eu trajnostni cilji 2020 in rs

CILJI EU ZA LETO 2020 IN MERJENJE RAZVOJA SLOVENSKI PRISTOP

Katja Lautar ([email protected]), Jana Poljak ([email protected]), Sluba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

POVZETEK

Evropska unija je po pretekli Lizbonski strategiji marca letonjega leta sprejela novo krovno strategijo za rast in delovna mesta. Evropa 2020 predstavlja ambiciozno in celovito strategijo za izhod drav lanic iz gospodarske krize, zagotovitev makroekonomske stabilnosti ter za vzpostavitev strukturnih reform. Bistveni del te strategije je uvedba strukturnih reform za srednje in dolgorono obdobje, ki se osredotoajo na spodbujanje vzdrnosti javnih financ, izboljanje potenciala rasti in uresnievanje petih glavnih ciljev do leta 2020. Strategija postavlja naslednje prioritete za Evropo; pametna, trajnostna in vkljuujoa rast ter 5 glavnih ciljev. S sprejetjem glavnih ciljev in prioritet se bo na EU ravni spremljal uspeh in meril napredek. V Sloveniji smo v zadnjih dveh letih pria prehodu na nov nain razvojnega nartovanja. Strateke dokumente in cilje zapisane v njih smo povezali s sredstvi za njihovo uresnievanje. S sprejemom programsko usmerjenega prorauna smo javna finanna sredstva usmerili v jasno opredeljene cilje. S sprejetjem razvojne klasifikacije smo vpeljali 11 razvojnih in 4 dravotvorne politike, vsaka od njih izpolnjuje cilje, ire zapisane v stratekih dokumentih tako tudi cilje sprejete znotraj EU2020. Odhodki prorauna so ustrezno usklajeni po novi razvojni klasifikaciji, s imer je nartovanje izdatkov neposredno povezano s cilji in aktivnostmi za njihovo uresnievanje. Vlada RS je s sprejemom Uredbe o dokumentih razvojnega nartovanja in postopkih za pripravo predloga dravnega prorauna jasno definirala razvojno nartovanje v dravi, za kar menimo, da je korak v pravo smer. Nadaljnji izziv predstavlja priprava poroila o uinkovitosti in uspenosti posameznih razvojnih politik.

Kljune besede: programski proraun, EU2020, strukturni ukrepi

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

EU2020 TARGETS AND MEASURING OF DEVELOPMENT

ABSTRACT

European Union adopted a new comprehensive for growth and jobs in March of this year after the completion of the Lisbon Strategy. Europe 2020 represents an ambitious and comprehensive strategy for Member States to exit the global economic crisis, to ensure macroeconomic stability and structural reform. An essential part of this strategy is the introduction of structural reforms for the medium and long term, focusing on promoting the sustainability of public finances, improving growth potential and the realization of the five main objectives in 2020. The strategy sets the following priorities for Europe; smart, sustainable and inclusive growth, and 5 main targets. With the adoption of the main targets and priorities, the EU will monitor the level of success in achieving them and measure progress. In Slovenia, in the past two years we have witnessed the transition to a new way of development planning. Strategic documents and objectives enshrined in them are connected with the means to achieve them. With the adoption of performance budgeting public means are programmed on clearly defined objectives. The adoption of the development classification we introduced 11 growth policies and 4 supportive policies, each of which meets the objectives set in the wider strategic documents as well as objectives within the EU2020. The programme oriented budget will be properly coordinated with the new development classification, which is planning expenses directly related to the objectives and actions to achieve them. With the adoption of the Decree on development planning documents and procedures for preparing the budget, the Government has clearly defined the development planning in Slovenia, which we believe is a step in the right direction. A further challenge is the preparation of the efficiency and effectiveness of developmental policies report.

Key words: programme oriented budget, EU2020 Strategy, structural measures

Spremljanje in upravljanje strategije EU2020

Evropska Komisija je marca letonjega leta sprejela krovno strategijo za rast in delovna mesta, ki je nasledila preteklo Lizbonsko strategijo. Evropa 2020 predstavlja ambiciozno in celovito strategijo za izhod drav lanic iz gospodarske krize, zagotovitev makroekonomske stabilnosti ter za vzpostavitev ambicioznih strukturnih reform. Bistveni del te strategije je uvedba strukturnih reform za srednje in dolgorono obdobje, ki se osredotoajo na spodbujanje vzdrnosti javnih financ, izboljanje potenciala rasti in uresnievanje petih glavnih ciljev do leta 2020. Strategija postavlja naslednje prioritete za Evropo; pametna, trajnostna in vkljuujoa rast, hkrati predlaga sedem vodilnih pobud, s katerimi eli spodbuditi napredek na vsakem od prednostnih podroij:

- Unija inovacij za izboljanje okvirnih pogojev in dostopa do financiranja raziskav in inovacij, da bi lahko inovativne zamisli pretvorili v proizvode in storitve, ki ustvarjajo rast in delovna mesta.

- Mladi in mobilnost za poveanje uspenosti izobraevalnih sistemov in olajanje stopa mladih na trg dela.

- Evropski program za digitalne tehnologije za hitrejo vzpostavitev hitrega interneta in izkorianje prednosti enotnega digitalnega trga v gospodinjstvih in podjetjih.

- Evropa, gospodarna z viri za prekinitev vezi med gospodarsko rastjo in porabo virov, podporo prehodu v nizkoogljino gospodarstvo, poveanje uporabe obnovljivih

- virov energije, posodobitev prometnega sektorja in spodbujanje energetske uinkovitosti.

- Industrijska politika za dobo globalizacije za izboljanje poslovnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja, in podporo razvoju mone in vzdrne industrijske osnove, s katero bo mogoe konkurirati na svetovnih trgih.

- Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta za posodobitev trgov dela ter okrepitev vloge in poloaja ljudi z razvijanjem njihovih znanj in spretnosti v vsem ivljenjskem obdobju, da bi poveali vkljuevanje delavcev in bolje uskladili povpraevanje po delovni sili in njeno ponudbo, tudi z mobilnostjo delavcev.

- Evropska platforma za boj proti revini za zagotovitev socialne in teritorialne kohezije, tako da bodo imeli od rasti in novih delovnih mest korist vsi ljudje in da bodo ljudje, ki se spopadajo z revino in socialno izkljunostjo, lahko dostojno iveli in se aktivno vkljuevali v drubo.

Teh sedem vodilnih pobud bo zavezujoih tako za EU kot za drave lanice. Instrumenti na ravni EU, zlasti enotni trg, finanni vzvodi in orodja zunanje politike, se bodo v polnosti uporabljali za odpravljanje ovir in izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020. Komisija prednostno doloa, kaj je treba storiti, da bi oblikovali izvedljivo strategijo izhoda, nadaljevali reformo finannega sistema, zagotovili konsolidacijo prorauna za dolgorono rast in okrepili usklajevanje v Ekonomski in monetarni uniji. Predvideva tudi veje lastnitvo nad strategijo za razliko od Lizbonske strategije. V ta namen je ukinjen institut nacionalnega lizbonskega koordinatorja, predvideva se e veja vloga Evropskega sveta in s tem predsednikov vlad oziroma drav, ki bi se operativno zavzeli tako za izvedbo strukturnih reform kot tudi za vejo fiskalno disciplino.

Upravljanje strategije EU2020 bo temeljilo na treh sklopih:

Makroekonomski nadzor za zagotavljanje stabilnega makroekonomskega okolja, ki spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest, pri emer v celoti upoteva medsebojen vplive med gospodarstvi drav lanic, zlasti v euroobmoju. V skladu z integriranimi smernicami (od 1. do 3.), bo ta del zajemal ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij, makro-finannih ibkih tok in dela konkurennosti, ki so makro-ekonomskih razsenost

Spremljanje reform, ki spodbujajo rast (tematska koordinacija) se bo osredotoila na strukturne reforme na podroju R & D in inovacij, poslovnega okolja, zaposlovanja, izobraevanja in socialne vkljuenosti, v skladu z integriranimi smernicami (od 4. do 10.). Ukrepe v zvezi s tem je potrebno oblikovati tako, da zagotavljajo pametno, trajnostno in vkljuujoo rast ter ustvarjanje delovnih mest. Na nacionalni ravni se ukrepi osredotoajo tudi na odstranjevanje ozkih grl za dosego ciljev. Napredek se bo spremljal prek petih sprejetih ciljev na EU in nacionalni ravni.

Vzporedno, se bo okrepil fiskalni nadzor v okviru Pakta stabilnosti in rasti, za okrepitev fiskalne konsolidacije in spodbujanje vzdrnosti javnih financ.

Slika 1: Spremljanje in izvajanje EU2020 na EU ravni

EU spremljanje in vodenje

*************************************

EU vodilne pobude

*****************************************************

EU vzvodi za rast in delovna mesta

Kljuna reformna podroja oziroma ozka grla na evropski ravni je identificirala Evropska komisija, to so podroja, ki jim bo namenjeno najve ukrepov. Najbolj pere je problem

Makroekonomski nadzor, tematska koordinacija in

fiskalni nadzor

Letno poroilo rasti

Mladi in mobilnost Evropski program za digitalne tehnologije

Evropska platforma za boj proti revini

Program za nova znanja, spretnosti in nova delovna

mesta

Industrijska politika za dobo globalizacije

Evropa, gospodarna z viri

Unija inovacij

Nov zagon enotnega trga

Trgovina in zunanja politika

EU finanna vzvodi

Letne smernice in priporoila

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

stabilnosti javnih financ v dravah lanicah in potrebe po pokojninskih reformah, kjer je potrebno zagotoviti dolgotrajno vzdrnost. Prav tako je potrebno ohranjati konkurennost in poveevati produktivnost ter zmanjati stroke za podjetnitvo. S podroja trga dela je potrebno spodbujati ustvarjanje novih delovnih mest ter zagotoviti, da fiskalna konsolidacije ne prispeva k poveevanju stopnje brezposelnosti.

Za dosego ciljev in premagovanje ozkih grl je Evropska komisija predstavila nov nain spremljanja in poroanja na EU ravni in za vsako dravo lanico. Predstavila je t.i. Evropski semester, katerega cilj je uskladiti poroanje o makro in mikro situaciji, s tem da se vzporedno pripravlja poroilo o Paktu stabilnosti in rasti ter Nacionalni reformni program. Na tak nain so sredstva in cilji zdrueni, instrumenti in postopki pa bodo ostali loeni ter ohranjena bo integriteta Pakta za stabilnost in rast. To pomeni hkratno oblikovanje predlogov letnih programov za stabilnost in konvergenco ter racionaliziranih reformnih programov, ki jih pripravlja vsaka drava lanica in z njimi doloa ukrepe za poroanje o napredku pri izpolnjevanju ciljev ter kljune strukturne reforme za odpravo ovir za rast. Oba programa se morata sklicevati drug na drugega. Nacionalni reformni program bo moral opredeliti in izvajati ukrepe zapisane v izhodni strategiji, ugotoviti, kje so nacionalne ovire za rast, ter zapisati ukrepe potrebne za vrnitev gospodarstva na pot trajnostne rasti in vzdrnih javnih financ. Zajemali bodo ne le fiskalno politiko, ampak tudi osrednja makroekonomska vpraanja v zvezi z rastjo in konkurennostjo (tj. makro neravnovesja). Poroanje bo moralo zagotoviti celovit pristop k oblikovanju in izvajanju politik, ki je bistvenega pomena pri podpori odloitev, ki jih bo Slovenija morala sprejeti zaradi pritiskov na javne finance. Predvideva se tudi veje poenotenje nacionalnih razvojnih programov (predpisana vsaj delna shema), da se omogoi laje primerjanje, spremljanje tudi med dravami.

Slika 2: Shematski prikaz evropskega semestra

Razvojno nartovanje v Sloveniji

Slovenija si je za cilj v okviru Nacionalnega programa za izvajanje Lizbonske strategije zadala prehod v nizkoogljino, okoljsko uinkovito drubo v okviru katere bo krepila

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

konkurennost gospodarstva EU, za ustvarjanje delovnih mest ter gospodarski razvoj v zdravem okolju. Vpraanje je ali se ta cilj uresniuje. Med irimi vzroki za neuresnievanje zastavljenih ciljev, poleg gospodarske in finanne krize, je tudi neusklajeno delovanje in premalo definirani dravni ukrepi ter z njimi povezani javnofinanni izdatki. V Sloveniji je potrebna celovitost politik in usklajena vzpostavitev finannih in vsebinskih okvirjev, saj je bil v preteklosti vsebinski vidik mnogokrat v podrejenem poloaju do finannega.

V Sloveniji smo tako s spremenjeno pripravo k ciljem usmerjenega razvojnega prorauna dosegli delovanje v eni smeri k skupnemu cilju ter izboljali izvajanje, spremljanje in zavest o strukturnih reformah. K rezultatom usmerjen programski proraun zagotovo prinese jasnejo sliko, kje smo, kaj smo si zartali, kam elimo, kako se je poveala drubena blaginja. Ne nazadnje pomeni tudi evalvacijo do sedaj zastavljenih programov, odpira vpraanja, ali je mogoe z zakonom sprejeti doloene finanne obveznosti, ne da bi se vnaprej dogovorili, kateremu programu zato zmanjamo sredstva. Prav tako odpira razpravo, ali mogoe ni e as, da ukinemo nekatere e preivete programe.

Slovenija je z novim pristopom priprave prorauna uvedla programsko razvojno klasifikacijo in s tem 11 razvojnih in 4 dravotvorne politike. Vsaka politika izpolnjuje cilje, ire zapisane v stratekih dokumentih tako tudi cilje sprejete znotraj EU2020. Odhodki so se v procesu prehoda na programski proraun ustrezno uskladili po novi razvojni klasifikaciji, s imer je nartovanje izdatkov neposredno povezano s cilji in aktivnostmi za njihovo uresnievanje. Sluba vlade za razvoj in evropske zadeve in Ministrstvo za finance sta pripravila novo uredbo o dokumentih razvojnega nartovanja in postopkih za pripravo predloga dravnega prorauna, ki skua v najveji meri odgovarjati na izzive, ki so pred nami. Tekom let se je v Sloveniji pokazalo, da imamo veliko razlinih stratekih dokumentov, da velikokrat probleme implementiranja reujemo raje skozi pisanje in pripravljanje novih, prenovljenih strategij, resolucij in programov. Po drugi strani pa ni nikjer natanno zapisano, katere cilje skozi katere indikatorje bomo eksplicitno spremljali kot tudi presojali.

Slika 3: Uredba o dokumentih razvojnega nartovanja in postopkih za pripravo predloga dravnega prorauna

Stra

tek

o ra

zvoj

no p

lani

ranj

e Slovenska razvojna strategija

DRPI in reformni program

Nivo programov (specifini cilj outcomeindikatorji)

Nivo podprogramov (rezultati-indikatorji rezultata)

Nov

a kl

asifi

kaci

ja ra

zvoj

nih

polit

ik, U

redb

a

Politika (sploni cilj indikator vpliva)

MEDRESORSKA DELOVNE SKUPINE, POGAJANJA, priprava matrik loginih okvirjev od spodaj navzdol

Aktivnosti (ukrepi in projekti) za 2 leti (kazalniki vhodov)

Prioretiziranje

Proc

es p

ripr

ave

pror

aun

a

Fiskalna konsolidacija in fiskalno pravilo (2 leti fiksni, 2 leti indikativni)

Srednjeroni fiskalni okvir od zgoraj navzdol na nivoju politike

1. seja: pravilo, memorandum, srednjerono okvir, SREANJE pristopov

2.seja: predlog prorauna, vmes pogajanja

Poroilo o uinkovitosti Poroilo o izvrevanju prorauna

DarkoOznai

Zagotovo zaslui spremljanje razvoja vejo pozornost tako drave kot tudi mednarodnih institucij. as bo pokazal ali sprejeta uredba zadostno opredelila osnovne dileme povezovanja razvojnega nartovanja z viri financiranja. Veliko je potrebnega za nadgraditev informacijskih sistemov, nadgradnje znanj pripravljavcev, dosledno izvajanje presoje vplivov predpisov in veje tevilo ustreznih evalvacij. V asu fiskalnih konsolidacij je zelo pomembno, da se razvoj poskua v im veji meri definirati, opredeliti in tudi spremljati z razlinimi indikatorji, seveda pa je pomembno, da se vzpostavi ravnoteje tudi z razpololjivi sredstvi, ki pa niso neomejena. Potrebno je preuevati vzorno posledine povezave znotraj posameznih politik, kaj doseemo z doloenim vlokom, koliko nas to stane, kaj so vplivi. Prav tako je potrebno stalno prepletati ekonomske, institucionalne in strukturne mere, ki nas lahko skupaj pripeljejo do rasti, ki jo e vedno spremljamo z BDP p.c. (pametno pa je nastavljati sisteme za dodatno spremljanje za t.i. beyond BDP).

Prepletanje EU2020 in razvojnega nartovanja

V Sloveniji se sooamo z e znanimi problemi in ovirami, ki potrebujejo ostre strukturne ukrepe za njihovo odpravo. Tuje institucije, med drugim Evropska komisija in OECD, so si enotne, da je v Sloveniji nujno potrebno sprejeti ukrepe za zmanjanje javnofinannega strukturnega primanjkljaja ter zagotavljanja dolgorone vzdrnosti javnih financ. Na trgu dela je potrebno poveevati pronost in hkrati obravnavati probleme s segmentacijo, obenem je potrebno zagotoviti boljo uskladitev pla in produktivnosti. Potrebno je tudi prilagajati znanja in veine potrebam trga dela. Strukturni problemi na trgu dela so deloma posledica neusklajenosti med ponudbo in povpraevanjem v poklicih, zlasti v zvezi s terciarnim izobraevanjem. Veliko teavo v poslovnem okolju povzroata neuinkovitost in visoki stroki poslovanja, zlasti za mala in srednja podjetja. To vkljuuje visoke pribitke in visoko koncentracijo v nekaterih storitvenih sektorjih, tudi breme zaposlovanja delavcev, ovire za pridobitev kredita in registracija nepreminine. V Sloveniji je potrebno spodbujati inovacijske zmogljivosti in poveati vse nalobe R & R. Kazalci kot so nagrajeno tevilo patentov kot tudi slabi poloaj v visokotehnolokem izvozu blaga kae, da je obstojea poraba neuinkovita. Slovenija ima visoko stopnjo vpisa v terciarno izobraevanje (eprav napihnjeno tistih s statusom tudenta, ki v resnici ne tudira), vendar je tevilo diplomantov na podroju znanosti, tehnologije in drugih ustreznih strok ostaja nizko. Terciarno izobraevanje je premalo usmerjena v nastajajoe potrebe na trgu delovne sile ter prestrukturiranje gospodarstva. Poleg tega deluje z relativno nizkim razmerjem profesor / tudent.

Za premagovanje zgoraj opisanih ovir in doseganje skupnih ciljev EU2020 smo si v Sloveniji zastavili naslednje nacionalne cilje do leta 2020:

1. Stopnja zaposlenosti prebivalstva med 20 in 64 letom starosti se mora poveati 75 %, tudi z vejo angairanostjo mladih in starejih delavcev;

2. V raziskave in razvoj vloiti 3 % BDP. S tem je bila v ospredje postavljena potreba po javnih in zasebnih nalobah v raziskave in razvoj ter veji poudarek dan vlokom in manj uinkom. Jasno je, da je treba izboljati pogoje za zasebne raziskave in razvoj v EU, zato so k temu naravnani tevilni ukrepi iz te strategije. Jasno je tudi, da zdruitev raziskav, razvoja in inovacij prinaa veji razpon izdatkov z vejim donosom za poslovanje in nosilce produktivnosti.

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

3. Potrebno je zmanjati emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990; dele obnovljivih virov energije v nai konni porabi energije bi bilo treba poveati na 20 % in za 20 % poveati uinkovitost porabe energije;

4. Izpolniti je treba cilj glede izidov izobraevanja, ki bi odpravili teave zaradi zgodnje opustitve olanja, v Sloveniji moramo vsaj ohraniti trenutni dele 5,1%; prav tako je potrebno dele prebivalstva med 30 in 34 letom starosti, ki je konalo terciarno izobraevanje, poveati na vsaj 40 % v letu 2020;

5. tevilo prebivalcev, ki ivijo pod pragom revine, moramo zmanjati iz 361.000 na 320.000.

Slika 4: Upravljanje s strategijo EU2020 in izvajanje na nacionalni ravni

Prioritetne ukrepe predvsem za izhod iz krize smo zapisali v Izhodni strategiji. Cilj izhodne strategije je dolgorono vzdrna gospodarska rast, ki jo bomo dosegli z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki jo bomo dosegli s krenjem izdatkov in ne s poveanjem davnih obremenitev. Pogoj za to je doloitev obsega javne potronje s fiskalnim pravilom in strukture javne potronje na podlagi dravnih razvojnih prioritet. Prioritete so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in znanja, spodbujanju in ustvarjanju inovativnih podjetij, k veji zaposljivosti, aktivnosti in usposobljenosti posameznikov ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi. Postopen prehod v okoljsko uinkovito, nizkoogljino drubo, je horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. V Izhodni strategiji 2010-2013 smo sprejeli naslednje strukturne ukrepe, ki bodo dosegali prioritete strategije EU2020, po posameznih razvojnih politikah.

Pametna rast: Za spodbujanje podjetnitva in pridobivanje ter uporabo znanja za rast in razvoj bodo prioritetni ukrepi usmerjeni na eni strani v zagotavljanje ustreznih finannih virov (predvsem za rast in razvoj podjetij) ter za uinkovite in ciljno usmerjene storitve v podporo podjetnitvu (razvijanje poslovnega okolja, internacionalizacija podjetij, inovativnost, kreativnost, razvoj okoljsko manj obremenjujoih izdelkov/storitev/tehnolokih procesov). Na drugi strani je za

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

rast in razvoj potrebno prenoviti visoko olstvo in izboljati uinkovitost vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost, predvsem pa v njeno aplikativnost ter kakovost dosekov. Prednostno bodo obravnavani tehnoloki razvojni projekti podjetij in informacijska druba, razvoj lovekih virov ter R&R projekti na podroju eko inovacij in novih zelenih tehnologij. Na rast in razvoj pomembno vplivata tudi uinkoviteja javna uprava in javni sektor, zato je pomembna izvedba IKT projektov, ki dvigujejo konkurennost (e-uprava, e- pravosodje, e-zdravje, e-sociala).

Razvojna politika 1: Podjetnitvo in konkurennost Razvojna politika 2: Visoko olstvo, znanost in informacijska druba Razvojna politika 4: Izobraevanje in port Razvojna politika 5: Kultura

Vkljuujoa rast: Za ustvarjanje pogojev za vejo zaposljivost, aktivnost in usposobljenost posameznikov bodo prioritetni ukrepi v usposabljanje in izobraevanje ciljnih skupin, povezane z vseivljenjsko karierno orientacijo, in izvajanje drugih oblik pridobivanja znanja in kompetenc, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest (posebej usmerjeno v t.i. green jobs, white jobs, socialno podjetnitvo, preoblikovanje javnih del), izvajanje inovativnih projektov vkljuevanja ranljivih skupin na trg dela, predvsem v povezavi z ukrepi aktivacije (aktivna politika socialnega varstva). S tem je neposredno povezana politika socialne kohezivnosti, ki se bo usmerila v krepitev aktivnih oblik socialnega varstva in na poudarjanje vkljuevanja v programe in storitve za poveanje socialne vkljuenosti in enakih monosti ter razvoj le teh (na primer z vpeljavo vaverjev). Ob programskih ukrepih so nujne strukturne in institucionalne spremembe. Na podroju zdravstvenega varstva sta poleg strukturnih sprememb prioriteti e-zdravje in energetska sanacija stavb javnih zdravstvenih zavodov, ki sta zajeti e v drugih politikah.

Razvojna politika 3: Trg dela Razvojna politika 10: Socialna varnost Razvojna politika 11: Zdravstveno varstvo

Trajnostna rast: Razvojna infrastruktura mora zagotoviti uinkovito prometno in energetsko politiko. V prihodnje bodo ukrepi in projekti usmerjeni v izboljanje infrastrukture potnikega prometa, v uinkovito rabo energije v prometu, za nemoteno in varno odvijanje prometa ter varnost udeleencev v prometu. Prioritetna usmeritev je razvoj eleznikega prometa in infrastrukture, oblikovanje enovitega prometnega modela ter izvedba projekta Integriran javni potniki promet. Energetska politika bo zagotovila varno in kakovostno oskrbo z energijo, ki je podpora gospodarskemu razvoju, ob hkratnem znievanju emisij toplogrednih plinov ter ob varstvu in ohranjanju naravnega okolja. Prioritete so posodobitev prenosnega elektroenergetskega omreja in spodbujanje proizvodnje elektrine energije in soproizvodnje iz obnovljivih virov energije ter spodbujanje ukrepov za poveanje koliine toplote iz obnovljivih virov energije v vseh sektorjih. Horizontalna prioriteta, ki zagotavlja prehod v okoljsko uinkovito, nizkoogljino drubo na eni strani in spodbuja konkurennost na drugi, je ustrezno zastopana v vseh prioritetnih ukrepih. Pri tem sta pomembna hitrost in sistematinost uveljavljanja nizko ogljinih tehnologij, kar bo Slovenija spodbujala s pomojo:

zelene davne politike in politike odkupnih cen energije,

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

DarkoOznai

podpore centrom odlinosti in kompetennim centrom za posamezna podroja, prednostne obravnave okoljsko uinkovitih, nizko ogljinih tehnologij pri javnih

investicijah in zelenih javnih naroilih, sinergije z ukrepi drugih politik, kot so npr. zaposlovanje, prostorski razvoj in razvoj

prometne, okoljske in informacijske infrastrukture, usmerjanjem investicijskih sredstev drave in sredstev EU v zelene tehnologije.

Razvojna politika 6: Promet in prometna infrastruktura Razvojna politika 7: Energetika Razvojna politika 8: Kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo in prehrana Razvojna politika 9: Okoljska in prostorska politika

Dravotvorne politike (13 Nacionalna varnost, obramba in zunanje zadeve, 14 Upravljanje sistemov javne uprave, 15 Institucije pravne drave, svobode in varnosti ter Institucije politinega sistema in civilne drube) predstavljajo horizontalne politike in s tem enakomerno podporo delovanju sistema in zagotavljanju pravne drave ter varnosti.

***

S spodnji sliko (Slika 5) skuamo ponazoriti iri okvir merjenja razvoja v Sloveniji za 4 letno obdobje v povezavi z EU2020 kot tudi proces razvojnega nartovanja na ravni posameznih razvojnih politik. Predstavljeni so le sploni cilji politik, ki vkljuujejo cilje in indikatorje zahtevane znotraj EU2020, dodani pa so e drugi, ki so se tekom let izkazali za zelo pomembne v smeri izvajanja strukturnih reform. Prav tako so prvi dodani jasni indikatorji s katerimi se elijo vrednotiti nosilci posamezne politike. V prilogi pa je predstavljena e ostala raven priprave prorauna oziroma razvojnega nartovanja; na ravni programov so tako opredeljeni specifini cilji in indikatorji, e nije na ravni podprogramov pa rezultati, ki jih nosilci opredelijo za 4 leta na podlagi neposrednih uinkov, ki jih predvidevajo za dve leti ob izvedbi razlinih ukrepov, projektov. Vsi nivoji so ustrezno kvantificirani in podajajo jasno sliko o eleni smeri delovanja. S taknim pristopom smo skuali zagotoviti celovito sliko nartovanja in spremljanja razvoja, kar predstavlja prvi korak. V naslednjih korakih je pomembno preuevati odnose med posameznimi parametri, ki so pomembni za posamezno politiki, oceniti njihov vpliv na doseganje splonih ciljev ter podrobneje preuevati povezave med politikami in potrebnimi prilagoditvami. V ta namen je pomembno poudariti zadostno razpololjivost indikatorjev (podatkov), ki jih omenjajo posamezne institucije kot npr. OECD delovne skupine, Eurostat, kjer velikokrat nimamo razpololjivih podatkov za Slovenijo, so pa le-ti kljuni ta spremljanje uinkovitosti.

Slika 5: Prikaz prioritet in ciljev ter kazalcev na nacionalni ravni:

EU 2020

1. Prioriteta: Pametna rast

2. Prioriteta : Trajnostna rast

3. Prioriteta: Vkljuujoa rast

NACIONALNE PRIORITETE

Podjetnitvo in znanje za razvoj Razvojna prometna in energetska infrastruktura

Varna pronost in socialna kohezivnost

Razvojne politike Sploni cilji politike: Kazalci in cilji EU2020: Sploni cilji politike: Kazalci in cilji EU2020:

Sploni cilji politike: Kazalci in cilji EU2020:

01 Spodbujanje podjetnitva in konkurennosti

Izboljanje dostopa do ugodnih virov financiranja za podporo razvoju in rasti podjetij v vseh fazah razvoja Veja internacionalizacija slovenskih podjetij in ve tujih neposrednih investicij v Sloveniji Poveanje obsega turistine dejavnosti Dvig konkurennosti slovenskega turizma Zagotavljati konkurenno poslovno okolje ter hitrejo rast in razvoj podjetij Poveati gospodarski, okoljski in drubeni kapital ter poveati njegovo uinkovitost

tevilo izdanih porotev in jamstev BDP na prebivalca v standardih kupne moi (SKM) (EU-27=100) Produktivnost dela (BDP v standardih kupne moi (SKM)) na delovno aktivnega prebivalca (EU-27=100) Dele srednje in visoko tehnoloko intenzivnih proizvodov v celotnem izvozu Izboljanje konkurennosti slovenskega turizma na lestvici WEF Dostopnost virov tveganega kapitala Razmerje med zunanjo trgovino in BDP Dvig razvitosti poslovnega okolja-okvirni pogoji za podjetnitvo Dodana vrednost na zaposlenega v MSP Izvozni indeks Trna kapitalizacija delnic glede na BDP

02 Visoko olstvo, znanost, tehnologija in informacijska druba

Pospeen prenos znanja v trikotniku visoko olstvo, znanost in gospodarstvo Poveanje globalne konkurennosti Slovenije s spodbujanjem inovativnosti in podjetnikih vlaganj v raziskave in tehnoloki razvoj Zdrno poveevanje gospodarske rasti z veanjem tehnoloke zahtevnosti in

Vlaganje 3 % BDP-ja v raziskave in razvoj Dele prebivalcev med 30 in 34 s terciarno izobrazbo 40% Rast sredstev za visoko olstvo: - cilj do leta 2015: 1 % BDP iz nacionalnih sredstev in 0,3 % BDP iz drugih virov, - do leta 2020 poveati Dele srednje in visoko-tehnolokega izvoza (% v

delea znanja v izdelkih, postopkih in storitvah

celotnem izvozu) Izdatki za IKT v BDP (%)

03 Trg dela

Poveanje usposobljenosti za vejo zaposljivost Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja Spodbujanje vseivljenjskega uenja, v okviru izvajanja nacionalne strategije izobraevanja

Dele brezposelnih oseb vkljuenih v usposabljanje in izobraevanje Dele ohranjenih zaposlitev pri subvencioniranih zaposlitvah 12 mesecev po zakljuku projekta Dele oseb vkljuenih v vseivljenjsko uenje

imprejnja aktivacija brezposelnih oseb Socialna in delovna vkljuenost ranljivih in teje zaposljivih skupin brezposelnih Uinkovito delovanje na trgu dela Zagotavljanje enakih monosti za invalide na trgu dela. Zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim osebam

Dele brezposelnih oseb, ki so se v prvih 4 mesecih brezposelnosti vkljuili v ukrep APZ Dele zaposlenih invalidov med vsemi zaposlenimi Delea prejemnikov denarnega nadomestila med brezposelnimi Stopnja zaposlenosti v starostni skupini 20-64 75%

04 Izobraevanje in port

Zagotovitev dostopne in kakovostne vzgoje ter izobraevanja za vse. Postati portna nacija.

Dele sredstev za vzgojo in izobraevanje v BDP tevilo portno aktivnih prebivalcev Osip na osnovnih in srednjih olah mora ostati na 5,1%

05 Kultura Zagotovitev spodbudnega okolja za razvoj slovenske kulture in jezika, varovanje kulturne dediine ter ohranjanje pestrosti umetnike in medijske krajine

06 Promet in prometna infrastruktura

Spodbujanje gospodarskega razvoja

Dele prometa v ustvarjenem BDP

Uinkoviteja mobilnost ter varnost prometa, blaga in ljudi Zmanjevanje emisij toplogrednih plinov

Emisije CO2 iz prometa

07 Energetika

Oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije Poveanje energetske uinkovitosti Zanesljiva, trajnostna in konkurenna oskrba z energijo

Dele obnovljivih virov energije v strukturi konne porabe Prihranek konne energije v obdobju 2008 2016 Zmanjanje energetske odvisnosti oz. delea uvoene energije

08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo in prehrana

Ekonomski razvoj ribikega sektorja ob zagotavljanju trajne razpololjivih ribolovnih virov Ohranjanje gozdov kot

Bruto drubeni proizvod ustvarjen v panogi Letni prirastek v gozdovih

Primeren dohodkovni poloaj kmetijstva

Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev Faktorski dohodek

ekosistemov z zagotavljanjem vseh ekolokih, proizvodnih in socialnih funkcij, vkljuno s trajnostnim gospodarjenjem z divjadjo Stabilen razvoj trajnostnega kmetijstva Varovanje zdravja ljudi, ivali, rastlin, narave in okolja ter zagotavljanje dobrobiti ivali

Obdelanost kmetijskih povrin tevilo izdanih prepovedi trgovanja za slovenske proizvode ivalskega in rastlinskega izvora na tujih trgih

09 Okoljska in prostorska politika

Doseganje dobrega stanja v okolju in naravi ter zmanjevanje posledic vplivov podnebnih sprememb in poveevanje varnosti prebivalcev Teritorialna kohezija skozi uravnoteen in trajnostni prostorski razvoj

20/20/20 podnebni in energetski cilji I04017 Domaa poraba snovi I04018 Biokemijska potreba po kisiku v povrinskih vodotokih Sprememba rabe zemlji zaradi urbanizacije Izboljana dostopnost do sredi z javnimi dejavnostmi vijega ranga

Trajna reitev stanovanjskega vpraanja za razline ciljne skupine

Mlade druine, ki same reujejo stanovanjsko vpraanje

10 Socialna varnost

Zmanjevanje tevila materialno ogroenega prebivalstva in poveanje socialne vkljuenosti Zniati stopnjo tveganja revine in s tem zmanjati obseg prebivalstva na pragu revine iz trenutnih 361.000 na 320.000.

Stopnja tveganja revine po prejemanju socialnih transferjev Stopnja materialno prikrajanih oseb Sredstva za politiko socialne varnosti iz dravnega prorauna v deleu BDP

11 Zdravstveno varstvo

Odziven in fleksibilen sistem za zagotavljanje zdravstvenega varstva dravljanom v skladu z njihovimi potrebami Zagotovitev uinkovite, kakovostne in dostopne zdravstvene obravnave dravljanom

tevilo zdravnikov na 1000 prebivalcev v RS Priakovana ivljenjska doba ob rojstvu Dele BDP za zdravstvo

14

Literatura in viri:

1. Lautar, K., Kluer, F.: Razvojne politike in javnofinanni izdatki, IB Revija 3-4, 2009 2. http://www.doingbusiness.org/Downloads/ 3. http://www.oecd.org/dataoecd/26/38/21687665.pdf 4. http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/government_finance_statistics/data/main_tables

15

Priloga 1: Razvojne politike s cilji in indikatorji (vir: proraun 2011, 2012)

01 PODJETNITVO IN KONKURENNOST

Politika spodbujanja podjetnitva in konkurennosti zajema naslednje programe: poslovno okolje za podjetnitvo in konkurennost, spodbujanje rasti in razvoja podjetij, spodbujanje konkurennosti na regionalni ravni in urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju spodbujanja podjetnitva in konkurennosti.

Politika zasleduje cilj poveevanja privlanosti obmoja za nalobe za razvoj, razvoj podjetnike kulture, poveanje konkurennosti gospodarstva, razvoj notranjega trga, zunanje trgovine, internacionalizacije, spodbujanja razvoja turizma, povezovanje kulturne in naravne dediine s turizmom ter razvoja kreativnih industrij. V ta namen se izvaja vrsta intervencij: nepovratna sredstva za investicije, zmanjanje nekaterih strokovnih elementov (energija, delo), izgradnja industrijskih con, izboljanje infrastrukture, ponudba storitev (izobraevanje, tehnoloki transfer), odprava administrativnih ovir, izboljan dostop do finannih virov. Znotraj politike podjetnitva in spodbujanja konkurennosti se morajo iskati sinergije med nacionalno in regionalno ravnjo. Eden od kljunih izzivov je prestrukturiranje za prehod v nizkoogljino, okoljsko uinkovito gospodarstvo, pa tudi uspeno osvajanje novih poslovnih procesov in ekonomskih modelov. Tudi podpora prestrukturiranju finannih in nefinannih drub mora biti vodena celovito z namenom zasledovanja konkurennosti na svetovnem trgu.

Sploni cilji in kazalniki politike: - Spodbuditi rast podjetij

KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

BDP na prebivalca v standardih kupne moi (SKM) (EU-27=100

indeks 2008 90,90 2014 94,90

Produktivnost dela (BDP v standardih kupne moi (SKM)) na delovno aktivnega prebivalca (EU-27=100)

indeks 2008 84,40 2014 88,40

Dele srednje in visoko tehnoloko intenzivnih proizvodov v celotnem izvozu

% 2008 58,20 2014 61,20

Stopnja razvitosti grozdov mesto, uvrstitev

2009 42,00 2014 36,00

Produktivnost dela (BDP v standardih kupne moi (SKM)) na del.aktivnega prebivalca

indeks 2008 84,40 2014 88,40

- Izboljanje dostopa do ugodnih virov financiranja za podporo razvoju in rasti podjetij v vseh fazah razvoja KAZALNIK ME IZH. LETO

IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Dostopnost virov tveganega kapitala mesto, uvrstitev

2009 28,00 2014 28,00

- Zagotavljati konkurenno poslovno okolje ter hitrejo rast in razvoj podjetij KAZALNIK ME IZH. LETO


Dvig razvitosti poslovnega okolja-okvirni pogoji za podjetnitvo

t 2009 2,85 2014 3,05

Dvig razvitosti poslovnega okolja-podjetnitvo je primerna izbira kariere

% 2009 55,75 2014 60,75

Dvig razvitosti poslovnega okolja-spotovanje podjetnikega poklica

% 2009 77,59 2014 82,59

Poveanje naklonjenosti podjetnitvu % 2009 47,40 2014 48,00 Dodana vrednost na zaposlenega v MSP % 2005 71,00 2014 76,60

16

Export Volume Index indeks 2009 173,40 2014 206,00 Domestic market size index indeks 2009 73,00 2014 80,00 Foreign market size index indeks 2009 67,00 2014 74,00 Trna kapitalizacija delnic glede na BDP % 2008 22,80 2014 35,00 BDP/prebivalca po regijah v indeksu ravni, EU-27 = 100 in

% 2008 33,85 2014 33,85

- Veja internacionalizacija slovenskih podjetij in ve tujih neposrednih investicij v Sloveniji KAZALNIK ME IZH. LETO


Razmerje med zunanjo trgovino in BDP % 2009 58,00 2014 65,00 Razmerje med zunanjo trgovino in BDP-izvoz % 2009 59,00 2014 70,00 Razmerje med zunanjo trgovino in BDP-uvoz % 2009 57,00 2014 50,00 Stanje vhodnih TNI v BDP % 2009 30,90 2014 37,00 Stanje izhodnih TNI v BDP % 2009 17,20 2014 20,00

- Dvig konkurennosti slovenskega turizma in poveanje obsega turistine dejavnosti KAZALNIK ME IZH. LETO


Izboljanje konkurennosti slovenskega turizma na lestvici WEF

mesto, uvrstitev

2009 35,00 2014 31,00

tevilo ustvarjenih noitev na osnovi podprtih projektov tevilo 2009 0,00 2014 250.000,00

- Poveati gospodarski, okoljski in drubeni kapital ter poveati njegovo uinkovitost in pozitiven vpliv na trajnostni gospodarski, regionalni in drubeni razvoj


BDP na prebivalca v standardih kupne moi (SKM) (EU-27=100

tevilo 2008 90,90 2014 94,90

02 VISOKO OLSTVO, ZNANOST, TEHNOLOGIJA IN INFORMACIJSKA DRUBA

Politika visokega olstva, znanosti, tehnologije in informacijske drube vkljuuje naslednje programe: visoko olstvo, znanstveno-raziskovalna dejavnost, tehnologija in informacijska druba ter Urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju visokega olstva, znanstveno - raziskovalne in tehnoloke politike ter informacijske drube.

Politika Visokega olstva, znanosti, tehnologije in informacijske drube zasleduje cilj pospeenega prenosa znanja v trikotniku visoko olstvo, znanost in gospodarstvo, poveanje globalne konkurennosti Slovenije s spodbujanjem inovativnosti in podjetnikih vlaganj v raziskave in tehnoloki razvoj ter zdrno poveevanje gospodarske rasti z veanjem tehnoloke zahtevnosti in delea znanja v izdelkih, postopkih in storitvah. Pri tem ne gre le za poveanje obsega vlaganj, temve predvsem njihove uinkovitosti, s ciljem doseganja odlinosti v znanstveno-raziskovalni dejavnosti in visokem olstvu, k njihovemu povezovanju z gospodarstvom, prestrukturiranju slednjega v smeri tehnoloko naprednih in inovativnih proizvodov oziroma storitev. Vsekakor je pomembno spodbujati tudi vseivljenjsko uenje na ravni visokega olstva, s ciljem pospeiti prenos znanja v trikotniku visoko olstvo znanost gospodarstvo ter s tem izboljevati obseg in kakovost lovekega kapitala v drubi. Sodobne drube si ni mogoe ve zamiljati brez informacijsko komunikacijskih tehnologij, zato je potrebno usmerjanje, spodbujanje in pospeevanje razvoja informacijske drube.

Spodbujanje skupnih (zasebnih in javnih) vlaganj v raziskave in razvoj ter inovacije je ena izmed kljunih prioritet drave s ciljem vzdrnega poveevanja gospodarske rasti in poveevanja globalne

17

konkurennosti gospodarstva. Analize kaejo, da vlaganja v raziskave in razvoj pomembno prispevajo k rasti produktivnosti, zato so vlaganja v R&R ena najpomembnejih prioritet in morajo skladno s cilji stratekih dokumentov in zavez drave rasti stabilno do ciljne vrednosti najmanj 3,0 % bruto domaih izdatkov za R&R dejavnost v BDP do leta 2020. Do leta 2015 pa naj bi se za visoko olstvo zagotovilo vsaj 1 % BDP iz javnih sredstev in 0,3 % BDP iz drugih virov, do leta 2020 pa skupno 2 % BDP.

Sploni cilji in kazalniki politike - Pospeen prenos znanja v trikotniku visoko olstvo, znanost in gospodarstvo.

ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Dele prebivalstva v starosti od 30 do 34 let s terciarno izobrazbo % 2009 30,90 2015 35,00 Izdatki za visoko olstvo % 2008 1,21 2015 1,30

- Poveanje globalne konkurennosti Slovenije s spodbujanjem inovativnosti in podjetnikih vlaganj v raziskave in tehnoloki razvoj


Dele srednje in visoko-tehnolokega izvoza (% v celotnem izvozu) % 2008 56,50 2014 57,50

- Zdrno poveevanje gospodarske rasti z veanjem tehnoloke zahtevnosti in delea znanja v izdelkih, postopkih in storitvah.


Bruto domai izdatki za RR izraeni v %BDP % 2008 1,66 2014 2,50

Izdatki za RR financirani s strani drave kot % BDP (GERD financed by government)

% 2008 0,62 2014 1,10

Izdatki za RR financirani s strani poslovnega sektorja kot % BDP (BERD)

% 2008 1,04 2014 1,40

Izdatki za IKT v BDP (%) % 2008 4,10 2014 6,00

03 TRG DELA

V politiki trg dela sta programe aktivna in pasivna politika zaposlovanja ter urejanje sistema.

Politika trga dela zasleduje cilje, ki so vezani na zaposlovanje, reevanje brezposelnosti in optimalno delovanje trga dela. V sodobnem razumevanju gospodarstva je iroko sprejeto, da trg dela ne bo dovolj dobro deloval brez primernega spleta medsebojno povezanih institucij in ustreznega dogovora med akterji. Prepoznavnost prepletenosti in komplementarnosti institucij na trgu dela zahteva celosten pristop k politiki trg dela (obdavitev dela, nadomestila za brezposelnost in socialo, aktivna politika na trgu dela, varovanje zaposlitve, zaposlitvena rehabilitacija, sistem pogajanja o plaah in migracije in mobilnost).

Aktivna politika zaposlovanja vsebuje vse aktivnosti za svetovanje in pomo pri iskanju zaposlitve in je namenjena olajoi se mladini, zaposlenim, delavcem v postopku izgubljanja zaposlitve, predvsem pa brezposelnim osebam. Dejavnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja so namenjene tudi usposabljanju in izobraevanju zaposlenih, brezposelnih in drugih posameznikov, ki so napoteni na zaasno akanje na delo, spodbujanju samozaposlovanja, izvajanju subvencioniranja zaposlitev pri

18

izvajanju pomoi na domu, osebni asistenci, pomoi invalidnim osebam oziroma pomoi starejim osebam na domu, javnim delom, razvoju inovativnih dejavnosti za vkljuevanje ranljivih skupin na trg dela in razvoju socialnega podjetnitva. Program aktivna politika zaposlovanja zajema tudi ukrepe neformalnega in informalnega izobraevanja.

Program pasivne politike zaposlovanja zajema podeljevanje in izplaevanje denarnih nadomestil brezposelnim osebam iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

Najveji finanni obseg sredstev za politiko trga dela zajemajo nadomestila za brezposelnost, denarni prejemki iz naslova zaposlitvene rehabilitacije, subvencije pla za zaposlene invalide v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih ter aktivno politiko zaposlovanja. V letu 2010 je za politiko trga dela planiran dele sredstev v BDP 1,46%, v letu 2012 pa se zaradi izboljanja gospodarskih razmer in prenehanja veljavnosti interventnih zakonov za politiko trga dela planira dele v BDP 0,96%.

S sredstvi, ki so namenjeni za politiko trga dela elimo poveati dele brezposelnih, ki so vkljueni v usposabljanje in izobraevanje iz 10% v letu 2009 na 20% do leta 2014, dele brezposelnih oseb, ki so se v prvih 4 mesecih brezposelnosti vkljuili v ukrep aktivne politike zaposlovanja poveati iz 43,5% v letu 2009 na 45 % do leta 2014 ter zniati relativni dele dolgotrajno brezposelnih iz 42% v letu 2009 na 40% do leta 2014. S sredstvi, ki so namenjeni za politiko trg dela elimo poveati tudi dele ohranjenih zaposlitev pri subvencioniranih zaposlitvah 12 mesecev po zakljuku projekta, poveati stopnjo delovne aktivnosti starostne skupine od 20-64 let, poveati dele vkljuenih v vseivljenjsko uenje ter zagotoviti enake monosti za invalide na trgu dela ter socialno varnost brezposelnim osebam.

Sploni cilji in njihovi kazalniki

- imprejnja aktivacija brezposelnih oseb


Dele brezposelnih oseb, ki so se v prvih 4 mesecih brezposelnosti vkljuili v ukrep APZ

% 2009 43,50 2014 45,00

Ocena kakovosti storitev ZRSZ s strani brezposelnih oseb

tevilo 2009 3,60 2014 4,50

- Poveanje usposobljenosti za vejo zaposljivost


Dele brezposelnih oseb vkljuenih v usposabljanje in izobraevanje

% 2009 10,00 2014 20,00

- Socialna in delovna vkljuenost ranljivih in teje zaposljivih skupin brezposelnih


Znianje relativnega delea dolgotrajno brezposelnih % 2009 40,00 2014 42,00

- Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja


Dele ohranjenih zaposlitev pri subvencioniranih zaposlitvah 12 mesecev po zakljuku projekta

% 2009 50,00 2014 60,00

Dele ohranjenih samozaposlitev 12 mesecev po zakljuku projekta

% 2009 60,00 2014 70,00

19

- Spodbujanje vseivljenjskega uenja, v okviru izvajanja nacionalne strategije izobraevanja


Dele oseb vkljuenih v vseivljenjsko uenje % 2008 13,90 2014 15,00

- Uinkovito delovanje na trgu dela


Stopnja delovne aktivnosti starostne skupine od 20 -64 let % 2009 71,90 2014 72,70

- Zagotavljanje enakih monosti za invalide na trgu dela.


Dele zaposlenih invalidov med vsemi zaposlenimi % 2009 4,00 2014 4,00

- Zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim osebam


Delea prejemnikov denarnega nadomestila med brezposelnimi % 2009 31,70 2014 32,00 Dele prehodov v zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila % 2009 24,80 2014 29,00

04 IZOBRAEVANJE IN PORT

Politika izobraevanje in port zajema programa formalno izobraevanje in usposabljanje in port ter urejanje sistema.

Vlaganje v izobraevanje in usposabljanje je bistvenega pomena, e elimo dosei dolgoroni razvoj in napredek ter se odzivati na tehnoloke in demografske spremembe. Zaradi pomembnosti izobraevanja in usposabljanja pri ustvarjanju ekonomskih, socialnih in drugih rezultatov, gre za prioriteto drave na vseh ravneh in zato je kot sploni oziroma glavni cilj v okviru formalnega izobraevanja zagotoviti dostopno in kakovostno vzgojo in izobraevanje za vse ter zagotoviti najmanj 13 let olanja za vse.

Da bomo dosegli eljene rezultate je potrebno zagotoviti kvalitetni in uinkovit sistem e na nivoju predolske vzgoje, s im vejo vkljuenostjo predolskih otrok v vrtce (do leta 2014 78%), ter postopno znievanje plail starev za vrtce. Na podroju osnovnega olstva z brezplano izvedbo obveznega osnovnoolskega izobraevanja, ki omogoa 100 % vkljuenost uencev v programe, izvedbo programov ole v naravi, podaljano bivanje v prvem obdobju obveznega izobraevanja, nacionalno preverjanje znanja, tekmovanja iz znanja ter omogoiti uencem, da bodo nadaljevali izobraevanje po osnovni oli (98,5%), poveati tevilo uencev v programe osnovnega glasbenega olstva, s podpornimi storitvami pa nuditi strokovne pomoi posameznim zavodom in strokovnim delavcem. Zagotavljanje optimalnih pogojev na podroju srednjeolskega izobraevanja se bo dosegalo z uvajanjem novih prenovljenih programov, novih metod ocenjevanja, z razvojem regijskih olskih centrov, usposabljanjem strokovnih delavcev ipd. K zvievanje kakovosti vije olskega izobraevanja bodo pripomogli ustrezni tudijski programi in mree vijih ol ter mednarodna izmenjava tudentov. Poudarek bo tudi na veji vkljuenosti odraslih v vseivljenjsko uenje z novimi programi. Nudene bodo tudi razline oblike pomoi olajoim (tipendije, regresiranje prevozov in

20

prehrane). Hkrati pa bo potrebno zagotavljati tudi ustrezne prostorske pogoje na vseh nivojih vzgoje in izobraevanja. Za vse navedene aktivnosti, ki se bodo izvajale z namenom zagotoviti dostopno in kakovostno vzgojo in izobraevanje za vse, je za leto 2011 predvideno 1.342 mio EUR in za leto 2012 1.364 mio EUR.

Na podroju porta je zastavljeni glavni cilj postati portna nacija, kar predvsem pomeni, da elimo poveati tevilo portno aktivnega prebivalstva. Prav tako elimo poveati tevilo otrok in mladine, ki bodo vkljueni v programe porta. Da bi sledili naemu glavnemu cilju, postati portna nacija, bo potrebnih ve aktivnosti kot na primer: dodatno vlagati v izgradnjo mree portnih objektov in povrin, namenjenih vsem kategorijam prebivalstva, pripraviti nadarjene portnike za im boljo uvrstitev na velikih mednarodnih portnih tekmovanjih, usposobiti strokovne delavce v portu, izvajanje raziskav na podroju porta, svetovanja pri vkljuevanju otrok v port ipd. Za vse potrebne naloge in programe porta se za leto 2011 nartuje 34,3 mio EUR, ter za leto 2012 34,6 mio EUR.

Sploni cilji in njihovi kazalniki - Zagotovitev dostopne in kakovostne vzgoje ter izobraevanja za vse

KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST Dele sredstev za vzgojo in izobraevanje v BDP % 2010 4,26 2014 4,46 Zagotavljanje dostopnost do izobraevanja za vse let 2010 13,00 2014 13,00

- Postati portna nacija KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST tevilo portno aktivnih prebivalcev tevilo 2010 1.480.000,00 2012 1.494.800,00 tevilo otrok in mladine vkljuenih v programih porta otrok in mladine

tevilo 2010 200.000,00 2012 204.000,00

05 KULTURA

Politika kulture zajema programa kultura in urejanje sistema.

Na podroju kulture gre za uravnoteen razvoj spodbujanja ustvarjalnosti, dostopnosti kulturnih vsebin, skrbi za kulturno dediino in avtonomnosti medijskih praks. Kultura predstavlja generator kreativnih potencialov in inovativnosti in je sestavni del izobraevalnih procesov. Politika tako zajema programe v kulturi in medije ter ohranjanje kulturne dediine.

Glavni cilj, ki ga na podroju kulture elimo dosei, je zagotovitev spodbudnega okolja za razvoj slovenske kulture in jezika, varovanje kulturne dediine ter ohranjanje pestrosti umetnikega in medijskega prostora. Poleg temeljnega cilja, si bomo prizadevali, da bi dosegli dostopnost vrhunskih kulturnih dobrin in kakovostnih medijskih vsebin ter kulturne infrastrukture po celotnem slovenskem kulturnem prostoru, izboljanje drubenega in socialnega poloaja ustvarjalcev in drugih profesionalcev na podroju kulture in medijev ter ohranjanje in varovanje kulturne dediine. Za vse to pa bo potrebno spodbujati vrhunske ustvarjalnosti in omogoiti distribucijo kakovostnih javnih dobrin ter konkurennosti razlinih vrst izvajalcev in razlinih zvrsti umetnosti na podroju uprizoritvenih, vizualnih, glasbenih umetnosti. Spodbujati bo potrebno tudi programe za dvig bralne kulture in razvoj splonih knjinic. Osrednja naloga bo tudi uresnievanje javnega interesa na podroju medijev s podporo medijem pri zagotavljanju pravice dravljanov do informiranosti in zagotavljanje pluralnega medijskega prostora. Pri ohranjanju kulturne dediine bo potrebno nameniti skrb za varstvo, ohranjanje in obnovo premine in nepremine kulturne dediine. Vkljueno je tudi sofinanciranje programov na podroju varstva, izboljanje uporabe in informatizacije arhivskega gradiva.

21

Za doseganje eljenih ciljev so za leto 2011 v dravnem proraunu planirana sredstva v viini 214,7 mio EUR in za leto 2012 v viini 201,4 mio EUR.

Sploni cilji in njihovi kazalniki

- Zagotovitev spodbudnega okolja za razvoj slovenske kulture in jezika, varovanje kulturne dediine ter ohranjanje pestrosti umetnike in medijske kraj


Ohranitev dodane vrednosti kulture v odstotku BDP % 2006 2,20 2014 2,20

06 PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA

Politika Promet in prometna infrastruktura zajema naslednje programe: promet in prometna infrastruktura, trajnostna mobilnost in urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju prometa.

Politika zasleduje cilje zagotavljanje usklajenega, zanesljivega in ekonomsko uinkovitega prometnega sistema s poudarkom na trajnostni mobilnosti, doseganju veje prometne varnosti in izboljane mobilnosti prebivalstva. Prometna politika daje smernice za racionalneje in kvalitetneje prometne storitve. Pri tem izhaja iz koncepta enotnosti transportnega sistema, ki daje sinergijske uinke in optimalne rezultate le ob usklajenem delovanju vseh razpololjivih transportnih sistemov. Rdea nit prometne politike tako v Strategiji razvoja Republike Slovenije kot v Nacionalnem stratekem referennem okviru in v Resoluciji o prometni politiki drave je bolja povezanost modalitet oziroma podsistemov v prometu, njihova integracija in s tem bolji prostorski izkoristek in uinkoviteje delovanje. To se nanaa tako na tovorni , kot na potniki promet, tako domai kot tranzitni. Zato koncept razvoja prometne politike temelji na programu zagotavljanja trajnostne mobilnosti, ki zdruuje aktivnosti za prostorsko-fizino in virtualno-informacijsko integracijo logistine in podporne infrastrukture ter integracijo podsistemov mobilnosti, posebej na podroju javnega potnikega prometa.

Sploni cilji in kazalniki politike:

- Spodbujanje gospodarskega razvoja KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Dele prometa v ustvarjenem BDP % 2008 2,90 2014 3,40

- Uinkoviteja mobilnost ter varnost prometa, blaga in ljudi KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Modal split potniki -vlak % 2008 2,90 2014 10,00 Modal split potniki -osebni prevoz z avtom

% 2008 86,20 2014 73,30

Modal split potniki-drugo % 2008 10,90 2014 16,70 Modal split tovorni - eleznice % 2008 17,80 2014 35,60 Modal split tovorni- cestni % 2008 82,20 2014 64,40

- Zmanjevanje emisij toplogrednih plinov KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Emisije CO2 iz prometa k Ton 2008 6.516,00 2014 6.000,00

22

07 ENERGETIKA

Politika energetika zajema naslednje programe: oskrba z energijo, obnovljivi viri energije in energetska uinkovitost, rudarstvo in urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju energetike

Politika zasleduje cilj za zanesljivo, varno in kakovostno oskrbo z energijo v podporo gospodarski rasti ob poudarku na znievanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter na varstvu in ohranjanju naravnega okolja. Pri tem so posamezni deli energetskega gospodarstva (premogovnitvo, naftno in plinsko gospodarstvo ter elektrogospodarstvo), ki so se v preteklosti razvijali samostojno, danes primorani v izdelavo skupnih razvojnih nartov, saj je treba e pogosteje upotevati monosti nadomeanja in komplementarnosti posameznih oblik energije z drugimi, predvsem pa ustrezno usmerjati donose v investicije, ki prispevajo k splonim ciljem politike. Skupno nartovanje energetske politike temelji na upotevanju prestrukturiranja gospodarstva, prilagajanju vijim realnim cenam energije in pripravi koherentnih, celovitih strategij ter izvedbi ukrepov za uinkovito rabo energije (URE) in vejo izrabe obnovljivih virov energije (OVE). Evropske energetske politike opredeljuje est kljunih izzivov: konkurenen notranji energetski trg, diverzifikacija energetskih virov, solidarnost, trajnostni razvoj, inovativnost in tehnologije ter zunanja politika. Strukturne spremembe so pogojene z obveznostmi iz naslova Podnebno energetskega paketa EU, ki je ob globalnih prizadevanjih za doseganje mednarodnega dogovora o znievanju emisij TGP za energetske sisteme postavil prelomne izzive.


- Oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije NAZIV KAZALCA ME IZH. LETO


2010 17,70 2012 18,70

Dele obnovljivih virov energije v strukturi konne porabe tevilo 2008 16,20

2020 25,00 2011 15,00 Poveanje tevila energetskih objektov na OVE in SPTE tevilo 2010 0,00 2012 40,00

- Poveanje energetske uinkovitosti NAZIV KAZALCA ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

2014 0,18 Prihranek konne energije v obdobju 2008 - 2016 (9 % po AN URE)

t ekv CO2 2008 0,00 2016 0,18

- Zanesljiva, trajnostna in konkurenna oskrba z energijo NAZIV KAZALCA ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

2012 50,00 Zmanjanje energetske odvisnosti oz. delea uvoene energije

tevilo 2008 52,50 2014 49,00 2012 101,80 2014 0,00

izpusti TGP brez emisij v trgovanju tevilo 2008 100,00

2020 104,00 2012 75,00 Dele elektrine energije iz domaih energetskih virov tevilo 2008 75,00 2014 75,00

23

08 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBITVO IN PREHRANA

Politika kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo in prehrana zajema naslednje programe: kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo, varna hrana in veterinarstvo ter urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju kmetijstva, gozdarstva, ribitva in prehrane. Strateki dokument za izvajanje politike je Nacionalni strateki nart za razvoj podeelja, ki prispeva k doseganjem ciljev Strategije razvoja Slovenije s pomojo ustvarjanja veje uinkovitosti in vije dodane vrednosti v kmetijstvu, ivilstvu, gozdarstvu in ribitvu ter s pomojo ohranjanja proizvodnih virov in dviga ravni usposobljenosti. V okviru politike je potrebno zagotoviti primeren dohodkovni poloaj kmetijstva, pogoje za doseganje veje konkurennosti ter stabilen razvoj trajnostnega kmetijstva.

Pomembna naloga v okviru politike je tudi ohranjanje narave, prepreevanje onesnaevanja okoljskih medijev (vode, tla, zrak) in prispevek sektorja k prehodu v nizkoogljino, okoljsko uinkovito drubo. V okviru tega bo poudarek dan izvajanju zemljikih operacij in pa tistih ukrepov, ki se nanaajo na ohranjanje kakovosti okolja (varstvo biotske raznovrstnosti, vodnega okolja, kakovosti tal, genskih virov, itd.), kmetijske dejavnosti na obmojih z omejenimi dejavniki in ukrepom za blaenje in prilagajanje na podnebne spremembe. Pomembno je tudi izvajanje dejavnosti, ki bodo zagotavljale pogoje za sonaravno in venamensko gospodarjenje z gozdovi. Na podroju varne hrane in ivil je potrebno ve pozornosti nameniti dejavnostim, ki so namenjene uinkovitemu delovanju sistema nadzora za zagotavljanje varnosti zdravja ljudi, ivali in rastlin.


- Primeren dohodkovni poloaj kmetijstva


Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev tevilo 2008 4,60 2013 5,50

Faktorski dohodek EUR 2008 422,00 2015 422,00

Bruto dodana vrednost na zaposlenega v ivilski industriji

EUR 2008 26.747,00 2013 28.500,00

- Stabilen razvoj trajnostnega kmetijstva


Obdelanost kmetijskih povrin ha 2009 664.000,00 2015 664.000,00

Kakovost voda kg/ha 2008 40,00 2013 36,00

Koliina vnesenih hranil v tla kg/ha 2008 129,00 2013 115,00

Stanje biotske raznovrstnosti ha 2008 444.658,00 2013 447.358,00

- Ohranjanje gozdov kot ekosistemov z zagotavljanjem vseh ekolokih, proizvodnih in socialnih funkcij, vkljuno s trajnostnim gospodarjenjem z divjadjo


Lesna zaloga 1000 m3

2009 330.000,00 2014 350.000,00

Povrina gozdov z izjemno poudarjenimi ekolokimi ali socialnimi funkcijami

% 2008 35,00 2014 35,00

Letni prirastek v gozdovih 1000 m3

2009 8.000,00 2014 8.500,00

24

- Varovanje zdravja ljudi, ivali, rastlin, narave in okolja ter zagotavljanje dobrobiti ivali


tevilo izdanih prepovedi trgovanja za slovenske proizvode ivalskega in rastlinskega izvora na tujih trgih

t. 2009 0,00 2014 0,00

- Ekonomski razvoj ribikega sektorja ob zagotavljanju trajne razpololjivih ribolovnih virov


Bruto drubeni proizvod ustvarjen v panogi % BDP 2008 0,02 2014 0,02

09 OKOLJSKA IN PROSTORSKA POLITIKA

Okoljska in prostorska politika vkljuuje naslednje programe: trajnostno upravljanje z naravnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti, stanovanjska in komunalna politika ter urejanje prostora, urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju okoljske in prostorske politike.

Politika dolgorono zasleduje prepreevanje nesmotrne rabe naravnih virov, vkljuno s prostorom in posledino tudi zmanjevanje obremenjevanja okolja in predstavlja okvir, ki bo omogoal trajnostni razvoj in prehod v nizkoogljino, okoljsko uinkovito drubo. Splone cilje bo, ob zagotavljanju integracije okoljskih vidikov v druge razvojne politike, in zmanjevanjem implementacijskega deficita, mogoe dosei z ukrepi za blaenje in prilagajanje na podnebne spremembe ter s tistimi, ki bodo omogoili doseganje bolje kakovosti zunanjega zraka. Ob izvajanju ukrepov za prepreevanje onesnaevanja na izvoru je pomembno tudi vzdrevanje obstojee, in izgradnja ustrezne moderne infrastrukture za podroja ravnanja z odpadki, istilnih naprav, sistemov vodooskrbe in prepreevanja kodljivega delovanja voda. Ukrepi bodo namenjeni tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot, vkljuno z genskim materialom in habitati ter ekosistemi. Politika vkljuuje tudi sklop ukrepov za poveanje uinkovitosti upravljanja s prostorom, graditve objektov in tistih, ki bodo prispevali k bolj uinkovitemu reevanju stanovanjske problematike ciljnih skupin. Ukrepi so namenjeni izboljanju mnoinega vrednotenja nepreminin in njihovega evidentiranja ter dvigu splone ozaveenosti in informiranosti ter spremljanju stanja v okolju.


- Doseganje dobrega stanja v okolju in naravi ter zmanjevanje posledic vplivov podnebnih sprememb in poveevanje varnosti prebivalcev


Neposredni vnos snovi mio ton 2008 56,90 2014 52,00 Domaa poraba snovi mio ton 2008 43,90 2014 40,00

Biokemijska potreba po kisiku v povrinskih vodotokih mg O2/L 2008 1,40 2014 0,00

Merilna mesta v Sloveniji, kjer je t. dni s preseeno dnevno mejno koncentracijo O3 veje od 25

% 2008 80,00 2014 50,00

Merilna mesta v Sloveniji, kjer je t. dni s preseeno dnevno mejno koncentracijo PM10 veje od 35

% 2008 67,00 2014 0,00

Povprena letna globalna temperatura oC 2009 14,72 2017 16,00

25

Spremembe razmerja med tevilom ogroenih vrst sesalcev in skupnim tevilom znanih vrst sesalcev

% 2008 46,60 2014 46,60

Spremembe razmerja med tevilom ogroenih vrst ptiev in skupnim tevilom znanih vrst ptiev

% 2008 15,50 2014 15,50

Spremembe razmerja med tevilom ogroenih vrst plazilcev in skupnim tevilom znanih vrst plazilcev

% 2008 83,30 2014 83,30

Spremembe razmerja med tevilom ogroenih vrst dvoivk in skupnim tevilom znanih vrst dvoivk

% 2008 90,40 2014 90,40

Spremembe razmerja med tevilom ogroenih vrst rib in skupnim tevilom znanih vrst rib

% 2008 22,70 2014 22,70

Spremembe razmerja med tevilom ogroenih vrst viih rastlin in skupnim tevilom znanih vrst vijih rastlin

% 2008 19,40 2014 19,40

- Trajna reitev stanovanjskega vpraanja za razline ciljne skupine KAZALNIK ME IZH. LETO


Mlade druine, ki same reujejo stanovanjsko vpraanje tevilo 2010 8.360,00 2014 20.300,00

- Teritorialna kohezija skozi uravnoteen in trajnostni prostorski razvoj KAZALNIK ME IZH. LETO


Sprememba rabe zemlji zaradi urbanizacije % 2000 0,60 2014 0,20 Izboljana dostopnost do sredi z javnimi dejavnostmi vijega ranga

minuta 2009 30,00 2014 30,00

10 SOCIALNA VARNOST

Politika socialne varnosti zajema programe socialnega varstva, varstvo otrok in druine, pokojninsko in invalidsko varstvo, dolgotrajna oskrba, varstvo obolelih in urejanje sistema.

Politika socialne varnosti mora zagotavljati celovit pristop k poveevanju enakih monosti in socialni vkljuenosti s perspektive izboljanja poloaja posameznika na trgu dela, njegove zaposljivosti in prepreevanja vsakrne diskriminacije na trgu dela. Socialni programi so namenjeni podpori in ohranjanju posameznih delovnih sposobnosti (programi socialne vkljuenosti). Politika socialnega razvoja zajema program socialnega varstva, varstva otrok in druine, pokojninskega in invalidskega varstva, dolgotrajna oskrba ter varstva obolelih.

Program socialnega varstva obsega socialne transfere, med katere sodijo prejemki, namenjeni ogroenim skupinam prebivalstva (socialne pomoi, prejemki duevno in telesno prizadetih in druge), prejemki za varstvo vojnih invalidov, vojnih veteranov, rtev vojnega nasilja. S sredstvi, ki so namenjeni za politiko socialna varnost elimo zmanjati tevilo materialno ogroenega prebivalstva tako, da bomo poveali delovne aktivnosti prejemnikov denarne socialne pomoi, ki se zaposlijo in prejemnikov denarne socialne pomoi, ki se vkljueni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. S sredstvi za politiko socialna varnost elimo poveati tudi socialno vkljuenost, tako da bomo poveali tevilo programov pomoi za ranljive skupine prebivalstva in tako omogoili im bolj tevilno vkljuitev v tovrstne programe.

V programu Socialno varstvo so zajeti tudi izdatki za storitve socialnih slub (delovanje centrov za socialno delo, varstveno delovnih centrov, domov za otroke in mladostnike z motnjami v razvoju, kriznih centrov in podobno) in izdatki za izvajanje razlinih programov socialnega varstva in izenaevanje monosti invalidov, z namenom vzpostavitve nacionalnih mre socialnovarstvenih programov in izboljanje njihove regijske pokritosti.

26

V program varstva otrok in druine spadajo druinski prejemki in starevska nadomestila, med katere spada nadomestilo plae v asu porodnikega dopusta, oetovskega dopusta, posvojiteljskega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka. Med tovrstne prejemke spada tudi starevski dodatek, otroki dodatek, dodatek za veliko druino, dodatek za nego otroka in pomo ob rojstvu otroka. Prav tako se iz tega programa financira rejnika dejavnost, med katere spada plailo materialnih strokov rejencev, nagrade za delo rejnikov ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje rejnikov. V okviru programa se izvaja tudi promocija krepitve druinske politike, izvedba preventivnih aktivnosti s poudarkom na socialno ogroenih druinskih oblikah ter financiranje razlinih programov in projektov za pomo otrokom in druini.

V program pokojninskega in invalidskega varstva sodijo izdatki dravnega prorauna za pravice in prejemke, ki izhajajo iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S sredstvi za program pokojninskega in invalidskega varstva elimo zagotoviti dostojne pokojnine in tako stopnjo tveganja revine starejih iz leta 2008, ki je znaala 19% do leta 2014 zniati na 18% ter poveati stopnjo delovne aktivnosti starejih iz 35,6% v letu 2010 na 43,5 % do leta 2014.

Namen dolgotrajne oskrbe je uinkovito zagotavljanje razlinih oblik pomoi starejim osebam in odraslim osebam s posebnimi potrebami. Cilj je zagotoviti ustrezno mreo za dolgotrajno oskrbo v institucionalnih oblikah ter zagotavljanje ustreznih oblik dolgotrajne oskrbe na domu. Nartujemo da se dele uporabnikov pomoi na domu do leta 2014 glede na leto 2009 povea iz 1,3% na 4%, akalna doba za vkljuitev v institucialnalno dolgotrajno oskrbo pa se do leta 2014 glede na leto 2010 znia za 2 meseca.

V letu 2011 naj bi se priel izvajati tudi nov Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katerega cilj je oblikovanje pravineje in bolj dolgorono vzdrne socialne drave. Pregledneji in preprosteji sistem socialnih transferjev bo omogoil, da bodo pomo dobili tisti, ki so je res potrebni, prepreil pa bo danes pogosta izkorianja in zlorab sistema.

V letu 2010 je za politiko socialna varnost planiran dele sredstev v BDP 6,85%, za leto 2012 pa se planira dele v BDP 6,24%.

Sploni cilji in njihovi kazalniki - Zmanjevanje tevila materialno ogroenega prebivalstva in poveanje socialne vkljuenosti


Stopnja tveganja revine po prejemanju socialnih transferjev % 2008 12,30 2014 12,30 Stopnja materialno prikrajanih oseb % 2008 17,00 2014 17,00 Sredstva za politiko socialne varnosti iz dravnega prorauna v deleu BDP

% BDP

2009 6,56 2014 6,56

11 ZDRAVSTVENO VARSTVO

Politika zdravstvenega varstva zajema programa zdravstveno varstvo in urejanje sistema.

Politika zdravstvenega varstva obsega sistem programov, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, prepreevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in pokodovanih ter sistem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerim se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, pokodbe, poroda in smrti. Politika prav tako obsega investicije v javno zdravstvene zavode, bolninice in medicinsko opremo ter preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomoki. Vsebovana so tudi bolnika nadomestila in drugi transferi obolelim.

27

Program zdravstvenega varstva obsega sistem programov, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, prepreevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in pokodovanih ter sistem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, s katerim se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, pokodbe, poroda in smrti. Program prav tako obsega investicije v javno zdravstvene zavode, bolninice in medicinsko opremo, ter preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomoki. Del programa so tudi bolnika nadomestila in drugi transferi obolelim. Veina dejavnosti s tega programa se ne financira iz dravnega prorauna, temve iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zbrana v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, del pa tudi iz obinskih proraunov (investicije).

Za doseganje elenih ciljev so za leto 2011 v dravnem proraunu planirana sredstva v viini 103,0 mio EUR in za leto 2012 v viini 104,9 mio EUR.

Sploni cilji in kazalniki

- Odziven in fleksibilen sistem za zagotavljanje zdravstvenega varstva dravljanom v skladu z njihovimi potrebami

KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO

VREDNOST

tevilo zdravnikov na 1000 prebivalcev v RS tevilo zdravnikov 2008 2,50 2014 2,80 tevilo zobozdravnikov na 1000 prebivalcev v RS tevilo

zobozdravnikov 2008 0,60 2014 0,65

tevilo medicinskih sester (DMS in VMS) na 1000 prebivalcev v RS

tevilo medicinskih sester

2008 4,00 2014 5,00

tevilo farmacevtov na 1000 prebivalcev v RS tevilo farmacevtov 2008 0,80 2014 0,90

- Zagotovitev uinkovite, kakovostne in dostopne zdravstvene obravnave dravljanom


Priakovana ivljenjska doba ob rojstvu tevilo let

2007 78,50 2014 79,00

Priakovano tevilo zdravih let ivljenja ob rojstvu tevilo let

2007 60,50 2014 61,00

Dele BDP za zdravstvo % 2009 8,92 2014 9,00

28

14 UPRAVLJANJE SISTEMOV JAVNE UPRAVE

Politika Upravljanja sistemov javne uprave zajema naslednje programe: upravljanje sistemov javne uprave na dravni in lokalni ravni, ekonomska in javnofinanna politika ter urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju upravljanja sistemov javne uprave

Politika v letih 2011 in 2012 zasleduje cilje v bolj kakovostno in uinkovito poslovanje, odprto, gospodarno in pregledno delovanje dravnih organov ter usmerjenost k uporabnikom, kar bo doseeno s tevilnimi ukrepi. Kljuno orodje za doseganje teh ciljev predstavlja e-uprava, ki ni zgolj elektronska podpora za obstojee procese, temve predvsem prilonost, da se obstojei procesi, naloge in tudi naini razmiljanja spremenijo v smeri bolj uinkovitega dela v javni upravi in bolj prijaznega obraza do naih strank, dravljanov in poslovnih subjektov. Politika vsebuje tudi delovanje osnovnih infrastrukturnih hrbtenic in delovanje upravnih organov. Politika zajema tudi smotrno ravnanje s stvarnim premoenjem RS, ki v okviru upravljanja s stvarnim premoenjem daje poudarek tudi investicijam v to premoenje. Del upravljanja predstavlja program ekonomska in fiskalna politika, ki poleg izvajanja makroekonomskih politik vkljuuje analize makroekonomskih gibanj ter pripravo strokovnih podlag in analiz o ekonomskemu, socialnemu in okoljskemu stanju, ter pripravo analitinih podlag za oblikovanje ukrepov ekonomske politike.


- Uinkovita, moderna in ceneja javna uprava KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST Izboljanje mednarodne konkurennosti Slovenije za 5 mest na leto

mesto 2010 53,00 2014 33,00

Izboljanje vladne uinkovitosti za 5 mest na leto mesto 2010 53,00 2014 33,00 Znievanje povprenih materialnih strokov na reeno upravno zadevo pri upravnih enotah

EUR 2009 14,38 2014 14,00

Izdatki za splone javne storitve po COFOGU (GF0101+0103+0106) kot dele BDP

% BDP 2008 3,50 2014 3,50

Znianje strokov izvajanja dejavnosti dravnih organov EUR 2010 12.866.280,00 2014 12.226.280,00

Znievanje t. zaposlenih v javni upravi 1% na leto zaposlenih 2009 156.584,00 2014 148.910,00

- Vodenje uinkovite fiskalne politike in izvajanje uinkovitega nadzora nad fiskalno politiko KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Znievanje fiskalnega primanjkljaja v deleu BDP % 2010 5,50 2013 1,30 2011 100,00 Zastopanje interesov Slovenije pri vpraanjih nasledstva % 2010 100,00 2012 100,00

- Uinkovito pobiranje javnofinannih prihodkov KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

Realizacija letnega narta pobranih JFP DURS % 2009 100,10 2014 100,00 Realizacija letnega narta pobranih JFP CURS % 2009 100,00 2014 100,00

- Uinkovit carinski nadzor

KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST tevilo izdanih plailnih nalogov in odlob o prekrkih tevilo 2009 9.284,00 2014 9.518,00

- Uinkovito razvojno nartovanja in izvajanje koherentne politike ter strukturnih reform

29


Izdatki za spodbujanje podjetnitva in konkurennosti kot dele BDP

% 2009 0,89 2013 1,00

Izdatki za visoko olstvo, znanost tehnologijo in informacijsko drubo kot dele BDP

% 2009 1,74 2013 2,00

Izdatki za trg dela kot dele BDP % 2009 1,03 2013 1,00 Izdatki za socialno varnost in zdravstveno varstvo kot dele BDP

% 2009 6,59 2013 6,80

Izdatki za promet in prometno infrastrukturo kot dele BDP

% 2009 1,64 2013 2,00

- Razvoj samoupravnih lokalnih skupnosti KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST

% zmanjanja odstopanja stopnje razvitosti posamezne obine od povpreja

% 2008 43,40 2013 43,40

15 INSTITUCIJE PRAVNE DRAVE, SVOBODE IN VARNOSTI

Politika institucije pravne drave, svobode in varnosti zajema naslednje programe: pravosodje, dejavnosti drugih institucij na podroju pravne drave, svobode in varnosti in urejanje sistema, podporne dejavnosti in administracija na podroju institucij pravne drave, svobode in varnosti.

Namen politike krepitve institucij pravne drave, svobode in varnosti je zagotavljati visoko stopnjo pravne varnosti in lovekovih pravic, hitro in uinkovito pravno varstvo z ustavo zagotovljenih pravic in svoboin vseh dravljanov ter human, varen in uinkovit sistem izvrevanja kazenskih sankcij. Ta razvojna politika vkljuuje vse pravosodne organe in institucije v RS, ki s svojimi dejavnostmi skrbijo za pravno varnost v dravi, to je dejavnosti sodi, toilstev in pravobranilstva, izvrevanje kazenskih sankcij, poprave krivic in odkodnin ter s temi dejavnostmi povezanih podpornih dejavnosti, vkljuno z delovanjem Ministrstva za pravosodje. V to politiko spada tudi krepitev celostnega pristopa k omejevanju specifinih oblik kriminalitete, kot so organizirane oblike gospodarskega in finannega kriminala ter korupcije, ki mono spodjedajo delovanje pravne drave in imajo negativen vpliv na transparentno delovanje ekonomskega in socialnega podsistema. V okvir te politike sodi tudi razvoj programov kriminalne prevencije, ki zoper razline oblike odklonskega vedenja poudarja preventivne programe in ne represivne ukrepe drave, ki morajo biti ultima ratio (skrajno sredstvo). V okviru te politike bo potekala prenova zakonodaje s podroja kazenskega in civilnega prava ter s podroja pravosodja in delovanja represivnih in nadzornih organov v smer zagotovitve uinkovitejih in krajih sodnih postopkov, razbremenitev sodi z zagotavljanjem postopkov za alternativno reevanje sporov, oblikovanjem sodi za reevanje druinskih sporov, z uvedbo tehnoloko sodobnejih postopkov in z bolj uinkovitim upravljanjem sodi, toilstev in pravobranilstev. Pomemben del te politike predstavlja program vzpostavitve uinkovitega in avtonomnega nadzora nad vsemi organi, ki izvrujejo prisilna pooblastila (npr. delovanje policije in organov s vsebinsko podobnimi pooblastili, delovanjem zasebnih varnostnih slub in detektivov itd).

Sploni cilj in kazalniki politike:

- Krepitev pravne varnosti in spotovanje lovekovih pravic KAZALNIK ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO VREDNOST Uinkovitost pravnega sistema mesto 2009 50,00 2014 40,00 Korupcija mesto 2009 41,00 2014 31,00 Neodvisnost sodstva mesto 2009 50,00 2014 40,00 Reevanje sporov in zagotavljanje legalnosti mesto 2009 50,00 2014 40,00

eu trajnostni cilji 2020 in rs

Documents