EVALVACIJA IZOBRAŽEVALNIH EVALVACIJA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV IN SISTEM PROGRAMOV IN SISTEM

IZOBRAŽEVANJAIZOBRAŽEVANJA

Dr. Zdenko MedvešDr. Zdenko Medveš

Brdo, 11. november 2012Brdo, 11. november 2012

Osrednji problemi evalvacijeOsrednji problemi evalvacije

• Povezovanje teorije s prakso – Povezovanje teorije s prakso – aplikativen pouk,aplikativen pouk,

• Uporabno znanjeUporabno znanje

• Razvoj kompetenc in ključnih Razvoj kompetenc in ključnih kvalifikacijkvalifikacij

• Povezovanje šole in podjetij,Povezovanje šole in podjetij,

• Praktično izobraževanje in Praktično izobraževanje in usposabljanje na deluusposabljanje na delu

POZITIVNE UGOTOVITVEPOZITIVNE UGOTOVITVE

• manj frontalnega pouka, manj frontalnega pouka, • več sodelovanja med učitelji in boljša organiziranost v več sodelovanja med učitelji in boljša organiziranost v

razvijanju ključnih kvalifikacij in kompetenc (programski razvijanju ključnih kvalifikacij in kompetenc (programski zbori učiteljev, izvedbeni predmetniki, pripravljanje učnih zbori učiteljev, izvedbeni predmetniki, pripravljanje učnih situacij) situacij)

• bolj aplikativni pristopi učenja, bolj aplikativni pristopi učenja, • večji poudarek na uporabnosti znanja, večji poudarek na uporabnosti znanja, • večja usmerjenost na dosežke učencev (učno-ciljna večja usmerjenost na dosežke učencev (učno-ciljna

naravnanost),naravnanost),• Odprti kurikul podrejen praktični usposobitvi,Odprti kurikul podrejen praktični usposobitvi,• Prevzemanje odgovornosti za iskanje učnih delovnih mest,Prevzemanje odgovornosti za iskanje učnih delovnih mest,• Opravljanje nadzora nad usposabljanjem z delomOpravljanje nadzora nad usposabljanjem z delom

ŠIBKE TOČKE – večinska ŠIBKE TOČKE – večinska mnenjamnenja• šibka prisotnost delodajalcev pri ponujanju učnih mest in sklepanju pogodbšibka prisotnost delodajalcev pri ponujanju učnih mest in sklepanju pogodb• Šole se pri zagotavljanju učnih mest ne morejo ozirati na ustreznost dela, ki Šole se pri zagotavljanju učnih mest ne morejo ozirati na ustreznost dela, ki

so ga dijaki opravljali, na pedagoško-andragoško izobrazbo mentorja in so ga dijaki opravljali, na pedagoško-andragoško izobrazbo mentorja in druge pogoje, ki jih morajo delodajalci zagotoviti, ko sprejmejo dijaka na druge pogoje, ki jih morajo delodajalci zagotoviti, ko sprejmejo dijaka na praktično usposabljanje z delom (vzroki niso jasni: lahko nezainteresiranost praktično usposabljanje z delom (vzroki niso jasni: lahko nezainteresiranost delodajalcev, verjetneje pa nedosegljivost kurikularnih zahtev (pošolanost);delodajalcev, verjetneje pa nedosegljivost kurikularnih zahtev (pošolanost);

• zgolj formalno izvajanje usposabljanja (zmanjšan obseg in neustreznost zgolj formalno izvajanje usposabljanja (zmanjšan obseg in neustreznost delovnih mest, ni zagotovljena kakovost);delovnih mest, ni zagotovljena kakovost);

• na praktičnem usposabljanju z delom opravljajo na praktičnem usposabljanju z delom opravljajo dijakidijaki tudi dela, ki niso tudi dela, ki niso povezana z nalogami njihovega bodočega poklica povezana z nalogami njihovega bodočega poklica

• mentorji usposabljanja z delom menijo, da za svoje delo ne potrebujejo mentorji usposabljanja z delom menijo, da za svoje delo ne potrebujejo pedagoško-andragoške izobrazbe, mojstrskega, delovodskega, pedagoško-andragoške izobrazbe, mojstrskega, delovodskega, poslovodskega izpita;poslovodskega izpita;

• usposabljanje z delom naj se izvaja na verificiranih učnih mestih v šoli usposabljanje z delom naj se izvaja na verificiranih učnih mestih v šoli (izjavo lahko razumemo kot podporo delodajalcev šolskemu načinu (izjavo lahko razumemo kot podporo delodajalcev šolskemu načinu izobraževanja);izobraževanja);

RAZISKAVE O NAZADOVANJURAZISKAVE O NAZADOVANJU

• Zmanjševanje števila dijakov 2003/2011 za 56% Zmanjševanje števila dijakov 2003/2011 za 56% (gimnazija 20%, SSŠ 23%)(gimnazija 20%, SSŠ 23%)

• ni zadostne ponudbe za celotno generacijo, ni zadostne ponudbe za celotno generacijo, pomanjkljiva ponudba za manj uspešne, posebej pomanjkljiva ponudba za manj uspešne, posebej pa dekleta, posebne potrebe (Phare Mocca)pa dekleta, posebne potrebe (Phare Mocca)

• nižje poklicno izobraževanje (NPI) popolnoma nižje poklicno izobraževanje (NPI) popolnoma disfunkcionalno (razvija se kot posebna poklicna disfunkcionalno (razvija se kot posebna poklicna šol)šol)

• iz sistema izginja izobraževanje za vrsto poklicev, iz sistema izginja izobraževanje za vrsto poklicev, za katere izobraževanje ni primerno ali pa celo ni za katere izobraževanje ni primerno ali pa celo ni izvedljivo v klasični šolski obliki (Phare Mocca) izvedljivo v klasični šolski obliki (Phare Mocca)

Kljub trudu prenova ni rodila Kljub trudu prenova ni rodila pričakovanega sadupričakovanega saduveč več kot 60% anketiranih delodajalcev ne verjame v kot 60% anketiranih delodajalcev ne verjame v

to, da bi prenovljeni izobraževalni programi po to, da bi prenovljeni izobraževalni programi po Izhodiščih 2001 omogočali kakovostno Izhodiščih 2001 omogočali kakovostno usposobitev dijakovusposobitev dijakov za delo. za delo.

RAZLIKA V POGLEDU DELODAJALCEV IN RAZLIKA V POGLEDU DELODAJALCEV IN IZOBRAŽEVALCEV NA TEMELJNI CILJ: KAJ POMENI IZOBRAŽEVALCEV NA TEMELJNI CILJ: KAJ POMENI USPOSOBLJENOST ZA DELO USPOSOBLJENOST ZA DELO

Zakaj? ALI JE NAPAKA V IZVEDBI ALI V Zakaj? ALI JE NAPAKA V IZVEDBI ALI V SISTEMUSISTEMU??

POLJČE 1992, IZHODIŠČA 1996, POLJČE 1992, IZHODIŠČA 1996, IZHODIŠČA 2001, ZAKON 2006 IZHODIŠČA 2001, ZAKON 2006

• POLJČE,IZHODIŠČA 1996: evropska POLJČE,IZHODIŠČA 1996: evropska primerljivost, več poti do poklica (šolski, primerljivost, več poti do poklica (šolski, dualni, vajeniški sistem), poklicno dualni, vajeniški sistem), poklicno izobraževanje za celotno generacijo, izobraževanje za celotno generacijo, graditev poklicne kariere (potrdi Phare graditev poklicne kariere (potrdi Phare Mocca in Memorandum 2000),Mocca in Memorandum 2000),

• IZHODIŠČA 2001,ZAKON 2006: vrnitev IZHODIŠČA 2001,ZAKON 2006: vrnitev primata šolskemu sistemu – hibridni model primata šolskemu sistemu – hibridni model kot strokovna napakakot strokovna napaka

Posledice Izhodišč 2001Posledice Izhodišč 2001

• Ocena, da SLO ne ustrezata ne vajeništvo ne Ocena, da SLO ne ustrezata ne vajeništvo ne dualni sistem podlaga za obrat k šolski dualni sistem podlaga za obrat k šolski oblikiobliki za poklicno izobraževanje primarno za poklicno izobraževanje primarno odgovorna šola, socialni partnerji le odgovorna šola, socialni partnerji le sodelujejo pri tem sodelujejo pri tem – RAZVIT JE BIL RAZVIT JE BIL HIBRIDNIHIBRIDNI MODEL = POUK IN MODEL = POUK IN

“DIJAKI PRI DELODAJALCIH” “DIJAKI PRI DELODAJALCIH” • Zbornice ne kažejo, da bi prepoznale skrb za Zbornice ne kažejo, da bi prepoznale skrb za

razvoj kadrov kot svojo prednostno nalogo.razvoj kadrov kot svojo prednostno nalogo.• Področje izobraževanja kadrov ni v programu Področje izobraževanja kadrov ni v programu

pomembnih aktivnosti sindikatov. pomembnih aktivnosti sindikatov.

GLAVNO SPOROČILO EVALVACIJ GLAVNO SPOROČILO EVALVACIJ PROGRAMOV PROGRAMOV

• Predpostavka Izhodišč 2001, da bi Predpostavka Izhodišč 2001, da bi lahko lahko znotraj šole rešili tisto, kar lahko znotraj šole rešili tisto, kar lahko doseže le nadzorovan realen delovno-doseže le nadzorovan realen delovno-izobraževalni odnos, je bila naivna in izobraževalni odnos, je bila naivna in zmotnazmotna in to je po mojem mnenju in to je po mojem mnenju glavno sporočilo evalvacije.glavno sporočilo evalvacije.

• Izhodišča 2001 se za razvoj poklicnega Izhodišča 2001 se za razvoj poklicnega izobraževanja kažejo kot škodljiva.izobraževanja kažejo kot škodljiva.

TUDI VIZIJA V BELI KNJIGI TUDI VIZIJA V BELI KNJIGI 2011 NE UTEMELJI IZJAV, DA:2011 NE UTEMELJI IZJAV, DA:

- JE DUALNA OBLIKA NEUSTREZNAJE DUALNA OBLIKA NEUSTREZNA

- SE VAJENIŠTVO V Sloveniji ni SE VAJENIŠTVO V Sloveniji ni moglo uveljavitimoglo uveljaviti

Dualni sistem nepogrešljiv Dualni sistem nepogrešljiv v:v:• izobraževanju za redke poklice,izobraževanju za redke poklice,

• izobraževanju skupin mladih, ki so šolsko izobraževanju skupin mladih, ki so šolsko neuspešni in mladih s posebnimi neuspešni in mladih s posebnimi potrebami,potrebami,

• izobraževanju mladih, ki so razvili izobraževanju mladih, ki so razvili sovražen odnos do šole,sovražen odnos do šole,

• hitrem prilagajanju usposabljanja hitrem prilagajanju usposabljanja tehnološkemu razvojutehnološkemu razvoju

• zagotavljanju drage, moderne tehnologijezagotavljanju drage, moderne tehnologije

Česa nimamo, kar imajo Česa nimamo, kar imajo drugidrugi• namesto vizije, ki bi izhajala iz namesto vizije, ki bi izhajala iz Evropske strategije za pametno, Evropske strategije za pametno,

trajnostno in vključujočo rasttrajnostno in vključujočo rast se Slovenija v snovanju se Slovenija v snovanju nadaljnjega razvoja poklicnega izobraževanja obremenjuje z nadaljnjega razvoja poklicnega izobraževanja obremenjuje z enim samim problemom, množičnim prehodom mladine v enim samim problemom, množičnim prehodom mladine v nadaljnje izobraževanje in zato konkretizira svojo strategijo le z nadaljnje izobraževanje in zato konkretizira svojo strategijo le z odpravo poklicno tehniškega izobraževanja, kar je glavni odpravo poklicno tehniškega izobraževanja, kar je glavni sistemski predlog Bele knjige 2011;sistemski predlog Bele knjige 2011;

• vizija v Beli knjigi 2011 se na nizko motivacijo med mladimi in s vizija v Beli knjigi 2011 se na nizko motivacijo med mladimi in s tem povezano strmo padanje vpisa v poklicno šolo odzove s tem povezano strmo padanje vpisa v poklicno šolo odzove s podaljšanjem poklicnega izobraževanja na štiri leta, ki pa ostaja podaljšanjem poklicnega izobraževanja na štiri leta, ki pa ostaja v svoji zasnovi še vedno v svoji zasnovi še vedno kurikularni hibridkurikularni hibrid in lahko pričakujemo, in lahko pričakujemo, da bodo ugotovitve sedanje evalvacija veljale še naprej; hkrati da bodo ugotovitve sedanje evalvacija veljale še naprej; hkrati pa predvidi Bela knjiga v zgradbi teh programov model, ki je v pa predvidi Bela knjiga v zgradbi teh programov model, ki je v nedavni zgodovini že pokazal nerešljive probleme; nedavni zgodovini že pokazal nerešljive probleme;

• namesto da bi razvijali več različnih poti izobraževanja za namesto da bi razvijali več različnih poti izobraževanja za poklic, je prisotno neargumentirano nezaupanje v vajeništvo in poklic, je prisotno neargumentirano nezaupanje v vajeništvo in dualni sistem; dualni sistem;

nadaljevanje…nadaljevanje…

• prehajanje iz osnovne šole na srednjo je prepuščeno učencem in prehajanje iz osnovne šole na srednjo je prepuščeno učencem in staršem, z omejevanjem pomoči pri poklicnega odločanja zgolj staršem, z omejevanjem pomoči pri poklicnega odločanja zgolj na svetovanje ne razvijajo aktivnosti, ki bi konkretno odpirale na svetovanje ne razvijajo aktivnosti, ki bi konkretno odpirale učencem polja dela in konkreten prostor v organizacijah učencem polja dela in konkreten prostor v organizacijah delodajalcev – poklicno usmerjanje, poznano v drugih državah v delodajalcev – poklicno usmerjanje, poznano v drugih državah v obliki različnih proaktivnih programov, ki že proti koncu obveznega obliki različnih proaktivnih programov, ki že proti koncu obveznega šolanja omogočajo učencem pridobiti konkretne poklicne izkušnje šolanja omogočajo učencem pridobiti konkretne poklicne izkušnje in stike z delodajalci, najpomembnejše pa je, da nimamo razvitih in stike z delodajalci, najpomembnejše pa je, da nimamo razvitih oblik praktičnega sodelovanja med šolami in podjetji, ki bi oblik praktičnega sodelovanja med šolami in podjetji, ki bi aktivirale poklicno odločanje staršev, ki živijo z otroki v bolj aktivirale poklicno odločanje staršev, ki živijo z otroki v bolj tveganih okoliščinah;tveganih okoliščinah;

• na ravni družbenega okolja so močne negativne motivacije za na ravni družbenega okolja so močne negativne motivacije za poklicno izobraževanje (plače in težave pri prvi zaposlitvi);poklicno izobraževanje (plače in težave pri prvi zaposlitvi);

• srednje šole nimajo razvite kulture mentorske in tutorske pomoči;srednje šole nimajo razvite kulture mentorske in tutorske pomoči;• sodelovanje okolja s šolo ni samoumevna kultura naših lokalnih sodelovanje okolja s šolo ni samoumevna kultura naših lokalnih

skupnosti in ne organizacij delodajalcev.skupnosti in ne organizacij delodajalcev.

OHRANITI AVTONOMNO OHRANITI AVTONOMNO STROKOVNO SLUŽBOSTROKOVNO SLUŽBO

• mnogih strokovnih nalog delodajalci ne mnogih strokovnih nalog delodajalci ne uspejo opraviti, ker nimajo strokovnih uspejo opraviti, ker nimajo strokovnih ekip, primerljivih z zbornicami v tujini;ekip, primerljivih z zbornicami v tujini;

• okrepiti dejavnost CPI, da zagotovo okrepiti dejavnost CPI, da zagotovo širšo strokovno podporo za strokovne širšo strokovno podporo za strokovne naloge socialnih partnerjev;naloge socialnih partnerjev;

• Utapljanje CPI v splošni strokovni službi Utapljanje CPI v splošni strokovni službi za razvoj šolstva je nedopustno za razvoj šolstva je nedopustno

hvala za pozornosthvala za pozornost