem pa naraščajo tako količina podatkov kot tudi njihova kompleks-nost in raznolikost. Dokumentni sistemi prihodno-sti tako ne bodo obvladovali le tradicionalnih doku-mentov in fotografij, saj bo umetna pamet poskr-bela, da bodo »razumeli« celo informacije v video- in avdiozapisih ter vsebine spletnih klepetalnic in družbenih omrežij.

Oglaševanjev prvem

slovenskemposlovnemdnevniku:

[email protected]

Zaleže!

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: [email protected] Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT informator bo izšel 12. decembra 2013.

D okumentni sistemi so rešitve, o katerih se v poslov-nih okoljih prav veliko ne govori. Navadno prepros-to delujejo, uporabniki pa se njihove uporabnosti in učinkovitosti zavedo šele, ko jim jih vzamejo. V

zadnjih desetletjih so ti sistemi, ki so pravzaprav nekakšni pio-nirji e-poslovanja, vseeno prehodili dolgo pot in nič ne kaže, da bi se stalno dodajanje inovacij in izboljšav ustavilo.

Dokumenti v poslovnih okoljih imajo zelo pomembno vlogo, saj tako ali drugače omogočajo in podpirajo samo poslovanje. Prav zato dokumentno intenzivna okolja danes ne morejo več učinkovito delovati brez podpore dokumentnega sistema, ki skrbi za vrsto bolj ali manj kompleksnih opravil, povezanih s poslovnimi procesi, v katerih sodelujejo dokumenti. Doku-mentni sistemi so hkrati tudi rešitve, pri katerih si proizvajalci nedelovanja ali napak preprosto ne morejo privoščiti, saj bi te privedle do izgube ugleda in strank. Laičnemu uporabniku se sicer dokumentni sistemi zdijo samoumevne poslovne rešit-ve, ki pač skrbijo, da je vsa poslovna, tehnična in druga doku-mentacija ustrezno popredalčkana in na voljo zaposlenim.

Desetletja stalne evolucije so vseeno postregla z nekaj sto-pničastega razvoja, predvsem po zaslugi sprememb v načinu poslovanja in samih poslovnih modelih. Če so v svoji zgodnji fazi dokumentni sistemi res predvsem hranili dokumente, so se že v nadaljevanju kaj hitro povezali s procesi in tokom dokumentov v podjetju ter tako znatno dvignili učinkovitost poslovanja. Ni preteklo prav veliko let, ko so začele na vrata poslovnih okolij trkati najrazličnejše poslovne aplikacije in rešitve. Vsem tem sistemom in rešitvam dokumentni sistemi še danes strežejo podatke in dokumente v njim prilagojeni obliki.

Naslednji velik korak je bila podpora sodelovanju in sku-pinskemu delu. Hkratno delo uporabnikov pri skupnih do-kumentih in njihovo učinkovito prenašanje med uporabniki, podprto s sledljivostjo in obveščanjem, sta poskrbela za še bolj kakovostno uporabniško izkušnjo. Razvijalci doku-mentnih sistemov so se kaj hitro znašli pred novimi izzivi, saj uporabnikom kmalu ni bilo dovolj le obvladovanje dokumen-tov, temveč so si želeli podobnega dostopa tudi do drugih, predvsem bogatejših vsebin (zvok, video) in nadzora nad nji-mi. S tem so pravzaprav postali sistemi za upravljanje vsebin.

Sledenje smernicam na področju IT za dokumentne sisteme ni bila nikoli težava. Mobilnost in računalništvo v oblaku so kaj hitro vzeli za svoja. Danes lahko prek mobilne aplikacije dostopamo do zmogljivega dokumentnega sistema v podjetju ali oblaku. Prav selitev dokumentnih sistemov v oblak je tem dodala še tisti kanček prilagodljivosti, ki jim je manjkal do res-nične univerzalnosti in primernosti tudi za manjša poslovna okolja. Še več, naprednejši ponudniki teh rešitev so že uvideli, da velja poleg upravljanja dokumentov in vsebin poskrbeti še za praktično komunikacijo med njihovimi uporabniki, zato smo priče rešitvam, ki združujejo najboljše iz več svetov.

Da, sodobni dokumentni sistem je danes eden najpomemb-nejših organov poslovnega organizma. Čas bi bil, da mu na-menimo pozornost, ki mu pripada – za naše dobro.

Tiha, a pomembna evolucija

UVODNIKMiran Varga

[email protected]

KST

OCK

Napredni dokumentni sistemi imajo že vgrajeno podporo za storitve iz oblaka.

" Razvojne smernice na področju dokumentnih sistemov narekujejo rešitve tipa vse-v-enem z vrsto različnih funkcionalnosti.

Glavni izziv je, kako ob čedalje hitrejših spremembah zagotavljati varnost

napak, tvorijo precej posrečen koncept uvajanja rešitev, saj to omogoča hitro uvajanje inova-cij in stalnost razvoja. A zave-dati se moramo (še posebno podjetja), da tak pristop s se-boj prinaša tudi nekatera tve-ganja. Krajšanje razvojnih ci-klov novih različic na meseč-na, tedenska ali celo dnevna obdobja ima lahko izrazito ne-gativne posledice. Takšne rešit-ve so navadno slabše preverje-ne, saj za preizkušanje skrbi le avtomatizirana skripta, upo-rabniki pa so postavljeni v vlo-go poskusnih kuncev (strokov-no označenih kot »betapreiz-kuševalcev«). V pogojih upora-be teh storitev je jasno zapisa-no, da ponudnik ne prevzema praktično nobene odgovorno-sti za njeno (ne)delovanje. Že to bi moralo pri podjetju, ki se

nameni spletni storitvi zaupati pomembne dokumente in dru-ge vsebine, prižgati rdečo luč.

Kaj moti poslovne uporabnike

Takšen pristop številnih razvijalcev sicer perspektiv-nih rešitev že začenja motiti poslovne uporabnike. Ti si že-lijo predvsem več različic in iz-biro pri njihovi uporabi – tudi tako, da hkrati uporabljajo dve ali več različic. Prav tako si že-lijo možnosti izbire, kdaj bodo nadgradili uporabljano različi-co (zdaj so odločitve o nadgra-dnji precej enostranske – ponu-dnik pač zamenja oziroma po-sodobi aplikacijo, ko se za to od-loči sam). Eden izmed očitkov uporabnikov leti tudi na to, da so spremembe storitev v obla-ku precej slabše dokumentira-

ne, kot je navada v svetu klasič-ne programske opreme.

Za uveljavitev storitev s pod-ročja upravljanja vsebin v jav-nih računalniških oblakih bo zelo pomembno tudi reševa-nje vprašanj s področja koor-dinacije in nadzora. Še poseb-no očitno bo to pri podjetjih, ki uporabljajo večje število re-šitev iz oblaka in svoje poslov-ne podatke hranijo na različ-nih (spletnih) mestih. Neka-teri direktorji informatike na-mreč že danes tožijo, da se jim zdi uporaba posameznih sto-ritev iz oblaka problematična predvsem zaradi težjega obvla-dovanja podatkov, ki po novih scenarijih niso več zbrani na enem mestu. In prav v tem bi morali ponudniki »resnih« do-kumentnih sistemov videti svo-jo novo priložnost.

www.ProcesnaPisarna.si

www.finance.si Četrtek, 28. novembra 2013, št. 22914 OGLASNA PRILOGA

eRegistrator_Akcija_129x179mm.indd 1 11/21/13 12:36 PM

Uvedba brezpapirnega po-slovanja je samo še stvar odločitve podjetja. Prej ko jo podjetje sprejme, prej začne izkoriščati finančne in časovne prihranke take odločitve.

Meje so padle! Ovir za brezpa-pirno poslovanje ni več. Dile-me o pravni veljavnosti elek-tronskih dokumentov – zlasti tistih, ki se uporabljajo pri ob-računu DDV (izdani in prejeti računi) –, ki so podjetjem dela-le največ sivih las, so odprav-ljene. Čas je, da podjetja zač-nejo resneje razmišljati, kako brezpapirno poslovanje čim hitreje in čim ceneje udejanji-ti v praksi.

Dvomi so največkrat neupravičeniDejansko si brezpapirnega poslovanja želijo oboji, do-bavitelji in kupci. Čeprav se v praksi pojavljajo dvomi, ali bodo kupci sprejeli elektron-ski račun, so ti v glavnem ne-upravičeni – večina se jih z novo obliko strinja takoj, ko spoznajo njene prednosti. Brezpapirno poslovanje do-baviteljem zniža stroške po-slovanja, odpravi nepotreb-no administracijo, olajša is-kanje dokumentacije in po-enostavi izdajo računov, po-

leg tega pa skrajša čas plači-la, saj ni več razlike med da-tumom opravljene storitve, datumom izdaje računa in datumom prejema računa. Podobno ustvarja prihran-ke prejemnikom, predvsem časovno organizacijske in finančne zaradi nižjih stro-škov obdelave, potrošnega materiala in drobnega in-ventarja. Procesi tako pote-kajo bolj kakovostno, hitreje, predvsem pa pregledno in učinkovito v vseh oddelkih od nabave do kontrolinga.

V poslovanje vgrajen dokumentni sistemVeč kot 90 odstotkov podje-tij si želi celostne informacij-ske podpore poslovanju. Z vi-dika uvedbe in uporabe do-kumentnega sistema so zato najbolj privlačne rešitve, kjer je dokumentni sistem tesno povezan s poslovnim infor-macijskim sistemom (ERP). Integracije med več različni-mi sistemi niso več optimal-na rešitve, saj ne prinašajo tako visoke dodane vrednos-ti in predvsem pomenijo do-datne stroške. V podjetju SA-OP so na primer izdelali do-kumentni sistem eRegistra-tor, ki je del informacijskega sistema iCenter. Tesna pove-zanost uporabnikom omogo-

ča, da obdelujejo dokumen-te neposredno iz poslovne-ga procesa, brez zapuščanja osnovnega delovnega okolja. Vse, kar zaposleni in njihovi vodje potrebujejo, je na enem mestu – podatki, informacije za odločanje, dokumenti in delovni postopki. Gre za res-nično celostno brezpapirno poslovanje.

Zanimanje za eRegistrator skokovito rasteČeprav so bili uporabniki v pre-teklosti zadržani do uvedbe do-kumentnega sistema in s tem brezpapirnega poslovanja, v SAOP ugotavljajo, da je pov-praševanje po eRegistratorju v zadnjem letu dni skokovito naraslo. K temu je pripomoglo predvsem zavedanje, da lahko po tej poti najbolj elegantno op-timizirajo poslovne procese z dobavitelji in kupci. eRegistra-tor podpira tako elektronsko likvidacijo kot tudi elektron-sko izdajo računov, vključno z množičnim fakturiranjem. De-jansko pa ponuja celostno elek-tronsko obvladovanje poslovne dokumentacije, tako vhodno--izhodne, ki nastaja pri poslo-vanju s parterji, kakor tudi in-terne dokumentacije, kot je na primer elektronsko izstavlja-nje plačnih list ali odločb o le-tnem dopustu.

Ovire za brezpapirno poslovanje – jih ni!

ComTrade Gaming za Casinos Austria

Začetek izbora za največje študentsko tekmovanje

Aplikacija za pomoč sladkornim bolnikom

ComTrade je vse bolj dejaven na svetovnem trgu iger na srečo in kot specializiran tehnološki partner sodeluje z nekaterimi najuspešnejšimi podjetji na tem področju. Obsežna vlaganja so hčerinskem podjetju ComTrade Gaming omogočila, da postane polnopraven član združenja za standarde za igre na srečo (GSA). Podjetje je razvilo skupino proizvodov sCore, ki so izjemnega pomena za upravljanje omrežij elektronskih avtomatov za igre na srečo in varovanje poštenih pogojev za vse igralce. ComTrade Gaming je pred kratkim sklenil pogodbo z mednarodno družbo Casinos Austria in za njeno podružnico WINWIN, ki upravlja 13 igralnic in več kot 800 avtomatov v Avstriji, namestil rešitev sCore G2S za daljinsko spremljanje njihovega delovanja.

Z dogodkom »Študent je car!«, ki so ga organizirali v Mariboru in Ljubljani, se je začel slovenski izbor za največje študentsko tekmovanje na svetu – Imagine Cup 2014. Študentje imajo do 20. januarja 2014 čas, da na spletni strani www.imaginecup.si oddajo kratek opis svoje ideje s podatki o tekmovalni ekipi in mentorju. Nato bo organiziran izbor najboljših ekip, ki se bodo aprila na slovenskem finalnem izboru pomerile pred komisijo priznanih tehničnih strokovnjakov in izkušenih poslovnežev. Pomembna novost 12. izbora Imagine Cup je, da se bodo najboljše slovenske ekipe iz vsake tekmovalne kategorije za udeležbo na svetovnem finalnem tekmovanju predhodno pomerile še v spletnem regionalnem polfinalu.

Ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, je Zveza društev diabetikov Slovenije opozorila na pomen obvladovanja sladkorne bolezni. Ker prehrana in telesna dejavnost pomembno vplivata na bolezen, je Simobil na pobudo stroke in v sodelovanju s farmacevtsko družbo Sanofi razvil mobilno aplikacijo za pametne telefone in tablice »Vem, kaj jem!«. Aplikacija je brezplačna in je v prvi vrsti namenjena diabetikom, lahko pa jo uporabljajo vsi, ki želijo spremljati vnos hrane in svojo telesno dejavnost. Pobudo za mobilno rešitev, ki bi bolnikom olajšala spremljanje vnosa ogljikovih hidratov, je dal že leta 2009 prof. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. Takrat je v sodelovanju s podjetjema Simobil in Sanofi nastala SMSstoritev, ki so jo zdaj nadgradili z mobilno aplikacijo.

IT IN IGRE NA SREČO

IMAGINE CUP 2014

VEM, KAJ JEM

NA K R AT K O

E-nabava ustvarja konku-renčno prednost, povečuje odzivnost oskrbne verige in znižuje stroške tako do-baviteljem kot kupcem.

Na trgih, kjer vlada močna kon-kurenca, brez avtomatizacije procesov na podlagi informacij-skih tehnologij praktično ni več mogoče preživeti. Podjetja so z uvajanjem celostnih sistemov ERP sicer poskrbela za optimi-zacijo in avtomatizacijo inter-nih procesov, medtem ko ta dva procesa pri poslovanju s par-tnerji šele dobivata pravi zalet.

Brez Potissimusa ne bi preživeli krizePodjetje Codex že od leta 1993 us-pešno prodaja ležaje, verige, olj-na tesnila, vskočniki, jermeni, le-pila in pršila. Od leta 2003 te iz-delke prodaja pod lastno blagov-no znamko Codex. Trenutno je navzoče v 29 državah, delež iz-voza pa dosega več kot 80 odstot-kov. »Codex ne prodaja le izdel-kov pod lastno blagovno znam-ko, ampak ponuja celostno reši-tev in višjo dodano vrednost v očeh kupca,« je povedal direktor Igor Banfi. Že pred sedmimi leti so kupcem ponudili spletni por-tal za e-nabavo Potissimus, prek katerega dejansko obvladujejo celotno dobavno verigo.

Portal je do danes postal po-membno orodje v prodaji pri os-vajanju novih trgov. »Brez tega portala gospodarske krize prav-

zaprav ne bi preživeli,« je pou-daril Banfi. Potissimus je hkrati glavni generator Codexove rasti, saj se rast števila uporabnikov po-večuje v povprečju za 60 odstot-kov na leto. Danes tako prek por-tala v distribucijskem oddelku ustvarjajo 67 odstotkov prodaje.

Portal za e-nabavoCodexov spletni portal je name-njen pogodbenim partnerjem in je hkrati vsakodnevno orod-je tako za kupce kot za vse za-

poslene družbe Codex. Pokriva celoten poslovni proces, v kate-rega so vključeni tudi vsi poslov-ni partnerji: dobavitelji na Kitaj-skem, nadzor kakovosti, ki se iz-vaja na Kitajskem, logisti, kupci, zastopniki (269 prodajnih par-tnerjev po vsej Evropi) in zapos-leni. Portal kupcem ponuja pre-gled nad zalogami in cenami bla-ga ter prihodnjimi dobavami po-sameznih izdelkov. Poleg infor-macij o tehničnih lastnostih je uporabnikom omogočeno tudi

aktiviranje opomnika za posa-mezen izdelek ob prihodu novih količin v zalogo. Samo naročanje je enostavno in hitro. Zaradi pri-lagodljivosti je kupcem omogo-čeno, da imajo naročilo odprto več dni, pri tem pa je blago takoj rezervirano. Kupci imajo v siste-mu na voljo tudi vso zgodovino naročil, kar jim omogoča anali-ziranje naročil po izbranem ob-dobju za posamezno blagovno skupino ali posamezen izdelek. Portal uporabljajo tudi zastopni-

Oskrbna veriga na spletu

" Leta 2009 je podjetje Codex prejelo nagrado za naj e-podjetje, ki jo je podelila Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. K temu je pripomogel tudi njihov spletni portal Potissimus.

www.finance.si Četrtek, 28. novembra 2013, št. 229 IKT INFORMATOR 15

www.tagetik.comzastopa www.crmt.com

KAKO UČINKOVIT JE VAŠ FINANČNI ODDELEK?

Ali je podpora procesom v fi nancah in kontrolingu stroškovno očinkovita?

Ali lahko procese načrtovanja, konsolidacije in priprave letnih poročil izvajam hitreje?

Koliko sodelavcev je potrebnih za obladovanje teh procesov?

Koliko bi prihranila vaša organizacija, če bi se pridružila najučinkovitejšim?

porabijo 4 × manj sredstev

za poročevalski proces

porabijo 3 × manj sredstev v letnih ciklih načrtovanja

vsaj 20 dni prej zaključijo

proces priprave

konsolidiranih letnih izkazov

in poročila

NAJUČINKOVITEJŠE ORGANIZACIJE V PRIMERJAVI S POVPREČJEM

Finančni procesi se danes v podjetju odvijajo hitre-je in pogosteje kot kadar-koli doslej. Finančniki so pod velikimi notranjimi in zunanjimi pritiski za zni-ževanje stroškov, rast pri-hodkov in zagotavljanje učinkovite kontrole ter imajo vse pomembnejšo strateško vlogo v podjetju.

Tej evoluciji sledijo tudi ponu-dniki informacijskih orodij, ki ponujajo celostne in integri-rane platforme za učinkovito upravljanje poslovanja (Corpo-rate Performance Management – CPM) za podporo vseh finanč-nih procesov v podjetju od za-četka do konca.

Celostne programske re-šitve (ERP) niso izpolnile pri-čakovanj v obliki enotne rešit-ve za vse uporabnike in proce-se. Rešitve ERP so dobro infor-matizirale transakcijske proce-se in v najboljših primerih poe-notile transakcijsko raven. Obi-čajno v teh sistemih pogreša-mo strateško in taktično plani-ranje (kar označuje črka P v poj-mu ERP – Enterprise Resource Planning), napovedovanje, ana-litiko in druge rešitve. Skratka, ti sistemi ne ponujajo učinkovi-te podpore pri odločanju in fi-nančnih analizah, so pa dober temelj operativnih podatkov, s

katerim povežemo rešitev CPM, ki zapolnjuje omenjeno vrzel.

Trg rešitev CPM nezadržno rasteČedalje več finančnikov v rešit-vah CPM vidi odgovor, kako se spopasti z največjimi izzivi pri načrtovanju, doseganju regu-lativne skladnosti in poročanju. Finančniki se danes ne morejo več zanašati samo na Excel, ki je njihovo ključno orodje. Potre-bujejo druga napredna orodja, ki omogočajo učinkovito pod-poro finančnim procesom, saj lahko podjetje le tako postane proaktivno in uspešno uresni-čuje začrtano strategijo.

Tagetik, vodilni ponudnik rešitev CPM z več kot 600 za-dovoljnimi strankami po vsem svetu, predstavlja enotno in in-tegrirano platformo. Z vgraje-no računovodsko logiko in fi-nančno inteligenco finančni-ki zlahka opravljajo svoje na-loge (modeliranje poslovnega izida, bilance stanja in denar-nega toka različnih operativ-nih procesov). Tagetik prina-ša eno različico resnice – en vir za vse podatke, ki vplivajo na finančne izkaze. Rešitev je raz-širljiva, saj lahko finančniki sa-mi (brez IT-oddelka) zelo eno-stavno povečujejo zapletenost podatkovnega modela, količi-

no podatkov in dodajajo nove procese v okviru iste rešitve. S Tagetikom lahko informatizi-ramo celoten tok ključnih pro-cesov strateškega načrtovanja, letnega oziroma drsečega načr-tovanja, napovedovanja, aloka-cije stroškov, analiziranja do-bičkonosnosti in marž, konso-lidacije, hitrega zaključevanja (Fast Close), priprave letnih po-ročil in regulatornega poroča-nja (na primer Solventnost 2, FINREP in COREP).

Tagetik v največjih slovenskih družbahV današnji časih povpreč-nost ni dovolj, zato je postal benchmarking pomembnejši kot kadarkoli prej. Treba se je primerjati z najboljšimi, in so-deč po raziskavah, so pri sle-dnjih izdatki za finance skoraj trikrat manjši kot pri najslab-ših. Najboljši porabijo šestkrat manj časa za proces finančne-ga poročanja in trikrat manj za proces letnega načrtovanja kot najslabši, kar jim omogočajo platforme, kot je Tagetik.

Z rešitvijo Tagetik učinko-vito podpirajo svoje finančne procese tudi največje sloven-ske družbe, med drugim sku-pina Zavarovalnica Triglav, skupina HSE, skupina Pozava-rovalnica Sava in skupina Mla-dinska knjiga.

Sodobni CFO je partner, ki ustvarja podjetju dodano vrednost

"Rok Dolenc (levo) in Robert Jagodnik, svetovalca za rešitev Tagetik v podjetju CRMT: »Rezultati uvedbe enotne platforme za finančnike se v podjetjih pokažejo zelo hitro, saj z uporabo teh platform bolj zaupajo podatkom, ki nastanejo v nadzorovanih procesih, enostavneje obladujejo vse deležnike in se zelo hitro odzivajo na različne spremembe, tudi regulatorne.«

Oskrbna veriga na spletu

ki posameznih trgov, ki s svojim uporabniškim računom nadzira-jo distributerjeva naročila v po-samezni državi, ki jo zastopajo.

»On-line« zmanjšuje izgubeZaradi integracije Potissimusa s sistemom ERP se vsi podatki osvežujejo na klik, kar pripo-more k še večjemu zaupanju uporabnikov. Prav tako so vsi administrativni postopki pri prenosu nalogov avtomatizi-rani in poenostavljeni. Prek in-

teraktivnega povezovanja po-slovnega informacijskega sis-tema in portala za e-nabavo so odpravili možnost nastanka napak, znižali stroške dela in skrajšali čas obdelave naročil.

Stalne izboljšave po meri uporabnikovOb vse večjem številu uporab-nikov portala lahko odkriva-jo tipične vedenjske vzorce, ki jim sledijo s stalnimi izboljša-vami. »Vedenjskim vzorcem preprosto moramo slediti, če želimo ohraniti zaupanje upo-rabnikov v portal. Če ni zaupa-nja, portal ne dosega svojega maksimalnega učinka. Zato se z nenehnimi nadgradnjami vse bolj približujemo željam upo-rabnikov in njihovi uporabni-ški izkušnji,« je pojasnil vodja marketinga Aleš Horvat.

Trenutno se pripravljajo na objavo že enajste različice por-

tala. Veliko pozornosti name-njajo enostavnosti uporabe in logični tipologiji. Vse funkcije oziroma moduli so umeščeni na natančno določeno mesto, razdeljeni s svojo grafično po-dobo, in se ponavljajo, kar omo-goča takojšnjo prepoznavnost posameznih funkcionalnosti. Uporabniki prav tako vse vse-bine berejo v svojem jeziku, pri čemer je portal trenutno na vo-ljo v desetih jezikih.

Kot je še opozoril Igor Ban-fi, je spletni portal dolgoročna naložba, saj še vedno poveču-jejo število uporabnikov, hkra-ti pa z nenehnimi optimizaci-jami procesov znižujejo admi-nistrativne stroške. Večino de-la usmerjajo v iskanje rešitev za trenutne težave, v iskanje novih blagovnih skupin in izdelkov ter iskanje novih in inovativnih reši-tev za povečanje prodaje ter zvi-šanje dodane vrednosti.

v odstotkih

Delež prodaje prek portala Potissimus v celotni prodaji Codexa

Vir: Codex

020132012201120102009200820072006

V podjetju CREA opaža-mo, da je »služenje« doku-mentom pogost pojav v na-šem poslovnem okolju. Tudi ko odgovorni razmiš-ljajo, kako pametno in pre-gledno urediti delo v pod-jetju, običajno najprej po-mislijo na urejanje poslov-ne dokumentacije, na ure-janje arhiva. Kot da so do-kumenti osrednja skrb pri poslovanju podjetja.

Zakaj odgovorni tako pogosto najprej pomislijo na urejanje dokumentacije? Zakaj takoj v ospredje postavijo skrb za do-kumente? Kot da bi bili ujeti v neke arhaične birokratske mi-selne pregrade.

Naj Edvard Kardelj počiva v miruVerjetno je razlog za papirno usmerjeno razmišljanje v tem, da izhajamo iz družbene ure-ditve, ki je bila zelo birokrat-sko naravnana, ki je na poslo-vanje gledala predvsem sko-zi dokumente in ki je uvajala birokratsko zastavljena in ne-smiselna pravila. A koncept birokratske organizacije žal še vedno živi, predvsem tam, kjer se dokumentom pripisuje pre-

velik pomen. In čeprav je ure-jenost poslovne dokumentaci-je pomembna, pa našega de-la in poslovanja podjetja seve-da ne bi smeli uravnavati samo dokumenti.

Naj živi BPMUpravljanje poslovnih proce-sov (BPM) danes velja za naj-bolj uspešen in najbolj celosten pristop k spremljanju poslova-nja podjetja, ki se mora danes nenehno prilagajati. Je ključ za doseganje konkurenčnosti, saj izdatno povečuje storilnost in učinkovitost poslovanja. Z uvedbo BPM je konec nepregle-dega dela in neformalnega, sti-hijskega izvajanja nalog ali ne-urejene uporabe in predajanja poslovnih dokumentov v pod-jetju. Predvsem pa s tem kora-kom procese in zaposlene pos-tavimo pred dokumente.

Procesna pisarna: dokumenti in procesi na enem mestuV podjetju CREA se zavedamo, da je procese treba urediti in jih ustrezno podpreti. Prepri-čani smo, da mora uspešno podjetje vzpostaviti procesno pisarno, kjer je na enem mes-tu poskrbljeno tako za pame-

tno ureditev poslovne doku-mentacije kot tudi za učinkovi-to avtomatizacijo ter upravlja-nje poslovnih procesov. Če so poslovni procesi urejeni, za-posleni ne izgublja časa z iska-njem dokumentov, ampak do-kumenti najdejo zaposlenega natanko takrat, ko jih ta potre-buje. Pa ne samo dokumenti. Tudi vse druge pomembne in-formacije, ki jih uporablja pri svojem delu.

Uvajanje procesne pisarne ni nekaj, kar obstaja samo na papirju ali kar deluje le v zre-lih gospodarskih sistemih. De-luje tudi v našem poslovnem okolju: podjetjem in drugim organizacijam prinaša zelo konkretne učinke in merljive rezultate. Omogoča občutno, tudi več kot petkratno poveča-nje učinkovitosti in storilnosti. To pa so učinki, ki v zaostre-nih gospodarskih razmerah postajajo vse bolj pomembni tudi pri nas.

Z dokumenti bo vse v re-du, brez skrbi. Tu ni več veli-kih skrivnosti. Nastopil pa je čas, da končno poskrbimo tu-di za naše poslovne procese in zaposlene. Naj bo tudi z njimi vse v redu. Z veseljem bi vam pri tem pomagali.

Opravimo že enkrat za vselej s to birokracijo

" Leta 2009 je podjetje Codex prejelo nagrado za naj e-podjetje, ki jo je podelila Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. K temu je pripomogel tudi njihov spletni portal Potissimus.


Za nekatera podjetja je iz-ziv že sprotno shranjeva-nje dokumentacije, kaj še-le dolgoročno arhivira-nje. K sreči lahko z uvedbo sistema za e-arhiviranje ali pa vpeljavo e-arhivira-nja kot storitve ubijejo več muh na en mah.

Elektronsko poslovanje neza-ustavljivo prodira tudi v slo-vensko poslovno prakso. Vse več podjetij si z dobavitelji in strankami ter državo izmenju-je dokumente v elektronski ob-liki. Te je navadno precej laž-je shraniti v e-arhiv, medtem ko je treba njihove sorodnike v papirni obliki pred postop-kom arhiviranja še ustrezno prenesti v elek tronsko obliko (digitalizirati).

Poiščite pomoč strokovnjakov

Pri vpeljavi rešitve za e-arhi-viranje se podjetja srečujejo z vrsto izzivov. Mnogi niso zgolj tehnične, temveč predvsem organizacijsko-procesne nara-ve. Uvedba rešitve za e-arhivi-ranje ni zgolj tehnična odloči-tev za neko aplikacijo, sistem dolgoročne hrambe podatkov ter ustrezno platformo za ske-niranje in optično prepoznava-nje dokumentov. Uvedba e-ar-hiviranja v podjetje, ki je doslej hranilo dokumentacijo zgolj v papirni obliki, utegne biti dol-

Uvedba e-arhiva je uvedba sprememb

" Podjetja velikokrat ne ločijo med dokumentnim in arhivskim sistemom, saj se sodobni dokumentni sistemi deloma lahko vedejo tudi kot arhivski.

je že danes skoraj hipno) tudi v prihodnje hitro in enostavno ne glede na čas ali obliko njiho-vega nastanka ter arhiviranja.

Najcenejša hramba je v oblaku

Nasvet podjetjem, ki danes iščejo cenovno ugodno rešitev dolgoročne in zakonsko skla-dne hrambe dokumentov v elek tronski obliki, je preprost – odločijo naj se za shranjeva-nje dokumentov v oblaku pri enem od akreditiranih ponu-dnikov. Ta pristop ima samo eno morebitno pomanjkljivost – lastniki dokumentov potem nimajo več popolnega nadzo-ra nad lokacijo, stanjem, ob-stojem in dostopom do lastnih dokumentov. Zato se vsaj mal-ce še vedno pojavlja strah pred morebitnimi težavami ali celo propadom ponudnika e-hram-be dokumentov. Prav zato ve-lika podjetja z ogromno koli-čino poslovne dokumentaci-je, ki jo morajo hraniti zaradi zahtev zakonodaje, postavlja-jo lastne elektronske arhive. Strokovnjaki ocenjujejo, da je točka preloma ekonomičnosti med lastnim e-arhivom in na-jemom e-arhiva v oblaku odvi-sna predvsem od količine do-kumentov, ki jih podjetje hra-ni. Navadno se o lastnem e-ar-hivu razmišlja takrat, ko letna količina dokumentov prese-že (nekaj) sto tisoč primerkov.

gotrajnejši proces, ki se ga velja lotiti tudi s pomočjo strokovnja-kov in profesionalnih ponudni-kov teh rešitev oziroma storitev.

Informatiki niso vedno najboljša izbira

E-arhiviranje namreč nei-zogibno spremeni v večini pri-merov že zastarel proces arhi-viranja, kar vpliva tudi na ne-katere druge poslovne procese v podjetjih. Velik izziv so tako že uporabniki oziroma skupi-ne uporabnikov, ko beseda na-nese na prevzemanje odgovor-nosti za upravljanje dokumen-tacije. Ta pogosto pade na od-delek informatike, kar ni nujno najboljša od-ločitev, saj

se zdijo primernejša izbira tisti, ki zahtevajo varno hrambo po-slovnih dokumentov. Prav tako vsak posamezen oddelek v pod-jetju najbolje ve, kakšne doku-mente bi rad arhiviral, kdaj in v kakšni obliki naj bo dolgoroč-na hramba, da bo podjetju tu-

di po deset in več letih še ved-no omogočala vpogled v vsebi-no dokumenta.

Dokumentni sistem ni arhivski sistem

Podjetja velikokrat ne lo-čijo med dokumentnim in ar-

hivskim sistemom, saj se sodob-ni dokumentni sistemi deloma lahko vedejo tudi kot arhivski. A za strokovnjake so razlike jas-ne. Ti dve vrsti sistemov se med seboj ločita po modelu rabe me-tapodatkov (podatkov o podat-kih), saj mora arhivski sistem podpirati precej daljši življenj-ski cikel dokumentov. Elek-tronska doba nam je namreč že neštetokrat dokazala, da je bil proces iskanja dokumentov pred nekaj deset leti drugačen od današnjega brskanja po njih. Kljub temu lahko zapišemo, da so sodobne e-arhivske rešitve

že zasnovane na temeljih prav takšnih pristopov, zato ver-

jamemo, da bo iskanje dokumentov (ki

Beseda e-poslovanje je v zadnjih letih postala eden najbolj zlorabljanih poj-mov na področju informa-tizacije v podjetjih. Z e-po-slovanjem smo označevali vsa orodja, rešitve in pro-cese, ki uporabljajo infor-macijsko podporo. Smo za-to že e-podjetje?

E-poslovanje v praksi prina-ša korenito spremembo v upravljanju poslovnih proce-sov, ki čedalje bolj uporabljajo IKT za zagotavljanje učinkovito-sti, prilagodljivosti in osredoto-čanja podjetja na njegove ključ-ne kompetence. Podjetja se in-formatizacije dokumentnih vsebin in procesov lotevajo zelo različno, čeprav na sorodnih te-meljih. Jedro procesnega mode-la e-poslovanja so ključni proce-si in vsebine, zato gre v veliki ve-čini za upravljanje najrazličnej-ših dokumentov, vsebin in pro-cesov, ki se z njimi izvajajo. Kon-cepti rešitev so zelo podobni, pa naj gre za likvidacijo računov, naročilnic, delovnih nalogov ali za skupinsko delo pri teh-nični specifikaciji ali uporab-niški dokumentaciji novega iz-delka v proizvodnji.

Priprava specifikacije razpi-sne dokumentacije v javni upra-vi je na videz popolnoma dru-gačna kot upravljanje tehnične dokumentacije pametne hiše, v resnici pa gre za zelo podob-no elektronsko modeliranje do-

kumentnih procesov. Zahtevke za dopustno odsotnost, povra-čilo potnih stroškov ali nabavo drobnega materiala poznajo vsa podjetja, nekatere rešitve so ce-lo skupne različnim panogam.

»Naše informacijske rešitve temeljijo na odprtih standardih, odprtokodnih in dostopnih teh-nologijah in omogočajo integra-cijo v zelo različna obstoječa in-formacijska okolja. Ne ukvarja-mo se z licenčnimi shemami in

strank ne omejujemo z rigidni-mi rešitvami, temveč se prila-gajamo in izboljšujemo njihove obstoječe procese. Razumemo specifične zahteve, dokumen-te in procese ter jih ustrezno podpremo,« razlaga Andrej Ko-siter, direktor podjetja Agenda.

Dokumentni informacijski sistemi, podpora dokumen-tnim procesom v podjetjih in informatizacija poslovanja v e-poslovanje na eni ter dolgo-ročna hramba in arhiviranje e-dokumentov na drugi strani sta dve tehnološko in tudi procesno različni področji. Tudi v smislu poslovnih modelov in kompe-tenc ponudnika. Podjetja jih, vsaj v kontekstu računovodskih listin, obravnavajo skupaj in pri-čakujejo celostno rešitev, ki po-nuja tako podporo likvidaciji in obdelavi računov kot tudi dol-goročno hrambo tovrstnih do-kumentov.

»Kot specialisti za e-poslova-nje in podporo najrazličnejšim dokumentnim procesom v svo-jo celostno ponudbo ob lastnih informativnih rešitvah vklju-čujemo tudi storitve dolgoroč-ne hrambe različnih ponudni-kov. Menimo, da je takšna reši-tev najustreznejša, saj ponuja napredne, odprte, standardi-zirane in globalno uveljavljene splošne rešitve za podporo pro-cesom, obenem pa ponuja naj-boljše domače storitve dolgo-ročne hrambe v skladu z lokal-no zakonodajo,« dodaja Kositer.

Sodite med e-podjetja?

Naše infor-macijske rešitve temeljijo

na odprtih standar-dih, odprtokodnih in dostopnih tehnologi-jah ter omogočajo inte-gracijo v zelo različna obstoječa informacij-ska okolja.

"Andrej Kositer, direktor podjetja Agenda


Se sprašujete kako bi povečali učinkovitost, optimizirali poslovanje in ob tem zmanjšali še stroške poslovanja?

Potem je tudi v vašem podjetju nastopil pravi čas za prehod na brezpapirno poslovanje.

Z rešitvami Brezpapirja.si vsak dokument v elektronski obliki kar najhitreje potuje skozi vse faze poslovnega procesa, ob zaključku svoje poti pa se varno shrani v sistemu elektronske hrambe Arhiviraj.si.

Brezpapirja.si vam pomaga vzpostaviti nadzor nad procesi, skrajšati odzivni čas v procesih, povečati učinkovitost, znižati stroške in izboljšati kakovost poslovanja.

Pokličite 01 587 42 80 ali obiščite www.mikrocop.com.

Mikrocop d.o.o. | Industrijska cesta 1, Ljubljana | T: 01 587 42 80 | E: [email protected] | www.mikrocop.com

V zavarovalnici Adriatic Slovenica so se odločili pa-pirju čim bolj preprečiti vstop v njihovo organiza-cijo. V preteklih letih so iz-vedli prenovo in informa-tizacijo nekaterih poslov-nih procesov, ključna pa sta bila centralizacija in prenos procesov vložišča v zunanje izvajanje. Oce-njujejo, da so z novo orga-nizacijo prihranili skoraj 1,5 milijona evrov na leto.

Adriatic Slovenica je ena izmed večjih zavarovalnic na slovenskem trgu. Posluje prek devetih poslovnih enot in ima več kot tisoč zaposlenih, poleg tega pa sodeluje še z več kot sto agencijami za zavarovalno zastopstvo. »Pri takšnem obsegu poslovanja je najpomembneje zagotoviti optimalno izvajaje procesov. Naš cilj je torej, da jih v čim bolj poenotimo, optimiziramo njihovo izvajanje, vzpostavimo nadzor nad procesi in jih tam, kjer je to mogoče, tudi centraliziramo,« pravi mag. Alan Medveš, vodja upravljanja projektov v družbi Adriatic Slovenica. Dodaja, da se morajo procesi ne glede na lokacijo – na primer Koper,

Ljubljana ali Murska Sobota – izvajati na enak način. »Končni cilj je doseči celosten nadzor nad upravljanjem dokumentov, enoten dostop do dokumentov in poslovnih vsebin ter enoten sistem hrambe vseh dokumentov. Z zadovoljstvom lahko rečem, da smo to večinoma tudi dosegli,« pravi sogovornik.

Začeli so pri obdelavi zavarovalnih pogodb

Prve korake k brezpapirnemu poslovanju so v sodelovanju z Mikrocopom naredili leta 2008, ko so se lotili dematerializacije in avtomatizacije procesa obdelave zavarovalnih pogodb. Ob tem so uvedli tudi centralni sistem hrambe elektronskih dokumentov. Ko so videli, da so učinki pozitivni, so nadaljevali s procesom dodeljevanja priporočene sodne pošte. »Z neučinkovitim upravljanjem dokumentov, ki se nanašajo na sodne postopke, namreč sprejemamo kar precejšnje tveganje, ki lahko v skrajnem primeru pomeni tudi neposredno finančno škodo. Zato smo tudi ta proces dematerializirali in avtomatizirali ter nad njim vzpostavi

li ustrezen nadzor,« pojasnjuje Medveš in dodaja, da so brezpapirno poslovanje postopoma širili tudi na druga področja, kot so elektronsko upravljanje pogodb, avtorizacija naročil, likvidacija računov, odob

ravanje odsotnosti, avtorizacija pooblastil in druga.

Procese v vložišču prevzel zunanji izvajalec

Odločilni korak do brezpapirnega poslovanja pa je bila

centralizacija in prenos procesov vložišča v zunanje izvajanje. Skupaj z Mikrocopom so najprej izvedli sistemsko analizo procesov v vložišču, s katero so ugotovili, katere dokumente in v kakšnem obsegu prejemajo v družbi. Ena izmed glavnih ugotovitev je bila, da dokumentacija v družbo prihaja skozi več vstopnih točk (papirna pošta, vložišče, dislocirane poslovne enote, prodajna okenca), veliko število dislociranih enot pa nadzor nad vhodnimi dokumenti še dodatno otežuje. »Zato smo želeli vzpostaviti centralizirano vložišče na eni lokaciji, pri čemer smo se odločili, da upravljanje tega vložišča prepustimo v zunanje izvajanje usposobljenim strokovnjakom,« pojasnjuje sogovornik.

Po novem proces poteka tako, da Pošta Slovenije vso vhodno pošto preusmeri na eno lokacijo – v storitveni center Mikrocopa v Kopru. Tam se vsa papirna pošta takoj pretvori v elektronsko obliko, ob tem pa se zajamejo tudi podatki, potrebni za prenos v centralni dokumentni sistem. Ko dokumenti v elektronski obliki končajo svojo pot skozi po

slovni proces, se shranijo v sistemu Arhiviraj.si.

Mize se nič več ne šibijo pod težo papirjaZ rezultati so zadovoljni tako zaposleni kot vodstvo v Adriaticu Slovenici. »Pred prenovo poslovnih procesov in uvedbo rešitev brezpapirnega poslovanja so se delovne mize zaposlenih, še posebej v nekaterih timih, dobesedno šibile pod težo papirnih dokumentov. Z novo organizacijo dela smo jih osvobodili papirja in s tem ustvarili prijetnejše in bolj stimulativno delovno okolje, kar povečuje zadovoljstvo zaposlenih in prispeva k večji učinkovitosti,« pojasnjuje Medveš in napoveduje, da bodo do nekaterih vsebin omogočili tudi mobilni dostop.

Procesi zdaj tečejo hitreje in zahtevajo manjšo angažiranost zaposlenih na teh točkah procesa. »Zaposlene z bogatim vsebinskim znanjem smo preusmerili na vsebine, ki so pomembne za našo osnovno dejavnost in nam omogočajo, da strankam ponudimo kakovostnejše in konkurenčnejše zavarovalne storitve,« je še dodal Medveš.

Kako so v Adriaticu Slovenici izgnali papir in pospešili procese

Družba Mikrocop je v Kon-gresnem centru Brdo pri Kranju 13. novembra prire-dila že 10. Mikrocop konfe-renco. Osrednja tema letoš-njega jubilejnega dogodka je imela naslov »Z brezpa-pirnim poslovanjem do po-slovne odličnosti«.

Na konferenci, ki je tradicionalno posvečena brezpapirnemu poslovanju, je več kot 150 udeležencev izvedelo, kako bolj učinkovito upravljati dokumente in kako lahko brezpapirno poslovanje pospeši izvajanje poslovnih procesov.

Osrednji del pozornosti je bil namenjen praktičnim primerom. Predstavniki različnih organizacij so prikazali svoje izkušnje z brezpapirnim poslovanjem. Mag. Alan Medveš, vodja upravljanja projektov pri Adriaticu Slovenici, je opisal, kako jim je s prenosom vložišča v zunanje izvajanje in prenovo poslovnih procesov uspelo preprečiti vstop papirja v organizacijo. Franc Kodela, vodja projekta prenove procesov v Javnih službah Ptuj, je pojasnil, da so izvajanje procesov pospešili tako, da so vso prejeto pošto in račune začeli upravljati zgolj v elektronski obliki. Tomaž Dvořak, izvršni direktor družbe Alta Skladi, pa je povedal, da so uvedli brezpa

pirno poslovanje z namenom, da bi vlagateljem olajšali naložbeno varčevanje, hkrati pa povečali učinkovitost svojega poslovanja in vzpostavili večji nadzor nad dokumenti. V sklepnem delu je udeležence s svojo izjemno poslovno in življenjsko zgodbo navdušil še izumitelj, inovator in svetovljan Peter Florjančič.V Mikrocopu se zavedajo, da je zadovoljstvo strank temelj dolgoročnih partnerskih odnosov. Svojo zanesljivost in odličnost dokazujejo s 37letno zgodovino poslovanja. Letos so znova vpeljali standard kakovosti ISO 9001:2008 in s tem potrdili, da so tudi formalno sprejeli koncept kakovosti, učinkovitosti in stalnih izboljšav v po

slovanju. Cilj vsega tega je zagotavljanje visoke stopnje zadovoljstva strank.

»Pridobitev certifikata ISO 9001:2008 je pomemben mejnik v našem poslovanju. Veseli smo, da nam je naša prizadevanja uspelo nadgraditi z vpeljavo sistema vodenja kakovosti, ki ustreza zahtevam standarda ISO 9001:2008,« je poudarila Simona Kogovšek, direktorica družbe Mikrocop. Zagotovila je, da bodo skupaj s sodelavci tudi v prihodnje svoje aktivnosti usmerjali v izpolnjevanje potreb in pričakovanj strank. »Kakovost naših rešitev in storitev bomo gradili na učinkoviti organizaciji, strokovnosti, izkušnjah in osebni odgovornosti vsakega posameznika,« je še dodala.

Z manj papirja do večje poslovne odličnosti

Pred leti smo se odločili, da procese, ki niso strogo vezani na izvajanje naše osnovne dejavnosti, kamor sodi tudi upravljanje dokumentov, preda-

mo v upravljanje izkušenim zunanjim strokov-njakom.

"Mag. Alan Medveš, vodja upravljanja projektov v družbi Adriatic Slovenica

" Ob koncu uvodnega dela konference je Ana Pribaković Borštnik (levo), direktorica področja ocenjevanja sistemov vodenja na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje, Mikrocopovi direktorici Simoni Kogovšek predala certifikat ISO 9001:2008.


ZMEDA D.O.O.

KDO HUDIČA JE PUSTIL TUKAJ TA DOKUMENT?

TA PA RES NE SODI SEM!!!

NE NE, MISLIM, DA

JE BIL TA!

MISLIM, DA JE BIL TA DOKUMENT

ODOBREN.

TAKO NE GRE VEČ!AMPAK KAKO REŠITI

SITUACIJO?

NEPLAČAN RAČUN? NEMOGOČE! O TEM BI

VENDAR MORALA VEDETI KAJ VEČ.

IN ŠE VELIKO VEČ…

VIDVA STA ODGOVORNA ZA TO NALOGO, KI BI MORALA BITI ŽE KONČANA. KAKŠNO

JE TRENUTNO STANJE?

SEVEDA, VAŠO ZAHTEVO SEM TAKOJ

POSREDOVAL NAPREJ!

JE TO PROJEKTNA DOKUMENTACIJA? ZAKAJ POLOVICA

DOKUMENTOV SPET MANJKA?

ŠMENTANA MUHA! PA KOLIKO JE ŠE TEH

DOKUMENTOV?

NE VEM. KOLEGA BI MORAL ŽE KONČATI,

AMPAK JE ŠEL K STRANKI IN ME NI OBVESTIL...

CENIKI

EPOŠTA

PREDPISIDIREKTIVE

PONUDBEPOTNI NALOGI

NAROČILA POGODBE

PRITOŽBEGARNCIJE

BANČNI IZPISKINALOGI

KLET

PROJEKTI

ŠEF

RAČUNOVODSTVO

PROIZVODNJA

Naj vam predstavimo podjetje ZMEDA D.O.O., ki nima izdelanega idealnega procesa potrjevanja, sledenja in arhiviranja dokumentov. Morda se tudi vi soočate s situacijo, ko ne veste kje se nahaja na primer račun, ki ga je potrebno potrditi (včasih se tudi izgubi/založi). Ne veste v kateri fazi je vaša zahteva in ali imate na voljo najnovejše, posodobljene dokumente vezane na določen projekt. Vse te ovire (in mnoge druge) bodo z rešitvijo dataPoint za dokumentno upravljanje postale zgodovina. Z dataPoint vedno veste VSE o svojih dokumentih.

KONICA MINOLTA SLOVENIJALetališka cesta 29, 1000 Ljubljana

[email protected]

Za vsako težavo obstaja rešitev.

dataPoint

Konica Minolta ni zgolj proizvajalec tiskalnikov in ponudnik storitev zuna-njega upravljanja tiskanja, temveč je v zadnjih letih razvila tudi vrsto program-skih rešitev za napreden zajem in upravljanje doku-mentov. Z njimi podjetjem ponuja še kakovostnejšo optimizacijo tiskalniške infrastrukture in vseh pro-cesov, ki se dotikajo doku-mentnih tokov.

Glavni poudarek Konice Minol-te je svetovanje podjetjem, ka-ko glede na specifične potrebe učinkovito urediti dokumen-tno poslovanje. Bistvena pred-nost takšne storitve pri Konici Minolti Slovenija je, da lahko poleg svojega znanja in virov črpa tudi znanje in vire iz ka-teregakoli sestrskega podjetja v Evropi in tako zagotavlja res vrhunsko storitev.

Konica Minolta je v največji češki tovarni pršil Aerosol, ki na leto proizvede več kot 40 mili-jonov kosov pršil, povsem pre-novila ravnanje z dokumenti. Stranka je od ponudnika žele-la dobiti učinkovito rešitev za upravljanje dokumentov, po-vezanih s poslovnimi sestan-ki, pogodbami in reklamacija-mi. Na sestanku morajo biti in-formacije in dokumenti na vo-ljo vsem zaposlenim, ki jih zade-vajo, omogočati pa morajo tudi nadaljnje spremljanje izvajanja nalog. Upravljanje pogodb mo-ra biti pregledno v vseh fazah – pripravi, popravljanju in podpi-sovanju. Od rešitve za upravlja-nje reklamacij pa se pričakuje celosten pristop k obravnavi, torej sprejemanju, obdelavi in obveščanju strank. Konica Mi-nolta je podjetju Aerosol name-stila svojo dokumentno rešitev dataPoint.

Rešitev dataPoint za obvladovanje dokumentov in procesovRešitev dataPoint omogoča tes-no integracijo z večopravilni-

mi tiskalniki, zato se lahko vsi papirnati dokumenti kaj hitro znajdejo v elektronski obliki. Poleg skeniranja lahko uporab-niki posamezen dokument ali skupino dokumentov enostav-no dopolnijo z drugimi razpo-ložljivimi informacijami (me-tapodatki). Sistem, opremljen z Abbyyjevo programsko re-šitvijo za optično prepozna-vanje dokumentov, samodej-no izvleče tekstovne informa-cije (OCR), sposoben pa je tu-di prepoznave z roko napisa-nega teksta (ICR). Poleg tega obvlada še branje morebitnih črtnih kod ali drugih struktu-riranih podatkov (prepoznava po področjih). Te informacije lahko zaposleni uporabijo kot iskalne kriterije ali pa jih reši-tev kot metapodatke posreduje drugim poslovnim sistemom.

Posamezen dokument tako vstopi v rešitev dataPoint, opre-mljen z vsemi metapodatki, ti pa lahko v nadaljevanju sistemu določajo načine obdelave doku-menta. Uporabniki dokumentu dodajo zahtevane indekse, sis-tem pa beleži, kdo in kdaj je ure-jal dokument in komu ga je pos-redoval. Rešitev dataPoint hkra-ti skrbi, da dokument prejmejo zgolj uporabniki, ki so zanj av-torizirani, in preprečuje ustvar-janje novih različic enakega do-kumenta, ki bi pozneje lahko bi-le shranjene na več lokacijah.

Pot vsakega dokumenta se konča v elektronskem arhivu, ki skrbi za inteligentno shra-njevanje dokumentov. Ko do-kument vsebuje vse potrebne indekse, ga lahko uporabnik prenese v arhiv dataPoint. Če je treba, lahko dokument poš-lje (z vsemi indeksi) tudi v zuna-nji sistem (na primer ERP, DMS in druge). V vsakem trenutku pa rešitev uporabnikom omo-goča učinkovito iskanje posa-meznega dokumenta.

Zgledno postavljeni tokovi dokumentovV podjetju Aerosol so v pre-teklosti za izmenjavo doku-

mentacije med zaposlenimi uporabljali kar elektronsko pošto in tradicionalne pisar-niške programe z rabo ko-mentarjev ob spremembah. Preverjanje stanja posame-zne naloge ali projekta je za-to postalo zelo zahtevno in nepregledno, marsikatero stvar so zaposleni tudi spre-gledali. Po uvedbi rešitve da-taPoint, ki v celoti obvladu-je poslovno dokumentacijo podjetja in omogoča vzpo-redno sodelovanje zaposle-nih pri posameznih doku-mentih, je postalo spremlja-nje nalog in napredka bistve-no enostavnejše. V podjetju zdaj že sami oblikujejo nove delovne tokove ob uvedbi no-vih projektov/nalog.

Projekt uvedbe dokumen-tne rešitve dataPoint v podje-tje Aerosol je skupaj z analizo, načrtovanjem, implementaci-jo ter izobraževanjem zapo-slenih trajal dobrih šest me-secev. Podjetje ocenjuje, da se mu bo naložba povrnila v zelo kratkem času, saj so prihran-ki časa, ki ga zaposleni name-nijo za pripravo in spremlja-nje dokumentacije ter nalog, izjemno veliki, delovna učin-kovitost zaposlenih pa obču-tno večja.

»Dokumenti v podjetjih vsebujejo številne informa-cije in podatke, ki jih je tre-ba ustrezno varovati. Doku-mentne rešitve danes ne za-gotavljajo le boljšega upravlja-nja dokumentov in drugih elektronskih vsebin, tem-več zmanjšujejo vrsto tve-ganj, povezanih z izgubo ali razkritjem dokumentov,« je povedala Maja Žagar, vodja oddelka ECM v podjetju Ko-nica Minolta Slovenija.

Konica Minolta Slovenija tudi sicer sodeluje z največ-jimi strokovnjaki za rešitve SharePoint v Sloveniji in na področju upravljanja doku-mentov poskrbi za optimizi-rano rešitev, pisano na kožo vsaki stranki.

Urejeni dokumenti so prvi korak k urejenemu poslovanju

" Shema delovanja rešitve dataPoint v podjetju Aerosol


Čedalje več podjetij se od-loča za bolj ali manj ce-lostno zunanjo rešitev za svoje informacijske pot-rebe. Ena od takšnih mož-nosti je Poslovni center Po-šte Slovenije, ki podjetjem zagotavlja, da hitro in po-ceni poskrbijo za svojo in-formacijsko opremljenost.

Informacijske tehnologije so ne-pogrešljivo orodje za sodobno poslovanje, hkrati pa so za pod-jetja zaradi omejenih finanč-nih, kadrovskih in časovnih vi-rov tudi vse večja obremenitev. Zlasti v manjših organizacijah narašča obremenjenost zara-di vse večje kompleksnosti re-šitev, nujnega prilagajanja pro-cesov, rastočih zahtev po pod-pori spletnim in mobilnim na-pravam, potreb po delu kjerko-li in prave eksplozije podatkov.

Za najširši krog poslovnih uporabnikovVse več podjetij se zato odloča za bolj ali manj celostno zuna-njo rešitev za svoje informacij-ske potrebe. Takšno možnost ponuja Poslovni center Pošte Slovenije, ki podjetjem zagota-vlja, da z nekaj kliki pridejo do celostne informacijske opre-mljenosti. Pošta Slovenije na-mreč že vrsto let klasične po-štne storitve dopolnjuje z najso-dobnejšimi elektronskimi sto-ritvami, ki jim zaupajo najzah-tevnejši posamezniki, podje-

tja in javne ustanove. Družba z nekaj več kot 6.700 zaposleni-mi upravlja enega največjih in najsodobnejših informacijskih sistemov v Sloveniji, ki povezu-je 10 poslovnih enot, v katerih so združeni dva poštna logistič-na centra in 542 pošt.

Pošta Slovenije je v Poslov-nem centru združila nekate-re že znane informacijske sto-ritve – E-Arhiv, Moja pošta, Po-šta®ca in Nadomestni informa-cijski center, ki jim zaupa že več kot sto tisoč uporabnikov – in nekatere nove, kot so Digitalna pisarna, Poslovna e-pošta, Moj portal, Komunikator, Super-disk ter najem tako pisarniške zbirke Microsoft Office kot tudi strojne opreme HP in Samsu-ng. Hkrati Pošta Slovenije uvaja še več novih rešitev, namenje-nih najširšemu krogu poslov-nih uporabnikov. Med drugim v sodelovanju s HP omogočajo tudi avtomatiziran najem vir-tualnih in fizičnih strežnikov.

Storitve po meri vseh podjetijV ponudbo so vključene infor-macijske storitve, ki temeljijo na preizkušenih tehnologijah vodilnih ponudnikov, med dru-gim storitve za sodelovanje za-poslenih, napredne poslovne komunikacije, e-pošto, shranje-vanje in izmenjavo dokumen-tov ter mnoge druge. S storit-vami v Poslovnem centru lah-ko podjetja brez začetne nalož-

be in ob predvidljivih mesečnih stroških celostno opremijo svo-je zaposlene. Prav tako se izog-nejo zamudnemu in potratne-mu kupovanju, nameščanju in upravljanju lastnih IT-sistemov, saj skrb za pravilno in nemote-no delovanje, upravljanje in re-dno posodabljanje vseh stori-tev prevzamejo izkušeni stro-kovnjaki Pošte Slovenije.

Podjetja lahko vse storitve natančno prilagodijo svojim po-trebam in željam ter tudi plaču-jejo samo za tisto, kar dejansko potrebujejo in uporabljajo. Med drugim lahko izberejo in na-tančno določijo velikost e-po-štnih predalov za svoje upo-rabnike, prostor za dokumen-te in Superdisk ter dodatne sto-ritve in funkcionalnosti, poleg tega pa izberejo še primerno strojno opremo. Podjetja lahko v vsakem trenutku dodajajo ali odvzemajo naročene storitve, spreminjajo število uporabni-kov in možnosti ter zmogljivo-sti, ki so jim na voljo. Tako se lahko izredno hitro in stroškov-no učinkovito odzivajo na spre-minjajoče se razmere na trgu.

Največja zanesljivost in varnostVrhunske informacijske rešitve so s Poslovnim centrom na vo-ljo tudi tistim organizacijam, predvsem mikro in malim pod-jetjem, ki si jih prej zaradi viso-kih stroškov, pomanjkanja stro-kovnega znanja in zahtevnega

upravljanja niso mogle privošči-ti. Pa tudi vse druge organizaci-je lahko s to možnostjo znižajo stroške poslovanja prek nižjih stroškov za strojno in program-sko opremo ter upravljanje in-formacijskih tehnologij. Ker se storitve zagotavljajo iz podat-kovnega centra Pošte Sloveni-je, so prek spleta na voljo kjerko-li, kjer je na voljo internetna po-vezava, in na skoraj vseh napra-vah – na osebnih računalnikih, tablicah, pametnih telefonih in prek spletnega brskalnika.

Storitve gostujejo v najso-dobnejšem podatkovnem cen-tru Pošte Slovenije, ki z najna-prednejšimi tehnologijami in procesi ter rezervno lokaci-jo zagotavlja izredno zaneslji-vost storitev in najvišjo stopnjo varnosti podatkov; ta zagotovo močno presega finančne, teh-nične in strokovne zmožnos-ti večine podjetij. Za pravilno in nemoteno delovanje stori-tev, skrbno upravljanje in re-dno posodabljanje skrbijo od-lično usposobljeni strokovnja-ki Pošte Slovenije. Vsi podatki se hranijo znotraj meja Sloveni-je, kar je pomembna prednost za stranke, ki morajo pri delu z osebnimi in drugimi obču-tljivimi podatki upoštevati slo-vensko zakonodajo in evrop-ske direktive. Pošta Slovenije vsem zagotavlja podporo pri iz-biranju, nameščanju in uporabi vseh storitev ter brezplačno te-lefonsko in spletno svetovanje.

Storitve po meri podjetij vseh velikosti

" Poslovni center Pošte Slovenije ponuja informacijske storitve, ki temeljijo na preizkušenih tehnologijah vodilnih ponudnikov.




Bvlgari Rose Essentielle 100ML, ženska toaletna voda

namesto 42,90samo

2,90 EUR*




Prenosnik DELL Inspiron 3521 C1007U/15,6”/W3Y

namesto 299,00samo

259,00 EUR*




Logitech zvočnikiZ-506 5.1 - 980-000431

namesto 87,72samo

47,72 EUR*


Gartnerjevi analitiki so IT--panogo dobesedno pret-resli z napovedjo, da bo do leta 2017 direktor trženja za IT-rešitve porabil več denarja kot njegov kolega direktor informatike. Na drugi strani pa najnovejša IBM-ova globalna raziska-va s področja trženja kaže, da kar 71 odstotkov direk-torjev trženja meni, da ni-so pripravljeni na obvla-dovanje podatkov, katerih količina in raznolikost str-mo naraščata. Zato bodo morali vlagati v nova orod-ja in tehnologije ter razvi-ti nove strategije za obvla-dovanje vse večjih količin podatkov.

Porabniki informacije o svo-jem ravnanju in navadah za-vedno in nezavedno razkriva-jo na vsakem koraku. Nekatera podjetja so že spoznala, da lah-ko z napovedno analitiko dose-gajo konkurenčno prednost na trgu. »Podjetja so danes dobe-sedno zasičena s podatki. Za-poslenim v oddelku trženja se pogosto zdi, da je podatkov in kanalov, prek katerih komuni-cirajo s strankami in porabniki, preprosto preveč,« pravi Colin

Linsky, vodilni IBM-ov globalni strokovnjak za napovedno ana-litiko v prodaji na drobno. Do-daja, da je zbiranje pravih po-datkov kompleksno, izluščenje bistva in kakovostnih informa-cij pa zahtevna naloga. »Anali-tične rešitve si niso vse enake. Podjetje mora najti pravo orod-je in ga pravilno uporabljati, če naj z njim ustvari dodano vred-nost,« poudarja sogovornik.

Tehnologija je nared, ljudje še neStrokovnjaki se sicer strinja-jo, da je danes tehnološka plat analitičnih rešitev dobro pokri-ta. Podjetja imajo na voljo pe-stro izbiro orodij. Zatakne pa se pri zaposlenih, ki to tehno-logijo uporabljajo. Pomanjka-nje znanj je vse bolj očitno, saj tudi pri uporabi analitike v tr-ženjske namene opažamo, da zaposleni od kopice naprednih funkcij, ki so jim na voljo, upo-rabljajo le peščico.

Razvijalci analitičnih reši-tev pa se ne ustavljajo in z vsako novo generacijo poslovne pro-gramske opreme uvajajo nove tehnologije ter številne novosti, ki še dvigujejo meje mogočega. Vse te novosti za podjetja pome-nijo nove priložnosti – kdor se

bolje poglobi v te vsebine in re-šitve, bo dobil boljše odgovore in informacije. Te se v poslovnem svetu vsekakor da izkoristiti.

Osredotočanje na podatkeDirektorji trženja so zaupali, da so jih eksplozija podatkov in družbenih omrežij ter vrsta no-vih kanalov in naprav, ki omo-gočajo komunikacijo s ciljni-mi javnostmi, ujeli nepriprav-ljene. Odgovarjanje na te izzi-ve pa od njih zahteva uvajanje

sodobnih tehnologij, ki jim bo-do pomagale obvladovati kom-pleksnost podatkov in komuni-kacijo. Razumevanje področja analize strank je tako vse viš-je na njihovi prioritetni lestvi-ci, saj so od tega vse bolj odvis-ni poslovni rezultati podjetja.

»Obvladovanja podatkov danes ne zavira tehnologija, ta je temu izzivu povsem kos, precej več pa je organizacij-skih, političnih in pravnih te-žav. Tudi prizadevanje podje-

tij, da bi pridobila kar največ podatkov, ni nujno prava pot. Pomembna je 'ostrina' podat-kov in analitika podatkom daje prav to – daje jim natančnost,« razlaga Linsky.

Zapostavljeni odnosi z dobaviteljiV poslovnih krogih se že dol-go krešejo mnenja, kako lah-ko podjetja omogočijo varno izmenjavo podatkov s svojimi poslovnimi partnerji in kaj jim

ta lahko prinese. Podjetja se ta hip osredotočajo na upravlja-nje odnosov s strankami in ob-vladovanje tega dela poslova-nja, medtem ko z dobavitelji in podizvajalci še vedno gojijo tradicionalne poslovne vzor-ce, izboljšane le za nekaj ge-neracij napredka na področ-ju komunikacij. A s podrob-nejšo izmenjavo podatkov in ne zgolj transakcij med podje-tji, vpletenimi v dobavno veri-go, bi slednja lahko postala še krepko bolj učinkovita in do-bičkonosna.

»Vas zanima, kdo ima gori-vo, ki bo poganjalo prihodnjih nekaj let poslovanja?« sprašu-je Linsky. Kot pravi, so to po-nudniki telekomunikacij. Oni imajo po zaslugi pametnih naprav, ki jih ljudje pridno nosimo s seboj in uporablja-mo za čedalje več opravil, že danes zelo dobre predstave o tem, kako ljudje razmišljajo in kaj si želijo. »Upravljanje odno-sov s strankami je komaj dob-ro začelo svojo poslovno pot, upravljanje odnosov z dobavi-telji pa je šele v povojih. A eno je jasno – s pametno izmenja-vo informacij si podjetja lahko znatno izboljšajo poslovanje,« pravi Linsky.

Upravljanje odnosov s strankami je šele začelo svojo poslovno pot

AN

ŽE

MA

LO

VR

H

S pametno izmenjavo informacij si podjetja lahko znatno izboljšajo poslovanje.

" Colin Linsky, vodilni IBM-ov globalni strokovnjak za napovedno analitiko v prodaji na drobno

Vsak dan se srečujemo z vse večjo količino podat-kov, ki jih je treba pravilno zbirati, hraniti, obdelovati in analizirati, če jim želimo dati vrednostni pomen, kar nam omogoča pravilne poslovne odločitve.

Seveda se tehnologija spopa-da z vse večjimi izzivi, kako takšno količino podatkov za-jeti dovolj hitro, kam in kako jih shraniti, kako jih obdela-ti in pripraviti za analize. Kot običajno se je na podlagi starih resnic v informatiki razvilo no-vo področje, tokrat imenova-ni BigData, ki naj bi odgovori-lo na vse našteto. Če pošteno pogledamo v njegovo drobov-je, BigData rešuje enake teža-ve, kot jih ima človeštvo že od pradavnine – to je najti ustre-zno rešitev za obvladovanje večje količine podatkov, kot jih je sposobna obdelati trenutna tehnologija.

Evidentira se dejansko vseKaj pa je vir vse te »nove« koli-čine podatkov? Omejimo se sa-mo na revolucijo pojava inter-neta in mobilnih naprav. Inter-net je prispeval za velikostni ra-zred več podatkov, kot smo jih imeli pred njim. Evidentira se dejansko vse, kar počnete na spletu, in se pozneje tudi ana-lizira. Ciljev je več: optimizira-

Kako lahko BigData pomaga Božičkuti nakupni proces kupca, po-večati doseg oglasov, ponuditi uporabniku primerne izdelke.

Ti podatki nastajajo z inte-rakcijo človeka in računalni-ških sistemov. Drugačna zgod-ba so vsi podatki, ki nastajajo zaradi pojava mobilnih telefo-nov, tablic, mobilnih aplikacij in s tem povezane senzorike, ki spremlja celotno našo mo-bilno izkušnjo od lokacije, na-čina uporabe, počutja, pora-be kalorij in podobno. Vsi po-datki se zbirajo v javnih ali za-sebnih oblakih in te podatkov-ne baze postajajo velikanske. Za lažjo predstavo: Facebook analizira 500 terabajtov po-datkov – to je 500 tisoč diskov z zmogljivostjo en terabajt, ki jih imajo povprečni uporabni-ki doma za shranjevanje svojih slik in filmov.

Tehnika naprednih vizualizacijProizvajalci programske in strojne opreme poskušajo s svojimi rešitvami slediti zahte-vam po obvladovanju vse večje količine podatkov na učinkovit način, zato tudi velja, da je Big-Data pot in ne cilj, saj bo količi-na podatkov vedno presegala trenutne zmogljivosti.

Druga plat BigData je učin-kovito in v razumljivi obliki pri-kazati to množico podatkov. Uveljavlja se tehnika naprednih

Ne bomo čakali na boljši jutri, raje ga bomo ustvariliIBM-ov Ključ do rešitev je v Portorožu povezal več kot 700 voditeljev s pod-ročja IT, poslovanja, trženja, financ, medijev in drugih. Srečanje je odprl go-stitelj dogodka Roman Koritnik, ki je ob tej priložnosti vodenje podjetja simbolično predal Juliju Božiču, novemu izvršnemu direktorju IBM Slo-venija. Odprtje dogodka so zaznamovali še Harry van Dorenmalen, izvrš-ni predsednik IBM Evropa, David La Rose, generalni direktor IBM CEE, in vodilni IBM-ov znanstvenik Kerrie Holley ter okrogla miza z nosilci spre-memb, ki je potekala pod vodstvom Zavoda Y in Mreže idej. Popoldne so udeleženci lahko prisluhnili, kakšne so najnovejše poslovnoinformacij-ske rešitve, in spoznali številne primere dobre prakse, ki so jih predstav-ljali IBM-ovi poslovni partnerji in stranke v štirih vsebinskih sklopih: Mod-rejše poslovanje, Modrejše računalništvo, Modrejše trženje in Referenč-ne zgodbe. V večernem delu je vodilnim slovenskim gospodarstvenikom in udeležencem dogodka spregovorila Josephine Green, vizionarka novih vodstvenih modelov »Beyond20: 21st century stories«. Nadaljeval pa je Devon Harris, strateg, olimpijec in kapetan prve jamajške ekipe za bob ter ustanovitelj fundacije Keep on Pushing. Program letošnjega Ključa do reši-tev, oblikovanega glede na potrebe nosilcev sprememb v poslovnih siste-mih, je odgovarjal na vprašanje, kako do sprememb na bolje tukaj in zdaj. »Imamo strokovnjake, vrhunsko tehnologijo in željo po spremembah na bolje,« je poudaril Julij Božič. »Smo tukaj in zdaj in tako bomo tudi ravnali. Ne bomo čakali na boljši jutri, temveč ga bomo raje ustvarili.«

KLJUČ DO REŠITEV

Prihodki največji stoterici IT-podjetij so se zmanjšaliLeta 2012 je sto največjih IT-podjetij v regiji Adriatik ustvarilo 2,52 milijar-de evrov skupnih prihodkov in zaposlovalo nekaj več kot 14 tisoč ljudi. V primerjavi z letom 2011 so se skupni prihodki skrčili za 1,8 odstotka, število zaposlenih pa se je povečalo za štiri odstotke. Vodilni na lestvici je bil znova regionalni distributer M San Group, med prvih pet pa so se uvrstili še regij-ski ComTrade, slovenska Avtera, globalni ponudnik IBM in regionalni sis-temski integrator S & T Group. To so izsledki pravkar objavljene raziskave, ki jo IDC Adriatics pripravlja že četrto leto zapored. »Gibanja po državah in kategorijah ponudnikov precej odstopajo, kar izraža konjunkturo v posa-meznih državah in sposobnosti podjetij, da se prilagodijo izzivom zaostre-nih razmer poslovanja,« je povedal Boris Žitnik, glavni analitik in direktor IDC Adriatics. Prihodki sto največjih IT-podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem so upadli, v Srbiji in BiH so se povečali, v Makedoniji pa stagnirali.

NAJVEČJI V REGIJI

NA K R AT K O


Brezplačne interaktivne vizualizacije za vsakega poslovnega uporabnika.

Analytics Desktop

V nekaj minutah lahko ustvarite osupljive, interaktivne vizualizacije podatkov, ki s svojimi zgodbami ustvarjajo nov pogled in novo razumevanje dogajanja, ki ga analizirate in to seveda delite s svojimi sodelavci.

zastopa www.crmt.com

Drugi največji slovenski operater mobilne telefoni-je se po zrelosti poslovnega obveščanja uvršča med vo-dilnih 30 odstotkov podjetij na svetu.

Gradnja sistema za poslovno obveščanje ni modna muha. Največ k njegovemu razvoju pripomoreta poslovno okolje in konkurenca, ki podjetja iz udobja in ležernosti ob kon-cu rasti trga postavita pred dejstvo, da je treba vrednost upravljati.

V Simobilu so že pred 12 leti naredili kvantni preskok v zre-losti sistema poslovnega obve-ščanja (BI) in postavili kompe-tenčni center za zagotavljanje poslovnih vsebin. Ta je najprej zaposloval vodjo trž nega po-ročanja, kontrolorja in stro-kovnjaka za podatkovno skla-dišče, danes pa v njem dela 15 strokovnjakov, od predstavni-kov IT, ki skrbijo za arhitektu-ro sistema, do poslovnih ana-litikov iz kontrolinga in skupi-ne za upravljanje informacij (infomenedžment), ki pove-do, kakšne funkcionalnosti in vsebine je treba zagotoviti za ustrezno podporo odločanja.

Postali del poslovnega procesa»Postali smo del poslovnega procesa. Vsebine pokrivamo glede na potrebe poslovanja. Sodelujemo z vsemi poslovni-mi enotami, na primer z na-ročniško službo, trženjem, fi-nancami. Skupaj z njimi dolo-čamo vsebine in pomagamo oblikovati nove aktivnosti, na primer priporočila, kakšne te-lefone ponuditi stranki,« je po-vedala Andreja Štirn, direktori-ca poslovnega poročanja.

Kot je razložila Štirnova, podjetja pri evoluciji poslovne-ga obveščanja prehajajo skozi različne faze zrelosti, od osnov-ne, ko informatiki skrbijo za po-datke in izdelavo poslovnih po-ročil, do najvišje, ko imajo za poslovno obveščanje posebno službo. Prehajanje med posa-meznimi fazami zrelosti spod-buja razvoj poslovanja, pred-vsem optimizacija in usmerje-nost na rezultate, ko je treba za-četi meriti vse.

Ena obveščevalna organizacija za vse poslovne uporabnikeObičajno imajo podjetja pri pri-dobivanju podatkov za odloča-

Simobilovo poslovno obveščanje med najboljšo tretjino na svetu

Andreja Štirn, direktorica poslovnega poročanja v Simobilu:Na podlagi kazalnikov uporabniške izkušnje bomo lahko še bolj natančno ugotavljali, kakšna je verjetnost, da stranka odide.

nje silosni pristop, kar pomeni, da imajo različni oddelki, na primer trženje, prodaja in fi-nance, svoje podatke. V Simo-bilu so za potrebe poslovnega obveščanja najprej vzpostavili enotno podatkovno skladišče. Leta 2009 so pripravili prvo strategijo poslovnega obvešča-nja, leta 2011 pa so izvedli njego-vo prenovo z vidika organizaci-je, procesa in vsebin. Štirnova ugotavlja, da tehnologija ni naj-pomembnejša. Ne reši namreč težave, ampak samo podpre iz-vedbo. Bolj pomembno je, kaj podjetje želi s tehnologijo do-seči. Tako so postavili ključ-ne kazalnike pri razvoju siste-ma BI ter vzpostavili upravlja-nje podatkov. S kompetenčnim centrom so izvedli centralizaci-jo poslovne analitike in zagoto-vili enoten pregled nad poslov-

no uspešnostjo na ravni celot-nega podjetja. »Za takšno orga-nizacijo poslovnega obvešča-nja potrebuješ močnega spon-zorja in seveda ustrezen pro-račun,« pravi Štirnova. Podat-kovno skladišče zahteva dolo-čeno stopnjo prioritete, pri če-mer pa je treba izvajati zanj tu-di promocijo med poslovnimi uporabniki.

Kader so vzgojili samiPomembno vlogo ima tudi ka-der, to so poslovni analitiki, ki morajo poznati posebnosti po-slovanja v globino, hkrati pa imeti ustrezna informacijska znanja o podatkovnih zbirkah. Ključno je, da se ta kader, gre za profil družboslovnih infor-matikov, vzgoji v podjetju. Si-mobil je svoje poslovne anali-tike vzgojil v zadnjih šestih do

sedmih letih, večinoma iz vrst študentov.

Za razvoj sistema skrbijo zu-nanji izvajalci. Ob tem so pos-tavili standarde, ki jim omogo-čajo, da niso odvisni od enega samega partnerja oziroma pri večjih projektih lahko delajo z več partnerji. Standardizaci-jo so izvedli zaradi hitre rasti potreb, da lahko obvladujejo stroške, po drugi strani pa so zmanjšali tveganja pri razvo-ju ter postali bolj avtonomni in hitrejši pri zagotavljanju novih funkcionalnosti.

Upravljanje poslovne vrednosti in prihodnostiV podatkovno skladišče se zli-vajo informacije iz vseh infor-macijskih sistemov. Tako so omogočili izvedbo »value ba-sed managementa«. »To je nov vidik v telekomunikacijah, kjer se je veliko trošilo in gledalo le na prihodek. Zdaj se gleda do-dana vrednost stranke,« je raz-ložila Štirnova. V podjetju po-samezno stranko obravnava-jo z različnih vidikov – kontro-linga, trženja, financ in drugih področij. Obvladujejo nepo-sreden stroškovni vidik, kar pomeni, da za vsako stranko

spremljajo, kakšni so bili stro-ški prodaje, klicnega centra, omrežja in podobno. Za vsako stranko vedo, koliko jim ostane čistega dobička, in na tej podla-gi sprejemajo odločitve, koliko in kako vlagati vanjo.

V sistem poslovnega obve-ščanja bodo vključili tudi teh-nično službo oziroma omrež-je, da bodo lahko obvladovali uporabniško izkušnjo strank. »Na podlagi kazalnikov upo-rabniške izkušnje bomo lahko še bolj natančno ugotavljali, kakšna je verjetnost, da stran-ka odide,« je povedala Štirnova.

Danes v podatkovnem skla-dišču zbirajo različne podat-ke o navadah strank, kar jim pomaga pri obravnavi strank in napovedovanju prihodno-sti. Obvladujejo na primer bo-niteto in napovedujejo odho-de strank. Z napovednim mo-delom želijo podpreti tudi po-nubo naprav, ki so za podjetje z vidika stroškov pomemben dejavnik. Tak sistem omogoča napovedovanje najboljše na-prave za posamezno stranko, s čimer bodo lahko uporabni-kom ponudili najboljši model glede na njihovo porabo in iz-brane storitve.

Kako lahko BigData pomaga Božičku

ZANJO ZANJ

13–1

6 Obleka: H&M, New Yorker, Tally Weijl Obleka: New Yorker, H&M, Adidas

Kozmetika: Maybelline, L'Oreal, Nivea Kozmetika: AXE, Subrina, Nivea

Izlet: Gardaland, Slovenija, Disneyland Izlet: Gardaland, Disneyland, Postojnska jama

17–2

1 Knjiga: Madame Bovary, Twilight, 50 odtenkov sive Glasba: Broken Trigger, Before The Murder, D`Kwaschen Retashy

Kozmetika: L'Oréal, Nivea, L'OCCITANE Kozmetika: Axe, Subrina, L'Occitane

Obleka: Mariposa Clothing, S.Oliver, Lisca Šport: Helly Hansen, UMF - bikes, Elan

22–2

8

Obleka: Mariposa Clothing, poročne obleke Tamara Ficko, Jessica Jagec Collections

Avto: Alfa Romeo, Fiat, Renault

Oddih: Koča na samem, Rogla, Lifeclass Glasba: Zmelkoow, Happy Ol’ McWeasel, Elvis Jackson

Nakit: Nakit NA, Zlatarna Celje, Katja Koselj Jewellery Športna oprema: Shred Optics, Elan, Helly Hansen

29–3

5 Kozmetika: Vichy, Melvita, Somatoline Alkohol: Jack Daniel's, Suza rakija, Jägermeister

Oddih: Sončna hiša, avanture, LifeClass Športna oprema: Hummel, Elan, Shred Optics

Knjiga: 50 odtenkov sive, Čarobnost, [psi] Elektronika: Apple, Adata, Boxee Box

36–4

5 Nakit: Zlatarna Celje, Nakit NA, PikArt Športna oprema: Elan, Shred Optics, Oakley

Oddih: križarjenje, avanture, Koča na samem Elektronika: Apple, Motörheadphönes, Prestigio

Obleka: SibilaS Design, Mariposa Clothing, S.Oliver Kultura: Ceh za smeh, Stara mestna elektrarna, Jazz klub Satchmo

46–5

8 Kultura: Festival Ljubljana, Špas Teater, Kino Šiška Oddih: treking, turistična kmetija Vrbnjek, hotel d’Glöcknerin

Kozmetika: L'Oréal, Somatoline, Vichy Obleka: CEP, Urška Drofenik, poročne obleke Tamara Ficko

Wellness: Fitline Studio, Terme Zreče, Terme Lendava Knjiga: Slava vojvodine Kranjske, Dnevnik zadnje plovbe, [psi]

59+

Oddih: treking, križarjenje, LifeClass Oddih: treking, morje, Sončna hiša

Knjiga: Sveto pismo, Slava vojvodine Kranjske, astrologija Kultura: Kino Šiška, Festival Lent, Orto bar

Lepota/zdravje: Terme Krka, Artistry, Nutrilite Ura: Tissot, Marea, Festina

Kakšna darila moram pa letos kupiti za pridne male in velike fante ter punce?

" Najbolj priljubljene blagovne znamke med slovenskimi uporabniki Facebooka po spolu in starostnih skupinah

vizualizacij, kjer je v enem sa-mem prikazu v privlačni obli-ki vizualiziranih več tisoč po-datkov hkrati.

Kaj imajo najraje slovenski uporabniki FacebookaKer se bliža čas praznikov, smo z vodilnim analitičnim orod-jem MicroStrategy, ki ga zasto-pa podjetje CRMT, poiskali najbolj priljubljene blagovne znamke med slovenskimi upo-rabniki Facebooka, razdeljene po starostnih skupinah in spo-lu. Morda bo kdo od vas v sose-dnji sliki našel idejo za letošnje novoletne praznike.

Seveda pa je MicroStrategy v izhodišču namenjen pred-vsem poslovnim uporabni-kom; uporablja ga že več kot tri tisoč največjih svetovnih podjetij s področja bančni-štva, zavarovalništva, teleko-munikacij, trgovine in dru-gih dejavnosti. S svojo zasno-vo za enostavno in samostojno uporabo omogoča poslovnim uporabnikom analizo in razu-mevanje podatkov brez doda-tnih specializiranih znanj, ta-ko da lahko samo v nekaj mi-nutah izdelajo osupljive inte-raktivne vizualizacije podat-kov, ki s svojimi zgodbami po-nujajo nov pogled in novo ra-zumevanje analiziranih po-datkov.

SLAVKO KASTELIC, CRMT

Rešitev MicroStrategy omogoča poslovnim uporabnikom analizo in razumevanje podatkov brez dodatnih specializiranih znanj, tako da lahko samo v nekaj minutah izdelajo osupljive interaktivne vizualizacije podatkov.




Philips TV sprejemnik32PFL3078T, (LED, Digital Crystal Clear, HDTV, DVB-T/T2/C )

namesto 272,90samo

232,90 EUR*


V zadnjih letih si podjetja zaradi razmer še bolj priza-devajo za kar največjo stro-škovno učinkovitost. Ta-ko včasih že obsedeno išče-jo možnosti, kako bi še kaj prihranila ali optimizirala. Le redko pa se pri tem spom-nijo na področje programske opreme, ki sicer ponuja vrsto priložnosti za nižanje stro-škov ob hkratnem obvlado-vanju poslovnih tveganj.

Celostno upravljanje poslovne programske opreme (Software Asset Management, SAM) je model vpeljave vseh procesov, ki podjetjem pomaga doseči maksimalen izkoristek licenc programske opreme skozi njihov celotni življenjski cikel. Vpeljava modela SAM podjetjem omogoča realen, neposreden in celosten pregled nad uporabo programskih licenc ter uvedbo vseh procesov, ki sledijo stroškovni učinkovitosti v vsaki fazi življenjskega cikla licence proizvajalca programske opreme.

Do petine nižji stroškiStrokovnjaki ocenjujejo, da z uporabo modelov celostnega upravljanja poslovne programske opreme podjetja v povprečju povečajo poslovno korist teh naložb in hkrati znižajo

Ko iščemo prihranke, programsko opremo neupravičeno prezremo

Od 28. novembra do 31. decembra

KO L E DA R D O G O D KOV

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in pri-zorišče dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.

"WCIT 2013, 4. svetovna konferenca o IKT, World Information Technology and Services Alliance (WITSA), Bruselj, 28. novem-ber, Maison N.-D. Chant d'Oiseau (www.awer-center.org)

"Telfor 2013, 21. mednarodni telekomunikacijski forum, Društvo za telekomunikacije in Elektrotehnički fakultet u Beogradu, Beog-rad, 28. november, Sava centar (www.telfor.rs)

"SPC IPC Drives 2013, konferenca in razstava o električni avtomati-zaciji, sistemih in komponentah, Mesago Messe Frankfurt, Nürnberg, 28. november, Messezentrum NürnbergMesse (www.mesago.de)

"SPC Adriatics 2013, regijska konferenca, namenjena vsem, ki se profesionalno ukvarjajo s programsko opremo SharePoint Server in Microsoft Project, Zagreb, 28. november, hotel Aristos (spcadri-atics.com)

"Osnove računalništva, začetni tečaj o uporabi računalnika, Wor-da, interneta in e-pošte, Housing Co., Ljubljana, 2.–11. december, učilnica podjetja (www.housing.si)

"Online Educa Berlin 2013, 19. mednarodna konferenca o tehno-loški podpori učenja in izobraževanja, ICWE GmbH, Berlin, 4.–6. de-cember, hotel InterContinental (www.online-educa.com)

"mHealth Summit, konferenca in razstava o mobilnem zdrav-ju, Foundation for the National Institutes of Health, mHealth Allian-ce in National Institutes of Health, Washington, 8.–13. december, Gaylord National Resort and Convention Center (www.mhealthsu-mmit.org)

" Informatika v javni upravi 2013, enodnevni posvet o vpraša-njih informatike v javni upravi, Slovensko društvo Informatika, Brdo pri Kranju, 9. in 10. december, Kongresni center Brdo (www.iju2013.si)

"Gartner Data Center Conference 2013, mednarodna konferenca o mobilnosti, oblaku, hrambi podatkov in drugih področij IKT, ki dolo-čajo nove potrebe po podatkovnih centrih, Gartner, Las Vegas, 9.–12. december, The Venetian Resort Hotel and Casino (www.gartner.com)

"HP Discover 2013, največja evropska konferenca HP, partnerjev in uporabnikov opreme HP, Barcelona, 10.–12. december, Fira Bar-celona (h30614.www3.hp.com)

Podjetje ComTrade je za predstavnike bančnega sektorja in zainteresirane javnosti organiziralo do-godek Trendi na področju e-bančništva, na katerem so udeležencem predsta-vili najnovejše smernice v spletnem in mobilnem banč ništvu. Strokovnja-ki so si enotni, da se mora-jo tudi banke še približati uporabnikom, to pa lahko najenostavneje storijo s po-močjo sodobnih tehnologij.

Glavna akterja sprememb na področju bančništva sta mobilnost in računalništvo v oblaku, spregledati pa ne gre niti vloge družbenih omrežij. Danes so banke in njihove storitve uporabnikom dostopne prek številnih kanalov – tako bančnih okenc, spleta, mobilnega telefona kot celo družbenih medijev. Večkanalna komunikacija je v zadnjih letih še nadgrajena z zahtevami po enostavni in zabavni uporabi storitev, pri čemer pa morajo banke poskrbeti, da bodo uporabniški vmesniki in sama komunikacija prilagojeni vsem in ne le mladim uporabnikom.

Uporabo mobilnih in spletnih bančnih aplikacij spodbujata enostavnost in varnost. A

različne starostne skupine uporabnikov zahtevajo tudi spremembe v komunikaciji: nekateri uporabniki imajo raje osebno bančništvo, drugim zadostujeta že računalnik in spletna banka, tretji bi vse opravili po telefonu, četrti pa bi z bančnim uslužbencem komunicirali kar prek videoklepeta.

Personalizirana ponudba in nebančne storitveDa v sodobnem svetu šteje predvsem uporabniška izkušnja, kaj hitro spoznavajo tudi banke. Vse storitve morajo biti kar najbolj pisane na kožo uporabniku, torej personalizirane, saj so take tudi najbolj učinkovite. Ne nazadnje banke o uporabnikih hranijo veliko informacij, ki so jim lahko v izdatno pomoč pri pripravi personaliziranih ponudb. Poleg osebnih podatkov ima banka vpogled še v porabo sredstev (kartična in spletna plačila), na podlagi katerih lahko zelo dobro oceni življenjski slog posameznika. Še več, digitalni domorodci si celo želijo, da bi banka vedela več stvari o njih in bi jim z bančnimi produkti pomagala reševati finančna vprašanja ali preprosto pomagati pri upravljanju finančnih sredstev.

V tem slogu banke dodajajo tudi izdelke in storitve, ki na prvi pogled nimajo večje povezave z banko. Financiranje potovanj ter različne oblike posojil in lizingov v povezavi z drugimi vplivnimi podjetji s posameznih področij niso več redkost. Konkurenčne ponudbe nebančnih izdelkov je prav tako iz meseca v mesec več – Moneta, plačevanje položnic v veleblagovnicah in druge oblike elektronskih in mobilnih plačil so le nekateri primeri, kako banke s pomočjo sodobnih tehnoloških rešitev širijo svoj vpliv. Tudi rešitve, ki omogočajo plačevanje prek družbenih omrežij, komaj čakajo na množično sprejetje pri uporabnikih. Z nekaj kliki bomo lahko prijateljem ali sebi kupili izdelek kar prek Facebooka.

Varnostni izzivi se spreminjajoVarnost uporabe elektronskega in mobilnega bančništva je še vedno ena izmed prioritet bank. Čeprav danes banke uvajajo nove rešitve veliko hitreje kot pred leti, pri tem najprej skrbijo za varnost. A vsi napredni načini avtentikacije, rešitve za odkrivanje prevar, požarne pregrade in številni drugi varnostni ukrepi imajo dve nega

tivni posledici. Zahtevna prijava poslabša uporabniško izkušnjo, varnostnim ukrepom pa so se prilagodili tudi napadalci. Tako se zdaj na ebančne račune uporabnikov ne spravljajo več z »digitalno silo«, temveč kradejo predvsem identiteto uporabnikov in tako na eleganten način pridejo v banko.

Banka kot finančna in karierna svetovalkaCilj sodobne banke je prijazna in zabavna komunikacija, zato morajo banke zamenjati svojo nekdanjo podobo, ko so uporabnikom stregle predvsem s suhoparnimi podatki. Komunikacija se je povsem spremenila, danes lahko v bankah dobimo kakovostne odgovore na svoja nebančna vprašanja, povezana s širšo ali lokalno tematiko.

Sodobni bančniki bodo razvili številne specializacije, saj to od njih zahtevajo stranke. Uporabnikom bodo lahko poleg naložbenih (upravljanje osebnih/družinskih financ) dajali še karierne nasvete. Tudi na daljavo, saj bo tehnologija poskrbela, da bomo ta tako želeni osebni pristop imeli kar s pomočjo videoklepeta. Komitenti namreč bankam pogosto zaupamo bolj kot drugim ponudnikom iz nefinančnega sektorja.

Sodobno bančništvo prek družbenih omrežij

" Velik hit na področju bančništva so predvsem mobilne bančne aplikacije, ki uporabnikom omogočajo takojšen in enostaven dostop do vrste bančnih storitev.

Tušmobil s telefoni lastne znamke

Novi center v središču Ljubljane

Najhitrejši brizgalniki tudi pri nas

V Tušmobilu so predstavili cenovno ugodne in kakovostne telefone lastne blagovne znamke Tušmobil, med katerimi so tudi trije pametni telefoni. Z lastno linijo telefonov, ki jo v ponud-bo uvaja kot edini operater na slovenskem trgu, želi Tušmobil svojim uporabnikom ponuditi prednosti, ki jih porabnikom prinaša lastna blagovna znamka.

Telekom Slovenije je na Pogačarjevem trgu v središču Ljubljane odprl svoj 19. prodajni cen-ter. V njem so uporabnikom na voljo storitve Mobitela, Siola in druge storitve Telekoma Slove-nije ter vsa strokovna podpora in svetovanje. Obiskovalci lahko uredijo vse zadeve, povezane s storitvami elektronskih komunikacij za zasebno ali poslovno rabo, izkoristijo brezplačen in-ternetni dostop WiFi ali se sprostijo v Siolovem kotičku z različnimi TV-vsebinami.

HP je slovenski javnosti predstavil najhitrejši brizgalni tiskalnik na svetu – HP Officejet Pro X z revolucionarno nepremično brizgalno glavo, ki natisne celo vrstico naenkrat, pri čem se pre-mika le papir. Zato je tiskanje s temi napravami izjemno hitro, celo hitrejše kot pri laserskih ti-skalnikih. Z novo tehnologijo brizgalnega tiskanja (HP PageWide Technology) naprave serije HP Officejet Pro X natisnejo tudi do 70 strani na minuto, kar je izjemen dosežek, ki ga je prizna-la tudi Guinnessova knjiga rekordov. Ob novih tiskalnikih na slovenski trg prihaja tudi vrsta novih prenosnikov serij ProBook in EliteBook, mobilnih delovnih postaj za zahtevnejše upo-rabnike serije HP ZBook ter privlačen in zmogljiv računalnik vse-v-enem HP ENVY Recline.

MOBILNA TELEFONIJA

TELEKOM SLOVENIJE

HP


skrbno ravnamo s pisano besedo.

Vse od izuma pisave si prizadevamo iznajti način za ohranitev pisane besede. Danes pišemo več kot kdajkoli, ustvarjamo in prejemamo na tisoče dokumentov vsak mesec.

Spremljanje, beleženje, distribucija, oblikovanje in dostopanje, so naloge bistvenega pomena, saj tok teh dokumentov predstavlja življenjsko moč podjetja. Ker se zavedamo pomembnosti in vrednosti vaših dokumentov, smo pripravili rešitve in sisteme, ki zagotavljajo, da bodo vedno dosegljivi na pravem mestu. Že najmanjši model iz družine, TASKalfa 3051ci, vam bo v veliko pomoč, saj lahko skenirane dokumente pretvarja v obliko, primerno za iskanje ključnih besed.

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.siKYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

TASKalfa 3051ci/3551ci/4551ci/5551ci

SLO_KYO_Image_AZ_129x197_news_Finance_type_c.indd 1 19.9.2013 12:28:23

stroške za 10 do 20 odstotkov. Omenjeni model se v praksi iz-kaže za najbolj nujnega in ko-ristnega v obdobjih struktur-nih sprememb v podjetjih – na primer pri združitvah, več-jih kadrovskih menjavah, hi-trejši rasti obsega poslovanja, uvedbi novih večjih sistemov in drugih.

Če hočeš optimizirati, moraš najprej poznati

»Organizacije ne mo-rejo optimizirati, česar ne poznajo. Če je cilj or-

ganizacije vpeljava virtualizacije po-

datkovnega cen-tra, selitev v za-sebni ali javni ob-lak (IaaS, PaaS

ali SaaS), mo-ra organizacija vedeti, katero

strojno in pro-gramsko opremo

ima v lasti, kje je ta oprema, kakšna je

konfiguracija opreme, kdo so uporabniki, kako se

uporablja ter kako je licencira-na, vključno s tem, ali licence omogočajo stroškovno učin-kovit prehod na računalni-štvo v oblaku, kot tudi pozna-ti skupne stroške, povezane s temi sredstvi,« razlaga Renata Duračak Amon, vodja prodaje programske opreme v podje-tju Comparex. Kot pravi, stori-tev SAM podjetjem in javnim ustanovam ponuja priložnost, da v razmeroma kratkem ča-su ustvarijo znatne prihranke in hkrati zmanjšajo tveganje.

Pregled programske opreme dopolni še analiza željaPregled področja program-

ske opreme, ki ga opravi speci-alizirani ponudnik, je pogos-to dopolnjen tudi z analizo že-lja in potreb strank po poslov-ni programski opremi, kjer so upoštevani strateški cilji orga-nizacije v srednjeročnem ob-dobju. Tako si organizacija la-že ustvari sliko o dejanskih pot-rebah po programski opremi v nekem IT-okolju, tako glede trenutnih potreb kot tudi pri sledenju prihajajočih smer-nic v IT-industriji. V nadaljeva-nju ponudnik oblikuje stanje skladnosti z morebitnimi za-konodajnimi in regulatornimi zahtevami ter skupaj s pripo-ročili glede nadaljnjih korakov stranki pomaga pri uvedbi pro-cesov optimizacije, kot jih dolo-ča standard ISO 19770-1.

Zaradi oblaka storitve SAM vse pomembnejšeV času množične selitve po-slovnih aplikacij v računalniški oblak postajajo storitve SAM še toliko pomembnejše, saj pod-jetju pomagajo ugotoviti, ka-tera programska oprema in storitve mu pripadajo ter kak-šen je njihov vpliv na delo za-poslenih v podjetju. Z napre-dnim upravljanjem področja programske opreme namreč podjetja ne obvladujejo zgolj stroškov, temveč tudi vsa tve-ganja, povezana z njo.

" Storitev SAM podjetjem in javnim ustanovam ponuja priložnost, da v razmeroma kratkem času ustvarijo znatne prihranke in hkrati zmanjšajo tveganje.

Ko iščemo prihranke, programsko opremo neupravičeno prezremo

Elan, ki sodi med najbolj inovativna slovenska pod-jetja, se je že pred časom odločil za zunanje izvaja-nje informacijske podpo-re, letos pa še za temeljito prenovo in optimizacijo ti-skalniške infrastrukture.

V Elanu je okoli 500 zaposle-nim pri delu pomagalo več kot 80 tiskalniških naprav najra-zličnejših proizvajalcev. V pod-jetju pa niso imeli samo različ-nih naprav in modelov, tem-več so uporabljali tudi različ-ne tiskalniške tehnologije, od brizgalnih, laserskih do iglič-nih tiskalnikov. Te naprave so bile namenjene tako pisarniški rabi kot tudi rabi v proizvodnji in logistiki.

Prenova in racionalizacija rabe tiskalnikovRaznolikost tiskalnikov je terja-la svoj davek pri vzdrževanju, saj je moralo imeti podjetje na zalogi več kot 40 modelov raz-ličnih polnil (kartuše, tonerji), pri čemer je del zaloge vsako le-to romal v odpis – bodisi zaradi odpovedi opreme bodisi zara-di neracionalnosti popravil. Ob dejstvu, da je bilo letos kar 80 odstotkov opreme starejše od treh let, so v podjetju imeli tu-

di več mesečnih servisnih po-segov in posledično nerazpo-ložljivost opreme. Tudi to, da podjetje ni nadziralo števila iz-pisov in porabe repromateria-la, je pripomoglo k visokim stroškom tiskanja.

Zato so se odločili rabo ti-skalnikov v svojem pisarni-škem okolju prenoviti in racio-nalizirati. Med cilji prenove so poleg nižjih stroškov izpi-sa iskali predvsem zagotovlje-no zanesljivost delovanja, za-poslenim pa so želeli omogo-čiti tako dostopen črno-bel kot barvni izpis. Storitev upravlja-nja tiskanja so zaupali zuna-njemu ponudniku, pri čemer so ohranili možnost nadzora uporabe naprav ter se znebi-li vezave sredstev v reproma-terialu.

Izbrali so podjetje TalpasMed iskanjem ponudnika sto-ritev upravljanja tiskanja so preverili vrsto domačih ponu-dnikov in se na koncu odločili za podjetje Talpas, ki je v Ela-nu namestilo nove večopra-vilne naprave Kyocera ter jih z upravljavsko rešitvijo MyQ povezalo z vsemi tiskanja spo-sobnimi napravami v podje-tju. V procesu prenove pod-ročja tiskanja, skeniranja in fa-

ksiranja je bila pomembna tu-di sprememba na področju fa-ksiranja, saj je podjetje v celo-ti odpravilo faksirne naprave in prešlo na rešitev elektron-skih faksirnih dokumentov.

»Zadovoljni smo, da je Elan naročnik, ki zna prisluhniti predlogom rešitev, s čimer iz-kazuje svoje razumevanje no-vih tehnologij in zmožnosti, ki jih te prinašajo podjetju. Pri uvajanju teh sta ključnega po-mena trdna odločitev in zaveza poslovodstva. Pri tem pa učin-kovitosti tiskalniških storitev ne smemo meriti zgolj z vidika porabe repromateriala, saj ta pomeni le manjši del celotnega procesa upravljanja dokumen-tov,« je povedal Leo Zornada iz podjetja Talpas.

Premišljena namestitev tiskalnikovV prenovi tiskalniške infra-strukture so po premišlje-nem načrtovanju v vsako pol-no zasedeno nadstropje po-slovnih prostorov namestili zmogljivo barvno ali črno-be-lo lasersko večopravilno na-pravo. Snovalci načrta so pos-krbeli, da noben zaposleni ni od takšne naprave oddaljen več kot eno nadstropje. Vsako nadstropje ima tudi pomož-

no oziroma rezervno tiskalni-ško napravo manjših zmoglji-vosti. V službah z večjo gostoto in pogostostjo izpisov oziroma zahtevo po lokalnem izpisu, kot so računovodstvo, proda-ja, nabava, kadri, plače, plan-ska služba, so zaposleni dobili zmogljiv tiskalnik, namenjen posameznim skupinam upo-rabnikov.

Pametna prijava in obvladovanje tiskanjaUvedbo programske rešitve MyQ, ki nadzira rabo in vzdrže-vanje vseh tiskalniških naprav, so v podjetju Elan izkoristili tu-di za napredno spremljanje ti-skalniških navad zaposlenih po posameznih oddelkih. Kar-tice, ki jih zaposleni uporabljajo za evidentiranje delovnega časa

in vstop v prostore, po novem uporabljajo tudi za avtorizaci-jo tiskalniških nalog, kar moč-no poenostavi tiskanje. Uporab-nik namreč zahtevo po tiskanju pošlje v tiskalniški strežnik, na-to pa dokument izpiše in prev-zame na poljubni, navadno naj-bližji tiskalniški napravi. V pod-jetju Talpas so poskrbeli za in-tegracijo tiskalniške rešitve z aktivnim imenikom uporabni-kov in poštnim strežnikom MS Exchange, kar je še dodatno po-enostavilo približno 90 odstot-kov opravil, ki jih uporabniki iz-vajajo z napravami.

Dober ponudnik je zlata vreden»Po prvem mesecu uporabe no-ve tiskalniške infrastrukture smo ugotovili potrebo po doda-tni optimizaciji. S ponudnikom smo sporazumno spremenili dogovor o upravljanju tiskal-niških storitev. Tudi sicer smo s storitvami Kyocera MDS in ponudnikom Talpas zadovolj-ni, saj rešitev preprosto deluje, naprave zadovoljujejo potrebe, morebitne težave pa ponudnik odzivno odpravi. Hkrati smo pridobili tudi natančen nad-zor nad delom stroškov.« je de-jala mag. Andreja Košir, pred-sednica uprave podjetja Elan.

Obvladovanje tiskanja je strateškega pomena

" Uvedbo programske rešitve MyQ, ki nadzira rabo in vzdrževanje vseh tiskalniških naprav, so v podjetju Elan izkoristili tudi za napredno spremljanje tiskalniških navad zaposlenih po posameznih oddelkih.

ettek novembra t na sestanke hodimo s tablico · vsebin in selitve dela poslovanja ter komunikacije...

Documents