evalvacija programa zdrav Življenjski …...3 zdrav življenjski slog 2010-2015 spremna beseda...

EVALVACIJA PROGRAMA

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2014-2015

Prof. dr. Janko Strel Ljubljana, november 2015

ZAVOD FIT LAB – CENTER ZA TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ

2 Zdrav življenjski slog 2010-2015

KAZALO

SPREMNA BESEDA ................................................................................................................ 3

UVOD ........................................................................................................................................ 5

CILJI ......................................................................................................................................... 56

VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK...................................................................... 56

METODA ................................................................................................................................. 56

RAZLAGA IN RAZPRAVA O REZULTATIH ..................................................................... 57

Razlaga in razprava o rezultatih merjenja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti

kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk, ki so v letu 2013/2014

obiskovali 5., 6., 7., 8., in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let). 58

Razlaga rezultatov anketnega vprašalnika za ovrednotenje življenjskega sloga, dejavnikov

športne aktivnosti in ocene zdravstvenega stanja učencev in učenk v letu 2015 in primerjava

z obdobjem od leta 2011 ....................................................................................................... 86

ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 160

LITERATURA ....................................................................................................................... 166


SPREMNA BESEDA

Mesto in vloga športa v določeni družbi je odvisna od stopnje razvitosti družbene zavesti.

Dnevne obveznosti vsakega mladega človeka se razdelijo na obvezni del izobraževalnega

procesa in prostočasni del. Znotraj prostočasnega dela mora vsak posameznik najti čas za

odkrivanje in razvijanje svojih interesov. Pri mladem človeku se interesne dejavnosti s področja

športa izvajajo z namenom usposabljanja in koristnega preživljanja prostega časa, kar

posameznik doživi kot krepitev, druženje, sprostitev in zabavo.

Trenutno stanje v osnovnošolskem sistemu zagotavlja otrokom premalo ur strokovno vodene

vadbe in tako nekako polovično izvajamo strategije (EU smernice za fizično aktivnost in

Strategijo Vlade RS na področju telesne - gibalne dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do

2012), ki priporočajo vsakodnevno strokovno vodeno vadbo. Menimo, da gre v neizvajanju

strategij, iskati vzroke za upadanje gibalnih zmogljivosti in povečan delež prekomerno težkih.

Še posebej je to opaziti pri otrocih med šestim in desetim letom starosti.

Trenutno stanje na področju športa otrok in mladine usmerjenemu v kakovostni in vrhunski

šport nam kaže, da se le 25 odstotkov otrok aktivno vključuje v športno dejavnost v svojem

prostem času. Težava pri teh podatkih je, da se z višanjem starosti otrok, manjša število

vključenih otrok, ki skozi selekcijski proces odpadajo in se ne vključujejo v aktivno preživljanje

prostega časa, ampak vse več pozornosti namenjajo nezdravemu življenjskemu slogu

(računalnik, alkohol, droge,…).

Ob razmišljanju, kako bi stanje izboljšali, smo na državni ravni našli rešitev z interesnim

športnim programom, v katerega so se otroci vključevali na prostovoljni bazi. S programom

smo otroke spodbujali k oblikovanju zdravega življenjskega sloga, ki ni vezan samo na

kakovostni in tekmovalni šport. Program »Zdrav življenjski slog« je predstavljal in še

predstavlja krožišče športnega udejstvovanja otrok. Otroci imajo možnost spoznati in si

pridobiti širša znanja o športnih panogah, ki so razvite v njihovem lokalnem okolju. Poleg tega

se jim za ukvarjanje s športom ni potrebno odločiti za kakovostni in vrhunski šport, a vendar

jim tudi ta možnost ves čas ostaja odprta. Program je namenjen otrokom od 1. do 9. razreda

osnovne šole in se izvaja v času podaljšanega bivanja, takoj po končanem pouku do 17 ure in

ob pouka prostih dneh. Program zagotavlja otrokom 3., 4. in 5. uro vodene vadbe in je usmerjen

v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

Cilji, ki smo jih z izvajanjem programa zasledovali, so bili: spodbuditi osnovnošolske otroke k

oblikovanju zdravega življenjskega sloga s pomočjo dodatne športne aktivnosti, aktivno

vključiti vsaj 20 odstotkov osnovnošolske populacije, zagotoviti zainteresiranim učencem 5 ur

športne aktivnosti

na teden, odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba za

primerno telesno držo, odpravljanje ploskosti stopal, odpravljanje debelosti, razvoj splošne

vzdržljivosti).


Splošno je znano, da je bila uspešnost programa (dosega ciljev) v znatni meri odvisna od znanja

in sposobnosti zaposlenih na programu »Zdrav življenjski slog«. Ni dovolj, da zna učitelj vse

lepo pokazati. Njegova prava sposobnost je v tem, da druge uči, jih vodi in vzgaja, ter da zna

svoje delo organizirati. Učitelj na programu »Zdrav življenjski slog« je potemtakem učitelj,

vzgojitelj in organizator. 150 se jih je v obdobju od 2010 do 2013 trudilo vsak po svojih močeh,

vsak v svojem okolju. Kako uspešni so bili pa je delno pokazala evalvacija, ki je pred vami.

Mi v vodstvu Zavoda za šport RS Planica smo z doseženim zadovoljni, ob zadovoljstvu pa se

istočasno zavedamo, da dobro ni nikoli dovolj dobro in da smo lahko še boljši. Zato bomo

evalvacijo izkoristili, da bomo program v bodoče še izboljšali.

Gabrijel Gros

Direktor Zavoda za šport RS Planica


UVOD

V uvodnem poglavju bomo najpreje izpostavili osnovna izhodišča raziskovalnih prizadevanj za

pojasnjevanje sprmemeb, ki so nastale v večletnem spremljanju projketa »Zdrav življenjski

slog«, nato pa bomo predstavili širše teoretično in tudi aplikativno izhodišče za razumevanje in

uporabo osvnih spoznanj telesnega fitnesa, ki opredeljuje telesno zgradbo telesa, aerobni in

mišični fitnes ter mehanizme regulacije gibanja. Posebej bomo izpostavili tudi vlogo

zdravstvenega področja, ki lahko v povezavi s šolstvom , skupaj ustvrajijo dodano vrednost, ki

se kaže v spremenjenem življenjskem slogu in povečanem telesnem fitnesu, ki zagotavljajo

višjo raven zdravja.

V šolskem letu 2014/ 2015 na osnovi preliminarnih analiz v prejšnjih letih pričakujemo v

programa »Zdrav življenjski slog« pozitivne spremembe telesnega in gibalnega razvoja ter

dejavnikov, ki opredeljujejo življenjski slog učencev in učenk. V predstavitvi različno zbranih

podatkov na eksperimentalni skupini, ki so vključene od ene do pet let pričakujemo nadaljnje

spremembe, v primerjavi z vrstniki na istih šolah, ki v program »Zdrav življenjski slog« niso

vključeni. Že v preteklih letih smo zaznali nekatere premike, ki so imeli značaj trendov

sprememb telesnega in gibalnega razvoja in dejavnikov aktivnega življenjskega sloga.

Na področju športne vzugoje v šoli se že nekaj desetletij zapored uveljavlja tudi nekaj

sistemskih ukrepov, vendar kljub temu s stanjem niti približno ne moremo biti zadovoljni, saj

so negativni trendi razvoja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti prisotni v preveliki meri.

Drugo leto zapored je uveden sistemski ukrep z uvedbo izbirnega predmeta »Šport« v drugo

triletje. Bistvena novost je tudi v učnem načrtu za izbirni predmet »Šport«, ki sledi ugotovitvam

o zaskrbljujočem stanju telesnega in gibalnega razvoja pri učencih in učenkah in temelji na

ciljih, ki opredeljujejo kondicijske elemente športa ali z drugimi besedami daje pomemben

poudarek na ohranjanju in krepitvi zdravja otrok in mladine. Ker se učiteljski kolektivi na

mnogih šolah že zavedajo tudi pomena telesnega in gibalnega razvoja, je mogoče pričakovati,

da bodo v izvedbo izbirnega predmeta vodstva šol vključila najboljše kadrovske kapacitete in

zagotovila ustrezne materialne in druge pogoje za uspešno izvajanja predmeta.

Program »Zdrav življenjski slog« ima zaradi svoje obsežnosti (30.000 učencev in učenk ali

skoraj 20% populacije otrok osnovnih šol) pričakovano tudi vpliv na populacijske podatke o

telesnem in gibalnem razvoju, povsem pričakovano pa tudi na zdravstveno stanje učencev in

učenk.

Za potrebe analize programa »Zdrav življenjski slog«, ki je eden izmed pomembnih dejavnikov

sprememb pri populacijskih podatkih oblikovanja življenjskega sloga učencev in učenk, bomo

predstavili nekaj najbolj osnovnih značilnosti sprememb gibalnega in telesnega razvoja tudi v

letu 2015. Izhajali bomo iz informacijskega sistema o spremljanju telesnega in gibalnega

razvoja otrok in mladine, poljudno imenovanem Športno vzgojni karton ali SLOFIT sistem za

letošnje leto. Predstavili bomo osnovna izhodišča o odzivu okolja na analizirane podatke in

kratako vsebino najpomembnejših sprememb.


Kljub temu, da že petindvajset let spremljamo populacijske podatke o telesnem in gibalnem

razvoju otrok in mladine, se izvajalci zavedamo, da smo odkrili le nekatere posebnosti, ki

veljajo za slovensko populacijo mladih. Ravno te specifičnosti pa so bile vsaj občasno dovolj,

da so odgovorni zmogli upoštevati predloge in uveljaviti nekatere pozitivne spremembe v

slovenskem šolskem sistemu. Z zadovoljstvom spremljamo izjemen interes nekaterih osnovnih

šol, ki nas prosijo za dodatne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok. Vse več pa je

tudi tistih šol, ki nas povabijo, da jim o tej temi predavamo. Interes se je tudi v preteklem

šolskem letu izjemno povečal in še narašča. Ta trend je bil v zadnjih letih močneje izražen, kar

je verjetno posledica uvajanja projekta »Zdrav življenjski slog«, saj se je ozaveščenost tako

vodstvenih struktur osnovnih šol, kot tudi staršev spremenila in zelo verjetno povečala. Občutek

največjega zadovoljstva pa doživimo takrat, ko se na predavanjih zbere tudi po več sto

udeležencev in skupaj s starši, učitelji in učenci razglabljamo o predlogih za izboljšanje

telesnega in gibalnega razvoja ter telesne in gibalne samopodobe. Še posebej velja izpostaviti

povečano zanimanje celotnih učiteljskih kolektivov za spremljanje razvojnih značilnosti otrok

in mladine.

V odnosu do telesnega in gibalnega razvoja otrok in aktivnega življenjskega sloga se stopnjuje

dejavnost Nacionalnega inštituta za zdravje R epulike Slovenije, ki prepoznava svojo vlogo tudi

v tem, da poskuša v sistemske rešitve za oblikovanje zdravega življenjskega sloga vključiti

tudi večji obseg telesne dejavnosti skozi športno vzgojo Potrebno je izpostaviti, da prizadevanja

še niso ustrezno strokovno izpeljana. Pomembno je, da se zdravstvo zaveda problema telesne

dejavnosti, pričakujema pa, da bodo v zdravstvu našli tudi ustrezne strokkovne rešitve. Športna

vzgoja je pomewmbna zaradi tega, ker zagotavlja načrtno izbiro ciljev, vsebin, metod in oblik

dela ter predvsem ustrezno obremenitve, ki lahko zagotavlja ustrezne spremembe pri doseganju

ustreznega telesnega fitnesa otrok in mladine. Zaznali smo tudi že posamične dejavnosti

Zdravstvenih domov, ki posvečajo več pozornosti aktivnemu življenjskemu slogu učencev in

učenk, tudi v smeri zagotavljanja ustreznih športnovzgopjnih programov, ki bi zagotavljali

predvsem odpravljanje najbolj akutnih slabosti v telesnem in gibalnem razvoj.

Tudi odziv časopisnih hiš, radia in RTV Slovenije in drugih TV postaj je več kot dobrodošel in

se je tudi v letošnjem letu pokazal kot pomemben dejavnik pri ozaveščanju prebivalstva

Republike Slovenije. Dejavnost sredstev javnega obveščanja še nikoli ni bila tako izrazita kot

v zadnjih letih, saj problematiki aktivnega življenjskega sloga in znotraj tega telesnemu in

gibalnemu razvoju otrok in mladine še nikoli ni bilo tako močnega odziva.

Promocijska dejavnost športa otrok in mladine pa se odraža tudi v povečani dejavnosti športnih

organizacij, društev, zasebnikov na področju športa, lokalnih skupnosti in v končni meri Zavoda

za šport Planica, ki v mejah svojih zmožnosti vzpodbuja in izvaja raznovrstne oblike dejavnosti

športa otrok in mladine.

Odpirajo se številna področja delovanja, zdaj lahko že rečemo našega, Športno vzgojnega

kartona ali SLOFIT sistema, ki smo ga začeli izvajati pred osemindvajsetimi leti in je več kot

konkurenčen EUROFIT sistemu. Za nadaljnji razvoj in pospešeno delo, zlasti pri uveljavljanju

v praksi, bi bilo zelo smiselno določena dela tudi profesionalizirati. V zadnjih letih potekajo


dogovori za uvrstitev podatkovne baze Športno vzgojni karton v Statistični urad Republike

Slovenije.

V analizi bomo nekatere ugotovitve ponovno poudarili, nekaj novih ugotovitev pa posebej

izpostavili. Po skoraj desetletnem zelo pospešenem zmanjševanju gibalnih zmogljivosti, v

zadnjih petih letih vendarle ugotavljamo, da smo dosegli stagnacijo ali komaj zaznaven

napredek oziroma v preteklih dveh letih že premik v pozitivno smer, v šolskem let letu 2014 in

2015 pa že pomemben pozitev premik v telesnem in gibalnem razvoju osnovnošolcev.

Spremembe so pomembne in tako velike, da lahko že govorimo o povečanem obsegu športne

dejavnosti učencev in učenk in pozitivnem trendu sprememb telesnega in gibalnega razvoja.

Verjetno bomo potrebovali še nekaj let, da se bo vzpostavil stabilen trend pozitivnih sprememb,

kakršnemu smo bili priča v devetdesetih letih, še zlasti pri dekletih.

Pet let je le majhen izsek iz časovnice, ki pa že lahko kaže na nekatere spremembe v trendih. V

šolskih letih 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012, 2012/2013 tako ugotavljamo zaustavljanje

padca in začetek rasti gibalnih sposobnosti otrok in mladine, kljub temu da se telesna teža in

delež podkožnega maščevja še naprej povečuje. V šolskem letu 2012/2013 smo zaznali

pomemben napredek v telesnem in gibalnem razvoju, ki pa je v šolskem letu 2013/2014 in še

zlasti 2014/2015 še nekoliko večji in že lahko govorimo o pozitivnem trendu razvoja telesnega

fitnesa pri osnovnošolski mladini.

To kaže, da ima šolska športna vzgoja in druga šolska in zunajšolska športna ponudba v osnovni

šoli pozitiven učinek, ki pa bi lahko bil še občutno večji, če bi svoj del doprinesle še

prehranjevalne politike, ki jih imamo sprejete na državni ravni, a so še vedno premalo

učinkovite. Očitno ostaja še vedno nesorazmerje med vnosom in porabo energije, ki smo ga s

kakovostnim delom v preteklih letih sicer uspeli zajeziti, vendar pa takšnega stanja ne bo

mogoče vzdrževati na daljši rok. V letu 2014 in 2015 se tudi na segmentu neaktivne mase

kožejo pozitivne spremembe. Srednješolska populacija se po drugi strani očitno srečuje s

težavami tako pri organizaciji športne vzgoje v šoli kot s pičlo ponudbo zunajšolskih športnih

programov vadbe. To kliče k resnemu premisleku in vzpostavitvi ustrezne politike za dvig

športne dejavnosti srednješolske mladine.

Po drugi strani pa s stanjem v osnovni šoli vseeno ne smemo biti preveč zadovoljni, saj slika

telesnega in gibalnega razvoja odraža nadaljnje družbeno razslojevanje v Sloveniji. Otroci in

mladostniki, ki živijo v ugodnejšem ekonomskem okolju, tako povečujejo razliko med seboj in

tistimi, ki živijo v manj ugodnem okolju. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da delež tistih, ki

zaostajajo v gibalnem razvoju, narašča hitreje od tistih, ki napredujejo. V letu 2010/2011 in

2011/2012 smo ugotavljali, da se število gibalno nekompetentne ali gibalno nepismene mladine

še povečuje, zaznali pa smo tudi manjše povečanje gibalno nadarjenih otrok in mladine. Tako

je v populaciji otrok in mladine vse več tistih, ki ne dosegajo minimalnih gibalnih kompetenc,

nekoliko narašča delež tistih, ki so gibalno nadarjeni, delež otrok in mladine s povprečnim

gibalnim statusom pa se zmanjšuje, žal predvsem na račun prvih. V letu 2014 in 2015 pa

ugotavljamo še vedno povečanje števila gibalno nadarjenih osnovnošolcev in učenk, hkrati pa

prvič po dolgem obdobju tudi zmanjševanje števila manj kompetentnih učencev in učenk. Ta


ugotovitev je izjemno pomembna, saj je očtno prišlo do pozitivnih sprememb tudi pri najbolj

ogroženih učenkah in učencih. Zelo verjetno je vpliv javnih ustanov uspel zajeziti nadaljnjo

razlikovanje mladih v telesnem in gibalnem razvoju, upamo pa, da je pomemben delež

prispevala tudi družinska vzgoja.

Prehranjenost slovenskih otrok in mladine ravno tako še vedno ne daje razloga za zadovoljstvo,

kljub pozitivnim spremembam v letu 2014 in 2015, saj predvsem v fantovski populaciji

opažamo zelo netipično povečevanje indeksa telesne mase v obdobjih, ko tega ne bi pričakovali.

Tako v celotnem pubertetnem obdobju indeks telesne mase fantov presega indeks telesne mase

deklet, čeprav je znano, da dekleta v tem obdobju zaradi hormonskih sprememb pridobivajo

maščobno maso, fantje pa naj bi pridobivali mišično maso, zaradi česar naj bi indeks telesne

mase deklet v tem obdobju presegel fantovskega. Ker imajo dekleta v tem obdobju večjo kožno

gubo nadlahti, bi lahko sklepali, da se telesna masa fantov veča na račun mišičja, veliko bolj

verjetno pa je, da se dejansko tudi pri fantih veča maščobna masa, ki pa se nalaga v

abdominalnem predelu. Glede na manj ugoden gibalni razvoj, ki smo mu priča pri fantih,

menimo, da je bolj verjetna druga predpostavka.

VLOGA IN POMEN SPREMLJANJA TELESNEGA FITNESA (povzeto po Strel, J. in

dru. v tisku, 2016)

Definicija telesnega fitnesa

Sposobnost izvajanja telesnih dejavnosti je omejena s telesnim fitnesom, ki v slovenskem jeziku

nima sopomenke, a je v mednarodnem znanstvenem prostoru nadrejen pojmu telesne

zmogljivosti, zaradi česar smo se odločili za uporabo že ustaljene in v slovenski jezik prenesene

tujke fitnes. Na ta način želimo tudi dopolniti manjko v slovenski kineziološki strokovni

terminologiji. Na drugih akademskih področjih, natančneje na področjih zdravstvenih in

ekonomskih študij (Čampa, 2008; Dekleva, 2012; Dolenec, 2010; Furek, 2008; Marčetič, 2006;

Ogrizek, 2012; Reberšek; Šabić, 2009; Sarjaš, 2008; Šturm, 2010; Trampuž & Kofol, 2004;

Turk, 2004; Vehovar, 2008) je mogoče opaziti vse pogostejšo rabo tega termina, vendar je ta

nezadostno definiran. Ker je izraz v slovenskem jeziku očitno živ, menimo, da bi bilo primerno,

da ga definiramo tudi na njegovem matičnem področju, ki ni niti ekonomija niti turizem niti

zdravstvene vede, temveč kineziologija.

Opredelimo ga lahko kot sposobnost učinkovitega izvajanja vsakdanjih dejavnosti, brez

prehitrega utrujanja in z zadostno energijo za uživanje v prostočasnih dejavnostih ali za

premagovanje nadpovprečnih fizičnih stresov ob nepričakovanih dogodkih (Clarke, 1979). V

življenju sodobnega človeka ga lahko opredelimo kot mero telesne sposobnosti učinkovitega in

uspešnega delovanja pri delu in prostočasnih dejavnostih, kot mero zdravja, kljubovanja

kipokinetičnim obolenjem ter uspešnega soočanja z izrednimi razmerami. Telesni fitnes

sestavljata dve osnovni komponenti: z zdravjem povezani fitnes in z gibalno učinkovitostjo

povezani fitnes (Caspersen, Powell, & Christenson, 1985). Obstajajo različne klasifikacije z


zdravjem povezanega fitnesa (Bouchard, Shephard, & Stephens, 1994; Caspersen et al., 1985;

Oja & Tuxworth, 1995; Shephard & Bouchard, 1994), ki pa so si podobne in govorijo o štirih

osnovnih komponentah telesnega fitnesa: morfološki komponenti, mišični komponenti, gibalni

komponenti in srčno-dihalni komponenti. Tudi klasifikacije z gibalno učinkovitostjo

povezanega fitnesa so različne (Bouchard et al., 1994; Caspersen et al., 1985; Marsh, 1993),

vendar bi jih lahko poenotili s šestimi komponentami: vzdržljivost, hitrost, ravnotežje,

gibljivost, koordinacija, statična moč in eksplozivna moč.

V slovenskem prostoru se kot sopomenka telesnega fitnesa uporabljata tudi izraza telesna

zmogljivost in telesna pripravljenost, vendar pa pomensko nista ustrezna.

Z uporabo termina “telesna zmogljivost” bi za opis fenomena, ki ima širši pomen kot telesna

zmogljivost, naredili dodatno terminološko zmedo. Termin telesni fitnes (ang. physical fitness)

namreč opredeljujeta dve komponenti: z zdravjem povezani telesni fitnes (ang. health-related

physical fitness) in z gibalno učinkovitostjo povezani telesni fitnes (ang. skill-related physical

fitness) (Caspersen et al., 1985). Če bi namesto termina telesni fitnes uporabljali termin telesna

zmogljivost, bi angleški termin skill-related physical fitness, prevajali kot: “z gibalnimi

sposobnostmi povezana telesna zmogljivost”. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sta

namreč pojma zmogljivost in sposobnost opredeljena kot sopomenki, zaradi česar bi prišlo do

tavtološkega opisa v katerem en pojem razlagamo z istim pojmom, povrh vsega še nadrejenega

s podrejenim. Še bolj bi se zapletlo pri poskusu razlage angleškega pojma health-related

physical fitness, saj je v mednarodni medicinski in kineziološki znanosti ta pojem nadrejen

pojmu telesna zmogljivost oz. ga vsebuje. Razumevanje pojma telesna zmogljivost je v

slovenskem prostoru namreč jasno in ne vsebuje morfološke komponente, ki jo vsebuje telesni

fitnes.

Telesna zmogljivost: pomeni raven gibalne sposobnosti: aerobne (srčno – žilne) vzdržljivosti,

anaerobne (mišične) vzdržljivosti, mišične sile in moči, hitrosti, gibljivosti, koordinacije in

agilnosti ter drugih sposobnosti, ki omogočajo človeku gibalno avtonomnost in ustvarjalnost in

so hkrati tudi v telesni povezanosti z njegovim zdravjem (Škof, 2010).

V skladu z mednarodnim razumevanjem termina telesni fitnes znotraj medicinske in

kineziološke, ta termin poleg mišične, gibalne in srčno-dihalne komponente, ki jih po zgornji

definiciji zajema telesna zmogljivost, vsebuje še morfološko komponento. Torej telesni fitnes

obsega tako gibalno-funkcionalne sposobnosti telesa kot tudi njegovo morfološko stanje. To je

očitno tudi iz ene najpogosteje rabljenih testnih baterij, s katero proučujejo telesni fitnes ljudi,

ki nosi uradni naslov Eurofit: Physical Fitness Test Battery, telesni fitnes pa meri z gibalno-

funkcionalnimi in morfološkimi merami hkrati (Klissouras, Ravazzolo, Renson, & Tuxworth,

1988).

Tudi telesna pripravljenost je neustrezen termin, saj ne ustreza izvirnemu pomenu termina

physical fitness, ob tem pa ta izraz nakazuje na telesno pripravo. Menimo, da je raba termina

telesna pripravljenost primerna za označevanje ustrezne telesne pripravljenosti vojakov ali

vrhunskih športnikov pred vojaško operacijo ali tekmovanjem, ki svoja telesa načrtno

pripravljajo na napor, splošna populacija, kakršna je v našem vzorcu, pa svojih teles ne

pripravlja na neke posebne dogodke.


Determinante telesnega fitnesa

Učinkovito in pozitivno spremembo dejavnikov telesnega fitnesa je mogoče doseči predvsem

z ustrezno telesno dejavnostjo ali, bolj natančno, s športno dejavnostjo, ki temelji na vodenju

procesa vadbe, je načrtovana, ima natančno določene cilje, metode, oblike in vsebine, upošteva

motive vadečih in druge okoliščine (športne objekte, športne naprave, pripomočke,

informacijsko komunikacijsko tehnologijo, naravne pogoje vadbe in ekološke dejavnike),

predvsem pa optimalne obremenitve telesa, s katerimi dosegamo spremembe gibalnih

sposobnosti in telesnih značilnosti vadečih. Vpliv na socialne veščine, osebnostne lastnosti in

oblikovanje vrednot je sicer drugotni cilj, toda pomembna sestavina v smeri pozitivnih

sprememb telesnega fitnesa. Ustrezni telesni fitnes ostaja prvenstveni cilj vsakega dobrega

preventivnega zdravstvenega programa, saj v zagotavljanja ustrezno visoke ravni gibalne

učinkovitosti, ki je temelj dobrega zdravstvenega stanja in ga ni mogoče doseči brez sprememb

nezdravih življenjskih slogov. Upoštevanje ugotovitev in doktrine kinezioloških znanosti –

vede o posebno pogojenem gibanju človeka – je predpogoj za vodenje preventivnih programov

zdravja (predvsem z vidika izboljšanja telesnega fitnesa, kot ključnega dejavnika zdravstvene

preventive), seveda ob upoštevanja znanstvenih ugotovitev in strokovnih podlag medicine, še

posebej športne fiziologije, pedagogike in didaktike, psihologije, nutricionistike, biomehanike,

sociologije in drugih znanstvenih področij.

Optimalni razvoj telesnega fitnesa je strokovno zelo zahtevno delo, saj je potrebno uskladiti

razvoj številnih dejavnikov gibalnih sposobnosti, ki jih moramo prilagoditi vsakemu

posamezniku. Največji izziv pri razvoju gibalnih sposobnosti in tudi telesne sestave je v tem,

da ni mogoče linearno razvijati vseh gibalnih sposobnosti – ravnotežja, koordinacije gibanja,

gibljivosti, mišične moči, hitrosti, aerobne in anaerobne vzdržljivosti.1 Za spremembo sestave

telesa morajo biti izpolnjeni številni pogoji, da uporabniku ne škodujemo, ko zmanjšujemo

njegovo maščobno maso, drugačni so pogoji, ko zagotavljamo povečanje mišične mase in

povsem drugačni, ko vodimo proces velike porabe energije. Z neustreznimi obremenitvami

lahko naredimo veliko več škode, kot koristi, saj lahko pripeljejo do neustreznih obremenitev

mišično-skeletnega sistema in posledičnih kroničnih obrab. S pretirano izgubo telesne mase

povečujemo tudi nekatera zdravstvena tveganja, zradi česar je postavljanje ustreznih ciljev

vadbe zelo pomembno, saj je vse več dokazov, ki govorijo v prid temu, da predvsem v

populaciji starejših odraslih in starostnikov tisti, ki imajo večjo telesno maso ali so celo

prekomerno prehranjeni, manj pogosto obolevajo za nekaterimi boleznimi, ki jih sicer

povezujemo z debelostjo (Karelis, Faraj et al. 2005, Calori, Lattuada et al. 2011, Voulgari,

Tentolouris et al. 2011, Hamer and Stamatakis 2012). To podskupino imenujemo presnovno

zdravi prekomerno prehranjeni posamezniki (Sims 2001, Blüher 2010).

Za razvoj gibalne učinkovitosti in sprememb telesne sestave so potrebna določena športna

znanja, ki jih lahko razvrščamo najmanj v dve kategoriji. Elementarna športna znanja so

potrebna za optimalno izvajanje gibalnih nalog, pri katerem je potrebno upoštevati

1 Vsaka od navedenih gibalnih sposobnosti ima še podrejeno taksonomijo – pri koordinaciji gibanja npr. poznamo

še vsaj 12 različnih podtipov koordinacije, ki niso enako pomembni za vsakega posameznika.


biomehanične zakonitosti gibanja, da ne povzročamo poškodb mišičnega tkiva ali sklepov ali

celo povzročimo težje poškodbe. Za doseganje večjih obremenitev, ki omogočajo razvoj

mišične mase in povečano porabo energije, pa morajo uporabniki osvojiti športna znanja

različnih športnih zvrsti, predvsem tistih, ki so v zagotavljanju zdravja najbolj učinkoviti.

Zakaj govorimo o športnih znanjih? O njih govorimo zato, ker Svetovna zdravstvena

organizacija v svojih globalnih priporočilih za telesno dejavnost opredeljuje, da imajo ugodne

učinke na zdravje le zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti (WHO, 2010). Dokument

navaja, da je poraba energije pri zmerno intenzivni telesni dejavnosti med 3- in 6-krat višja od

porabe energije v mirovanju oziroma da na osebni lestvici napora posameznika od 0 do 10,

dosega vrednosti med 5 in 6 (WHO, 2010), glede na zbirko telesnih dejavnosti (Ainsworth,

Haskell et al., 2011), pa porabo energije nad 3 MET dosega le peščica napornih hišnih opravil

in ostalih telesnih dejavnosti, medtem ko je velika večina telesnih dejavnosti nad 3 MET

dejansko športnih dejavnosti. Tudi z vidika predpisovanja telesne dejavnosti je smiselno

uporabljati športno dejavnost, pri kateri je mogoče določiti količino, trajanje, intenzivnost,

pogostnost, vključenost različnih mišičnih skupin in skupni volumen vadbe. Pri ostalih hišnih

opravilih, ki sodijo med zmerno intenzivne, vseh teh komponent namreč ni mogoče določiti.2

Visoka raven športnega znanja je zato predpogoj za doseganje ustrezno visoke gibalne

učinkovitosti. Pri vsakem uporabniku je tako potrebno določiti raven športnega znanja pri

izbrani športni dejavnosti, to znanje izpopolniti, odpraviti napake in uporabnika po potrebi

naučiti še dodatnih tehnik. Redkeje se pri starejših odločimo za učenje povsem novih športnih

zvrsti, saj so procesi gibalnega učenja v odrasli dobi nekajkrat daljši kot v otroštvu. Pri

zagotavljanju primernega športnega znanja so potrebna posebna znanja za različne starostne

skupine, ki so tudi spolno determinirane. Brez upoštevanja individualnih posebnosti namreč ni

mogoče izvajati učinkovitega procesa telesne vadbe.

Spremljanje telesnega fitnesa otrok in mladostnikov v Sloveniji

V Sloveniji imamo že devetdeset let dolgo tradicijo ugotavljanja telesnega razvoja otrok. V

Pedagoškem zborniku iz leta 1926 (Žgeč, 1926) so bili tako prikazani rezultati povprečnih

vrednosti za telesno višino in težo 8- in 14-letnih učencev in učenk, na osnovi katerih je mogoče

ugotoviti, da so današnji 14-letniki za 21 cm višji in 23 kg težji od vrstnikov izpred 90 let.

Navedena ugotovitev je zelo dober dokaz, da na telesni razvoj vključno z dednostnimi dejavniki

izjemno močno vpliva tudi okolje.

V preteklem stoletju so telesni razvoj v Sloveniji raziskovali številni raziskovalci, že leta 1972

(Šturm, 1972) pa so bili objavljeni tudi normativi za telesni in gibalni razvoj (na osnovi

podatkov 1970) na reprezentativnem vzorcu slovenskih otrok. Leta 1980 je tako nastal predlog

2 Kljub temu, da naporno ribanje tal s krtačo na kolenih dosega vrednosti 6 MET, bi bilo npr. nesmiselno

posamezniku priporočiti, naj za doseganje ustrezne telesne dejavnosti trikrat na mesec po eno uro izvaja to hišno

opravilo, ob tem pa pri hišnih opravilih, pri katerih sta največkrat vključene le ena ali dve mišični skupini, ne

moremo dosegati vključevanja več velikih mišičnih skupin niti preprečiti pretiranega obremenjevanja zgolj

določenih mišično-skeletnih struktur.


informacijskega sistema za ugotavljanje in vrednotenje telesnih značilnosti in gibalnih

sposobnosti otrok in mladine (Strel and Šturm, 1980), ki je bil v eksperimentalni postopek

uveden že leta 1981, na osnovi izkušenj merjenja populacije 7- in 11-letnih otrok (1979). Pred

tridesetimi leti je bil v šolski sistem uveden telesno-vzgojni karton (kasneje športno vzgojni

karton, danes SLOfit) (Strel, Ambrožič et al. 1997, Kovač, Jurak et al. 2011), ki predstavlja

temelj longitudinalnega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine med 6. in

19. letom starosti. Na osnovi večjega števila raziskovalnih študij, člankov doma in v tujini in

predstavitvah na kongresih imamo zelo verjetno enega izmed najboljših sistemov na svetu, ki

omogoča učinkovito analizo telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine. Spremljanje

telesnega in gibalnega razvoja je bilo leta 1986 opredeljeno tudi z modelom EUROFIT

(Klissouras, Ravazzolo et al., 1988), ki pa razen proučevanje vzorcev otrok in mladine v

nekaterih državah EU ni doživel implementacije v neposredno prakso sistemov za spremljavo

telesnega in gibalnega razvoja. Ker je telesni fitnes eden najpomembnejših dejavnikov zdravja

so ministri za šport že leta 2002 v Varšavi sprejeli resolucijo (Bureau of the Committee for the

Development of Sport, 2002) v kateri državam priporočajo, da na nacionalni ravni spremljajo

stanje telesnega fitnesa.3

V slovenski informacijski sistem za ugotavljanje, spremljanje in ovrednotenje telesnega in

gibalnega razvoja otrok in mladine SLOfit je bila do leta 2015 vključenih že skoraj polovica

prebivalcev Slovenije in ima naslednje cilje (Kovač, 2011):

1. Podatki lahko usmerijo pozornost posameznega otroka na njegovo telo in telesno

zmogljivost, mu pomagajo pri samozavedanju o tem, da lahko sam veliko stori za njeno

ohranjanje ali izboljšanje. Starši lahko spoznajo in spremljajo telesni in gibalni razvoj svojih

otrok in njihove dosežke primerjajo z dosežki enako starih slovenskih vrstnikov. Tako jih

spodbujamo, da postanejo bolj motivirani in dejavni pri skrbi za telesni in gibalni razvoj svojega

otroka. O telesnem in gibalnem razvoju otroka se lahko pogovorijo s športnim pedagogom,

trenerjem, zdravnikom. Učitelj športne vzgoje na podlagi primerjav z objektivnimi podatki

populacije svetuje staršem ter učencem in dijakom glede primerne prostočasne športne vadbe.

Pri športnih pedagogih lahko učenci in njihovi starši dobijo: grafično ponazoritev učenčevega

telesnega in gibalnega razvoja za ves čas šolanja in razlago sprememb, nasvet, v katero športno

dejavnost se naj vključi učenec, da bo koristno preživel prosti čas, nasvet o primerni vadbi, če

ima učenec kakršne koli težave v telesnem ali gibalnem razvoju, nasvet, kam vključiti učenca,

ki je nadarjen za šport, za tiste, ki so vključeni v redno športno vadbo, informacijo o tem, katere

sposobnosti ima bolj razvite, kje so njegove pomanjkljivosti, ki ga lahko ovirajo pri dosežkih

in kaj mora narediti, da te pomanjkljivosti s primerno vadbo odpravi in se tako izogne

morebitnim poškodbam, nasvet, s kakšno športno opremo se bo učenec lahko varno in

sproščeno ukvarjal s športom.

2. Športnemu pedagogu omogoča racionalno in objektivno diagnosticiranje stanja za

posameznika oziroma vadbeno skupino, ki jo poučuje, in s tem ustrezno individualizacijo

oziroma diferenciacijo vadbe, kar je eden najpomembnejših dejavnikov kakovostnega pouka.

Hkrati lahko na podlagi analiz pripravi programe, ki so del razširjenega programa posamezne

3 Potrdila jo je tudi slovenska vlada.


šole (interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, šole v naravi, počitniški programi,

programi v podaljšanem bivanju ipd.). Učence in dijake nauči tudi ovrednotenja njihovih

dosežkov in določanja individualnih obremenitev pri športni vadbi. Tako jih motivira in

usposablja za samostojno spremljavo njihove telesne zmogljivosti ter jih spodbuja k primerni

športni vadbi.

3. Poznavanje trendov sprememb telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev in

dijakov na nacionalni ravni omogoča ustrezno odzivanje stroke, saj predstavlja učinkovito

strokovno pomoč pri oblikovanju strategije razvoja šolske in zunajšolske športne vzgoje.

Analize podatkov populacije pomagajo pri pripravi nekaterih politik na nacionalni ravni (npr.

politike ustrezne telesne dejavnosti, športa, prehranjevanja, spodbujanja enakopravnega

vključevanja v skupine ipd.), lahko pa pomagajo tudi zdravnikom, izdelovalcem otroških in

športnih oblačil in obutve, šolskega pohištva...

Stanje telesnega fitnesa otrok in mladostnikov v Sloveniji

Telesni fitnes kot eden izmed štirih najučinkovitejših preventivnih dejavnikov za preprečevanje

obolevnosti se v zadnjih desetletjih pomembno spreminja in je odvisen od življenjskega sloga,

ki ga vsak posameznik spontano ali zavestno načrtuje. Prevladujoči potrošniški način življenja

in razvoj zabavno-komunikacijske tehnologije narekujeta užitek in zabavo, ki praviloma ne

zahtevata skoraj nobene telesne dejavnosti. Kakšne so spremembe telesnih značilnosti in

gibalnih sposobnosti smo analizirali s pomočjo populacijskih podatkov iz podatkovne zbirke

SLOfit in to zgolj z nekaterih globalnih aspektov, predvsem z analizo trendov gibalne

učinkovitosti populacije otrok in mladine po starosti in spolu za celotno Slovenijo.

Diagnostika telesnega fitnesa je lahko zelo učinkovita podlaga za načrtovanje in realizacijo

preventivnih zdravstvenih programov, tako na ravni posameznika, zdravstvenega doma,

koncesionarja, občine, regije ali države.


Slika 1: Gibanje vrednosti indeksa gibalne učinkovitosti pri fantih od 6. do 18. leta starosti

med obdobji od 1991–2015

Slika 2: Gibanje vrednosti indeksa gibalne učinkovitosti pri dekletih od 6. do 18. leta starosti

med obdobji od 1991–2015

50,8

50,2

50,5

49,949,7

49,449,6

49,749,6 49,6

49,4

49,2 49,2

49,8

48,5

49

49,5

50

50,5

51

6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013

50,750,6

51,1

50,750,8

50,6 50,6

50,450,2

50,4 50,450,2

49,5

50,5

48

48,5

49

49,5

50

50,5

51

51,5

52


2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


Indeks gibalne učinkovitosti 50 predstavlja povprečno gibalno zmogljivost otrok in mladine v

posameznih štiriletnih obdobjih. Predstavljeni rezultati v preglednicah 1 in 2 kažejo, da so se

med obdobji razlike sprememb s starostjo otrok in mladine povečevale, še posebej pa so bila

opazna velika nihanja v gibalni zmogljivosti pri srednješolski mladini, kjer smo imeli v obdobju

pred letom 2000 pomembne pozitivne spremembe, posebno izrazito pri dijakinjah. Izjemno

negativni trendi so se začeli z letom 2000 in so najnižjo točko dosegli pri 18-letnih dijakih in

dijakinjah v obdobju 2011–2014.

Spremembe pri učenkah in učencih v prvem triletju so bile vseskozi najmanjše, a različne glede

na spol. Učenci, stari 6, 7 in 8 let so bili v prvem obdobju (1991−2000) na najvišji ravni gibalne

učinkovitosti, po skoraj petnajstletnem obdobju pa so se v letu 2015 vrnili na izhodiščno raven

in izničili zaostanek. V vseh ostalih starostnih obdobjih so učenci v letu 2015 bili še zelo daleč

za dosežki pred petindvajsetimi leti, negativne razlike pa so se stopnjevale s starostjo učencev.

Povsem drugačna je slika pri učenkah med sedmim in desetim letom starosti, saj se raven

gibalne učinkovitosti pri njih po letu 2000 ni bistveno zmanjšala, se je pa v zadnjih petih letih,

še posebej pa v letu 2015, bistveno izboljšala in znatno presegla raven iz zadnjega desetletja

prejšnjega stoletja.4 Pri učenkah, starih 6, 7, 8, 9 in 10 let, je torej prišlo v zadnjih petih letih

do pomembnega pozitivnega zasuka (lahko rečemo celo do skoka), kar je zelo presenetljivo.

Spremembe je mogoče delno pojasniti z ugotovitvijo, da se je debelost otrok v tem obdobju

bistveno bolj povečevala pri učencih, očitno primerno število otrok v oddelki (in boljši

materialni pogoji) danes omogočajo učenkam bolj enakovredno vključevanje v vadbo, kaže se

morda tudi bolj pozitiven učinek projekta Zdrav življenjski slog na deklice in zelo verjetno

spremenjene vloge družine, še zlasti vpliv povečane športne dejavnosti žensk.

Pozitivne spremembe v telesnem in gibalnem razvoju v zadnjih petih letih tako pri učenkah

(izrazito izboljšanje) pa tudi pri učencih v osnovni šoli vseh starosti so zelo verjetno rezultat

širšega zanimanja za zdrav telesni razvoj (predvsem telesne mase) pa tudi gibalni razvoj otrok

in mladostnikov, saj so mediji v zadnjih letih začeli tem vprašanjem posvečati večjo pozornost.

Zavedanje šolskih vodstev za problematiko telesnega razvoja (predvsem prehrane in debelosti)

pa tudi gibalnega razvoja, je danes bistveno večje kot v preteklih letih. Tudi področje javnega

zdravja se vse bolj odločno odziva na naše analize telesnega in gibalnega razvoja. Tudi zadnja

dva Nacionalna programa športa in telesne dejavnosti ter prehrane sta se bolj odločno spopadla

s problematiko telesnega fitnesa.

Ob tem je potrebno izpostaviti tudi sistemske rešitve, ki že dolgo delujejo na področju športne

vzgoje v šoli, uvedba izbirnega predmeta šport v drugo triletje (razen redkih izjem so pozitivne

za razvoj otrok) in še posebej projekt Zdrav življenjski slog, ki vključuje okrog 30.000 učencev

in učenk, ti pa na ta način dobijo dodatni dve uri športnih dejavnosti na teden.

4 Položaj 6 let starih učenk je zelo specifičen, ker moramo upoštevati, da so pred letom 2000 bili učenci in učenke

v tej starosti redkost v osemletni osnovni šoli – zato je raven gibalne zmogljivosti z večanjem populacije v

devetletki bistveno višja.


Povsem drugačno stanje ugotavljamo pri srednješolski mladini, kjer smo v zadnjem obdobju

(2011−2014) presegli dno gibalne zmogljivosti iz vseh opazovanih obdobij. Negativen trend se

je v letu 2015 zaustavil in celo spremenil v pozivni razvoj, kar še posebej velja za dijakinje, z

izjemo 18-letnic. Prednosti, pridobljene pred letom 2000 na račun povečanega števila ur športne

vzgoje, ni več. Na to vpliva več dejavnikov, ki pa jih bo treba temeljito raziskati in poiskati

ustrezne rešitve. Zelo verjetno je vpliv sodobne informacijsko-zabavne tehnologije velik, saj se

je sedentarnost bistveno povečala, vidno pa se kažejo tudi posledice zmanjšanja ur športne

vzgoje v vseh srednjih šolah, razen v gimnazijah. Prav zato bo treba ob vseh drugih dejavnikih

(starši, društva, šole, zdravstvo) nujno povečati obseg športne vzgoje vsaj na raven iz leta 2006,

kar še posebej velja za srednje in nižje poklicno izobraževanje, kjer so razmere izjemno

skromne, saj so dijakinje gimnazij v več kazalnikih gibalno učinkovitejše od dijakov poklicnih

šol. V zadnjih petih letih je bila bistveno manjša gibalna zmogljivost 18-letnih dijakov in

dijakinj, kar je zelo verjetno posledica praviloma ene ure športne vzgoje manj v srednjem

tehniškem izobraževanju. Medijska pozornost je bila usmerjena predvsem na otroke in je

mladino zanemarjala, srednje šole pa telesnemu fitnesu tudi ne posvečajo posebne pozornosti.

Pri dijakinjah v srednji šoli v letu 2015 ugotavljamo nadaljevanje izjemno pozitivnega trenda v

primerjavi s preteklim obdobjem, ki je prisoten v vseh starostnih skupinah, razen v že omenjeni

starosti 18-letnih dijakinj. Raven gibalne zmogljivosti je v letu 2015 pri dijakinjah že zelo blizu

tiste iz leta 1991-2000.

Ob zmanjšanju vsakodnevne telesne dejavnosti in prenizke telesne obremenitve pri urah športne

vzgoje, preskromne interesne športne dejavnosti in očitno neustrezne športne samodejavnosti

deklet in še posebej fantov, bi bilo treba opozoriti na dosledno izvajanje prenovljenih učnih

načrtov v osnovnih in srednjih šolah, vzporedno pa zasnovati širši spekter oblik športnih

dejavnosti, ki bi omogočile povečati obseg ukvarjanja s športom in zasnovati takšno izvedbo

vadbenega procesa, ki bi zagotavljal večje telesne obremenitve. Vse zgoraj navedeno bo

potrebno bolj smelo uveljavljati, če želimo vzpostaviti bolj stabilen pozitivni trend razvoja

telesnih in gibalnih zmogljivosti.


Slika 3: Delež gibalno manj kompetentnih fantov (XT<40) v starosti 6-18 let v obdobjih od leta

1991 do leta 2015

Slika 4: Delež gibalno manj kompetentnih deklet (XT<40) v starosti 6-18 let v obdobjih od leta

1991 do leta 2015

4,6%

7,0%7,4%

9,4%9,9%

10,8% 10,5% 10,7% 10,5% 10,4% 10,6% 10,4% 10,3%

9,4%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%


Del

ež p

op

ula

cije

(%

)

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013

4,3%

5,7% 5,5%

6,8%7,2%

8,0% 8,0%

8,9%9,5%

9,0%8,5%

9,0%

11,3%

7,6%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%


Del

ež p

op

ula

cije

(%

)

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


Celovit pogled na telesni in gibalni razvoj nam po petindvajsetih letih kaže, da je gibalna

učinkovitost slovenskih otrok in mladine še vedno zelo pomanjkljiva, pri učencih in dijakih

celo zaskrbljujoča, kljub pozitivnemu trendu v zadnjih letih in da še nismo v celoti zaustavili

negativnega trenda, ki se je začel z letom 2000. Brez strateških posegov šolstva, zdravstva,

športa in drugih dejavnikov bodo gotovo neizbežno vidne posledice tudi na zdravju teh otrok

in mladine v odrasli dobi.

Delež manj kompetentnih otrok in mladine (zelo nizko razvite gibalne sposobnosti, pri katerih

indeks gibalne učinkovitosti ne presega vrednosti 40) se je v odobju 1991–2014 povečeval, v

letu 2015 pa se je število teh otrok in mladostnikov pomembno zmanjšalo in to pri obeh spolih,

z izjemo pri dijakih starih 16, 17 in 18 let, pri katerih ugotavljamo najvišji delež gibalno manj

kompetentnih. Pri fantih se je od prvega obdobja (1991−2000) do zadnjega opazovanega

obdobja (2011−2014) ta delež več kot podvojil in je že presegel 10 % populacije, v letu 2015

pa je nekoliko nižji. Pri dekletih je ta delež nasploh nekoliko manjši. Med spoloma se razlike

povečujejo in tudi v letu 2015 je opazno hitrejše naraščanje deleža manj kompetentnih fantov

v primerjavi z dekleti oziroma počasnejše zmanjševanje njihovega deleža v populaciji (razen

že omenjene izjeme dijakov).

Ugotavljamo, da je bilo pred petindvajsetimi leti več deklet kot fantov, ki so bila manj gibalno

kompetentna, v letu 2015 pa je za skoraj dva odstotka več fantov kot deklet, ki imajo težave v

gibalnem razvoju. Število manj gibalno kompetentnih otrok in mladostnikov se je v zadnjih

dvajsetih letih nekaj več kot podvojilo; od tega več pri fantih kot pri dekletih. Trend

povečevanja deleža teh otrok je bil posebej izrazit po letu 2000.

Z veliko verjetnostjo je mogoče sklepati, da ima nekaj manj kot 10 % otrok in mladostnikov z

nizko razvitimi gibalnimi sposobnostmi tudi zdravstvene težave, težave z vztrajnostjo,

pozornostjo in s tem z učno uspešnostjo, manj kakovostno pa je tudi njihovo preživljanje

prostega časa. Predvidevamo lahko, da bo v prihodnosti ravno ta del populacije verjetno največ

prispeval k obremenjevanju zdravstvene blagajne. Pri analizi v zadnjih letih smo izrazili upanje,

da se stanje izboljšuje, toda očitno je trend pri fantih še vedno negativen, z izjemo letošnjega

leta.

Pri fantih ugotavljamo, da se pri mlajših starostnih skupinah število manj kompetentnih otrok

v letu 2015 (do 12 leta starosti) pomembno zmanjšuje, pri starejših starostnih skupinah pa še

beležimo porast, zlasti je zaskrbljujoče stanje pri 16-, 17- in 18-letnih dijakih, kjer ugotavljamo

rekordno število manj kompetentnih. Pri učencih in dijakih se je trend povečanja gibalno manj

kompetentnih v letu 2013 skoraj ustavil, ugotavljali smo zelo majhno povečanje in pričakovali,

da se bo v letu 2015 vzpostavil celo trend zmanjšanja števila gibalno manj kompetentnih fantov.

Pri osnovnošolcih so se pričakovanja uresničila, pri srednješolcih pa so negativni trendi še

močno prisotni. Pri učenkah in dijakinjah v zadnjih treh letih v primerjavi s prejšnjimi obdobji

ugotavljamo prvič po skoraj 25 letih zmanjševanje deleža gibalno manj kompetentnih učenk in

dijakinj, ki se je tudi v obdobju 2011–2013 nadaljeval, še vedno pa je trenutno stanje daleč za

željenim stanjem izpred dobrih dveh desetletij.


Pri analizi telesnega fitnesa je posebej zaskrbljujoče, da se je gibalni potencial, še posebej pri

fantih poslabšal, še bolj zaskrbljujoče pa je, da so se spremenila razmerja med posameznimi

gibalnimi sposobnostmi. Najbolj so se spremenila razmerja med posameznimi tipi mišične

moči. Če eni strani ugotavljamo povečanje mišične moči trupa, na drugi strani ugotavljamo

zmanjšanje eksplozivne moči in še bolj vzdržljivostne moči ramenskega obroča in rok.

Zmanjšuje se tudi aerobna zmogljivost, pomembne negativne razlike pa ugotavljamo tudi pri

gibljivosti. Ugotovljene pa so tudi pozitivne spremembe pri mehanizmih za regulacijo gibanja

– predvsem pri koordinaciji gibanja vsega telesa, pa tudi pri hitrosti enostavnih gibov. Obstaja

velika verjetnost, da neuravnotežena mišična veriga povzroča relativno veliko število poškodb

na nogah in rokah, povečano število težav z obolenji srca, z držo telesa, sladkorno boleznijo in

drugimi zdravstvenimi težavami.

Zgolj kot pojasnitev k zgoraj omenjenimi posebnostmi telesnega in gibalnega razvoja

predstavljamo analizo vzdržljivostni moči rok in ramenskega obroča, ki se je zmanjšala za več

kot 50% (Kovač and Starc, 2007). Proučevanje je bilo izvedeno na 2% vzorcu slovenske

populacije otrok od 6-18 leta starosti (med leti 1970-2003), velike spremembe pa so tudi v

zadnjih petindvajsetih, ki so bile ugotovljena na populaciji.

Slika 5: Indeks merske naloge vesa v zgibi (mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok)

pri 6-18-letnih fantih od leta 1991 do leta 2015

78,0

83,8

86,5

82,681,6

80,4

84,4

87,8

89,8

92,190,3

89,3 88,7

86,4

75

80

85

90

95

100

105

110


Od

sto

tek

gled

e n

a p

rvo

ob

do

bje

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


Slika 6: Indeks merske naloge vesa v zgibi (mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok)

pri 6-18 letnih dekletih od leta 1991 do leta 2015

Mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok se je v zadnjih petindvajsetih letih (z izjemo v

letu 2015) pri fantih in dekletih postopoma zmanjševala. Padec zmogljivosti v

štirindvajsetletnem obdobju je zelo velik in izrazit, še posebej pri fantih in pri učenkah v prvem

triletju. Pri dekletih je padec vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča za več kot polovico

manjši. Kljub večletni strokovni pozornosti (uvajanje plezalnih sten, priporočila za več

gimnastičnih vsebin in drugo) na razvoj mišične moči ramenskega obroča in rok se razmere

bistveno ne spreminjajo. Posledice premajhne mišične moči v ramenskem obroču in rokah

lahko imajo dolgotrajne negativne posledice, ki v odrasli dobi vodijo k pogostejšim

pojavljanjem bolečin v hrbtenici, še posebej v vratnem predelu. Sekundarne posledice pa se

lahko pokažejo tudi v drugih sklepih, saj neuravnovešena mišična veriga povzroči spremembe

vzdrževanja ravnotežja v vseh sklepih, ki zagotavljajo vzdrževanje pokončne drže. Ker učitelji

v šolah poročajo, da ima vse več otrok in mladostnikov težave s pozornostjo v tudi zaradi

mišičnih bolečin, ki se pojavljajo v vratnem predelu hrbtenice, bi bilo treba ta problem

poglobljeno preučiti in pripraviti ustrezne smernice za razvoj mišične moči rok in ramenskega

obroča.

Med obdobjema 1991−2015 se je rezultat v merski nalogi vesa v zgibi, ki meri mišično moč

ramenskega obroča in rok, v povprečju (vse starostne skupine) pri fantih zmanjšal za skoraj

15%, pri nekaterih starostnih skupinah več kot 20%, pri dekletih pa nekaj manj kot 10%.

87,0

91,0

94,693,0

96,6 95,9

99,9 99,4100,7

102,7 102,7101,5

93,7

97,6

75

80

85

90

95

100

105

110


Od

sto

tek

gled

e n

a p

rvo

ob

do

bje

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


Od leta 2013-2015 v primerjavi s prejšnjimi obdobji ugotavljamo, da se je mišična vzdržljivost

rok in ramenskega obroča pri vseh starostnih skupinah fantov in deklet prvič po štiriindvajsetih

letih pomembno izboljšala, saj smo do zdaj nenehno ugotavljali zgolj vsakoletno padanje

mišične moči ramenskega obroča in rok.

Ob gibalnih sposobnostih je pomembna komponenta telesnega fitnesa tudi telesna sestava, ki

je kazalnik stopnje prehranjenosti in posledičnih zdravstvenih tveganj. Najpogosteje se za

oceno stopnje prehranjenosti uporablja indeks telesne mase (ITM), v SLOfit sistemu pa nam

natančnejšo sliko ob ITM daje še kožna guba nadlahti, ki je mera podkožnega maščevja. Če za

oceno prehranjenosti uporabljamo zgolj ITM, lahko namreč prihaja do napačne razvrstitve tistih

otrok in mladostnikov, ki imajo veliko nemaščobno maso, ob tem pa so mednarodni standardi

za določanje debelosti zgrajeni na starih podatkih generacij otrok in mladostnikov, ki se

razvojno razlikujejo od sodobnih vrstnikov (Starc and Strel 2011).

V pričujočem dokumentu je bil za razvrščanje otrok in mladostnikov v skupine prehranjenosti

uporabljen kriterij Svetovne zdravstvene organizacije (de Onis, Onyango et al., 2007), ki je

strožji od ostalih mednarodnih kriterijev in kaže višje prevalence prekomerne prehranjenosti od

ostalih mednarodnih kriterijev (npr. IOTF ali CDC).

Prevalenca čezmerne prehranjenosti se je pri otrocih in mladostnikih v zadnjih desetletjih po

celem svetu vztrajno povečevala in je dosegla obsežnost pandemije, saj je človeštvo v zadnjih

dveh desetletjih vstopilo v peto obdobje epidemiološkega prehoda, ki ga zaznamujeta debelost

in pomanjkanje telesne dejavnosti (Gaziano, 2010).

V prvem obdobju epidemiološkega prehoda, ki je trajalo večino časa obstoja človeštva, so bili

glavni vzroki umrljivosti povezani z lakoto in nalezljivimi boleznimi, saj so ta življenjsko dobo

ljudi držale pri 30. letih. V drugem obdobju, med drugo polovico 19. in prvimi leti 20. stoletja,

so se zaradi industrijskega razvoja in urbanizacije bistveno izboljšali življenjski pogoji, čemur

so botrovali boljši dostop do hrane in pitne vode, urejevanje kanalizacijskih sistemov ter

nastanek zdravstvenih sistemov. Zaradi tega se je bistveno zmanjšala umrljivost novorojencev

in podaljšala življenjska doba ljudi. V tretjem obdobju, ki se je začelo sredi 20. stoletja, se je

zgodil vzpon degenerativnih in civilizacijskih bolezni, ki jih povzroča človek sam (tipični

primeri so srčno-žilna obolenja in rakava obolenja). Sredi 60. let 20. stoletja je človeštvo

vstopilo v četrto obdobje, ki ga zaznamujejo zmanjševanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih

bolezni ter premik degenerativnih bolezni v kasnejše starostno obdobje. Ta napredek so

omogočile vpeljave strategij za zmanjševanje kajenja, nadzora krvnega tlaka ter tehnološki

napredek srčne kirurgije. Kljub tem uspehom pa je človeštvo v zadnjih dvajsetih letih vstopilo

v peto obdobje epidemiološkega prehoda, v katerem debelost in telesna nedejavnost ogrožata

ves trud prestavitve bolezni in umrljivosti v pozna starostna obdobja (Olshansky and Ault 1986,

Gaziano, 2010). Še posebej je ta problem pereč, ker so se v tem obdobju zdravstvene posledice

debelosti in telesna nedejavnosti kazati že med otroki in mladostniki, kar še dodatno zmanjšuje

možnosti zdravja v odrasli dobi prihodnjih generacij.


Navkljub temu, da v zadnjih nekaj letih predvsem v nekaterih razvitih državah ugotavljajo

zaustavitev rasti prevalence debelosti (Lissner, Sohlström et al. 2010, Castetbon, 2015) je plato,

ki ga je ta dosegla, nedopusten. Hkrati pa strokovnjaki svarijo pred pretiranim optimizmom, saj

je precejšnje število študij, ki so nakazovale pozitiven trend, temeljilo na samoporočanju, ne pa

na dejanskih meritvah telesnih značilnosti otrok in mladostnikov (Visscher, Heitmann et al.,

2015), ob tem pa so študije nakazovale tudi na to, da prevalenca debelosti dejansko upada

predvsem v ekonomsko privilegiranih delih družbe (Sundblom, Petzold et al., 2008). Glede na

prevalenco čezmerne prehranjenosti in debelosti lahko v naslednjih letih in desetletjih tako še

vedno pričakujemo dodaten porast prevalence zdravstvenih zapletov zaradi debelosti, nižanje

starosti ob nastopu teh zapletov, manjšanje kakovosti življenja čezmerno prehranjenih oseb,

krajšo življenjsko dobo in povečanje stroškov za obravnavo. Kljub izjemnemu povečanju

deleža prekomerno prehranjenih otrok v Sloveniji od osamosvojitve naprej, zadnjih pet let

zaznavamo, da se je hitrost rasti prevalence čezmerne prehranjenosti tako pri predšolskih

otrocih, kot pri šolarjih in mladostnikih.

Slika 7: Delež debelih fantov v starosti 6-18 let v obdobjih od leta 1991 do leta 2015

9,7%

11,5%

15,4%

17,5% 17,2% 17,5%

15,1%

12,2%

10,6%

9,1%

7,7%

5,8%

3,4%

12,6%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

20%


Del

ež d

ebel

ih (

%)

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


Slika 8: Trendi sprememb debeline kožne gube nadlahti fantov v starosti 6-18 let v obdobjih od

leta 1991 do leta 2015

Slika 9: Delež debelih deklet v starosti 6-18 let v obdobjih od leta 1989 do leta 2013 v letu 2014

101,0

110,5

115,3

117,4 117,9

120,7119,2 118,5 119,2

116,5

113,6

111,3 111,8

116,0

90

95

100

105

110

115

120

125


Od

sto

tek

gled

e n

a p

rvo

ob

do

bje

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013

7,4%8,4%

9,9%11,0%

10,4%9,6%

8,2%7,1%

6,3%5,4%

4,2% 3,9% 4,0%

7,8%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

20%


Del

ež d

ebel

ih (

%)

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


Slika 10: Trendi sprememb debeline kožne gube nadlahti deklet v starosti 6-18 let v obdobjih

od leta 1991 do leta 2015

V letu 2015 v primerjavi z obdobji od leta 1991 se je debelost pri učencih, dijakih in učenkah,

dijakinjah za spoznanje znižala, kar je v skladu z napovedmi zadnjih let, da smo dosegli po

skoraj 25 letih najvišjo vrednost, oziroma, da lahko pričakujemo trend postopnega zniževanja

prekomerne prehranjenosti pri otrocih in mladostnikih.

V zadnjih petindvajsetih letih (1991-2015) se je delež debelih fantov povečal s 5,5 % na 12,7

%, pri dekletih pa s 3,3% na 7,9 % (Strel 2014). Največje povečanje deleža debelih smo

ugotovili v prejšnjem desetletju, za 4,2 % pri fantih in za 2,2 % pri dekletih. Zaradi debelosti je

veliko bolj ogrožena populacija fantov. Število debelih fantov in deklet je v zadnjem obdobju

2011−2014 povečalo, toda bistveno manj kot v preteklih obdobjih, zlasti v obdobju 2000−2010.

Pri dekletih se je najbolj relativno povečalo število debelih v srednjih šolah. Zelo zaskrbljujoče

je stanje pri fantih od 9. do 11. leta, kjer je po mednarodnih standardih že več kot 40 %

prekomerno prehranjenih. V letu 2015 je zaznan upad debelosti. Debelost je pri dekletih

bistveno manj izražena kot pri fantih, saj je debelih deklet v populaciji skoraj za polovico manj

kot fantov.

V primerjavi s preteklim obdobjem zaznavamo v letu 2015 tudi zmanjševanje debeline kožne

gube nadlahti, kar nakazuje na to, da se tudi telesna sestava otrok in mladostnikov spreminja v

pozitivno smer, še vedno pa so vrednosti te mere v letu 2015 tudi do 20 % višje kot pa v obdobju

1991-2000. Tudi z vidika povečevanja podkožnega maščevja so fantje populacija višjega

tveganja kot dekleta. Hkrati pa morda zgodnejše povečevanje kožne gube nadlahti, ki je tipično

za obdobje pred pubertetnim rastnim sunkom, daje dodaten argument, da je potrebno

102,6

110,1

112,6113,6 113,4

115,6 115,3116,2 115,7

112,4 111,7

114,3

116,5

113,9

90

95

100

105

110

115

120

125


Od

sto

tek

gled

e n

a p

rvo

ob

do

bje

2015 1991-2000 2001-2010 2011-2013


mednarodne standarde za razvrščanje v razrede prehranjenosti, prenoviti in upoštevati, da

današnje generacije otrok v puberteto vstopajo od leta do leta in pol prej kot njihovi vrstniki

izpred 20, 30 ali 40 let.

Pri deležu deklet in še posebej debelih fantov, je zaradi treba opozoriti, da je določen del

populacije uvrščen v skupino debelih zaradi specifične sestave telesa (razmerje med mišično

maso in podkožnim maščevjem). Izrazito ‘atletska’ sestava telesa s povečano mišično maso je

znak kakovostnega telesnega razvoja, a zaradi načina izračuna ITM so takšni fantje in dekleta

uvrščeni v skupino preddebelih ali celo debelih, kar je sicer redkeje pri dekletih.

Zmanjšanje deleža debelih je še posebej opazno pri učencih v predpubertetnem obdobju, čeprav

velja ugotovitev, da se je delež debelih zmanjšal v vseh starostnih skupinah. Postopno

zmanjšanje števila debelih lahko ovrednotimo kot trend, saj pri fantih ta trend opazujemo že od

leta 2010, pri dekletih pa od leta 2011, vključno s tistimi učenci, ki vstopajo v osnovno šolo in

tistimi dijaki, ki zapuščajo srednjo šolo. Seveda je potrebno poudariti, da je stanje kljub

počasnemu upadu deleža prekomerno prehranjenih še vedno zelo zaskrbljujoče in smo še vedno

zelo oddaljeni od razmer izpred petindvajsetih let.

Podkožno maščevje se je v zadnjih petindvajsetih letih pri otrocih in mladini povečalo bistveno

bolj kot telesna masa. Od leta 2005 se je zelo povečala količina podkožnega maščevja pri

dijakih in dijakinjah, kar pa ne velja več za zadnje obdobje 2010−2015, saj se je trend bistveno

upočasnil. Pred tem obdobjem smo imeli pri srednješolcih, še posebej pri dijakinjah, zelo

ugoden trend količine podkožnega maščevja, ki se je z letom 2004 žal končal (Strel, 2014).

Regionalna analiza telesnega fitnesa otrok in mladostnikov v Sloveniji

Razlike med regijami v zmogljivosti otrok in mladine obeh spolov so relativno velike. Gibalno

najzmogljivejše otroke in mladino v zadnjih petindvajsetih imamo v Sloveniji na Goriškem,

Gorenjskem, Spodnjeposavskem in Koroškem, nadpovprečno zmogljivost pa izkazujejo še v

Osrednji Sloveniji, ki je v letu 2015 na 4. mestu prehitela Koroško, Notranjsko-kraški regiji in

v JV Sloveniji. Otroci in mladina Pomurja in Zasavja ostajajo med najmanj gibalno

zmogljivimi, le nekoliko bolj gibalno učinkovito mladino in otroke pa imajo v Savinjski,

Podravski in Obalno-kraški regiji. V obdobju zadnjih petindvajsetih letih se je gibalna

učinkovitost najbolj povečala med otroki in mladino Spodnjeposavske regije, najbolj pa se je

poslabšala v Zasavju in savinjski regiji.

V letu 2015 v primerjavi s drugimi obdobji ni prišlo do bistvenih razlik, najbolj pa se je

izboljšalo stanje v regijah z najugodnejšim in najmanj ugodnim stanjem gibalne učinkovitosti

populacije – Gorenjski in Zasavju. Pomurje in Zasavje sta še vedno na začelju, obe regiji pa sta

v primerjavi s preteklim letom nekoliko zmanjšali razliko, še posebej Zasavje. Še posebej za

Pomurje velja, da imajo najboljše materialne pogoje za športno vzgojo v državi (največje število

m2 pokritih športnih površin na prebivalca) in bi tudi zaradi tega pričakovali večji napredek v

telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine. Več kot očitno je ozaveščenost do telesnega in

gibalnega razvoja otrok in mladostnikov zelo šibka, odprto vprašanje pa ostajajo tudi ustrezni


kadrovski potenciali. Prav zanimivo, da je v Zdrav življenjski slog vključenih relativno malo

pomurskih osnovnih šol, in vsaj s tega zornega kota je očitno, da zelo dobri materialni pogoji

in zagotovljeno brezplačno financiranje programa za šole in starše, niso dovolj učinkovita

spodbuda za razširjeno športno dejavnost. Potrebno je vzpostavit sistem ozaveščanja, ki bo

presegel zgolj raven šole (tudi znotraj šolskega prostora bo potrebo marsikaj spremeniti) in

vključil tudi deležnike s področja zdravstva in športa.

Slika 11: Indeks gibalne učinkovitosti pri 6- do 18-letnih fantih in dekletih skupaj od leta 1991

do leta 2015 po regijah

Za bolj poglobljeno analizo sprememb gibalnih zmogljivosti otrok in mladine v slovenskih

regijah v obdobju zadnjih petindvajset let bi bilo treba preučiti vlogo različnih dejavnikov, kot

so: obseg novogradenj športnih objektov, posodobitve športnih programov in vsebinska

zasnova dela v procesu športne vadbe, obseg in kakovost športnih strokovnjakov, zasedenost

športnih objektov, prilagoditev športnih vsebin in način dela z vadečimi različnih spolov, vlogo

preventivnih zdravstvenih programov in obseg finančnih sredstev, namenjenih vrhunskemu,

kakovostnemu, športno-rekreativnemu športu in športu otrok in mladine. Prav tako bi bilo treba

opredeliti vpliv podnebnih pogojev, ekoloških tveganj in še posebej odnos med izvajanjem

športnih vsebin v urejenih športnih objektih in v naravnem okolju. Smiselno bi bilo preučiti

vlogo športne vzgoje v šolah (še posebej v prvem triletju in na srednjih šolah), pomen delovanja

društev in zasebne športne prakse, kakor tudi samoorganiziranost prebivalstva s ciljem, da

zagotavlja boljše pogoje za športno dejavnost. Med dejavnike razvoja športa v posameznih

regijah pa bi lahko uvrstili še vpliv rezultatov vrhunskih športnikov, velikih športnih prireditev

46

47

48

49

50

51

52

Go

ren

jska

Go

rišk

a

Ko

rošk

a

Sre

dn

jep

osa

vska

JV S

love

nija

Osr

edn

jesl

ove

nsk

a

No

tran

jsko

-kra

ška

Savi

njs

ka

Ob

aln

o-k

rašk

a

Po

dra

vska

Po

mu

rska

Zasa

vska

Ind

eks

gib

aln

e u

čin

kovi

tost

i

1991-2000 2001-2010 2011-2013 2015 Skupaj


in razvoj komercialnega športa na športno dejavnost otrok in mladine ter posredno na razvoj

njihovih gibalnih zmogljivosti. Seveda pa bi bilo pri analizi potrebno upoštevati tudi raznotere

družbeno-ekonomske dejavnike posameznih okolij, ki dokazano vplivajo na telesni in gibalni

razvoj (npr. dohodki, izobrazbena struktura, stopnja revščine).

Raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine vseh

starostnih skupin ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj

posameznih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti za področje šolstva, športa in zdravstva.

Hkrati pa omogočajo izdelavo regijskih, nacionalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje

vzrokov za nastale pojave ter omogočajo izdelavo ustreznih strateških usmeritev in izdelavo

programskih podlag za izvedbo konkretnih programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši

razvoja otrok in mladine.

V letih 2013–2015 smo po zelo dolgem obdobju očitno prešli v smer izboljševanja gibalnih

zmogljivosti, pri učenkah in dijakinjah bistveno bolj izrazito kot pri učencih in dijakih. Zelo

verjetno je razloge mogoče iskati v več smereh. V šolah je prisotna večja ozaveščenost, ki se

kaže v večji pozornosti do procesa športne vzgoje. Uveljavljajo se sistemske rešitve, ki že dolgo

delujejo na področju športne vzgoje v šoli. V zadnjih dveh letih uvedba športa v drugo triletje

(razen redkih izjem so pozitivne za razvoj otrok) in še posebej projekt Zdrav življenjski slog,

ki vključuje okrog 30.000 učencev in učenk, ki imajo dodatno dve uri športnih dejavnosti na

teden in deluje že šesto leto, zato se učinki nedvomno poznajo in to kljub temu, da so vplivi

zabavne informacijske tehnologije izredno vplivni in jih tržne razmere še vzpodbujajo k večji

agresivnosti in to navkljub zelo škodljivemu vplivu na razvoj otrok in mladine.

Po drugi strani je zavedanje staršev do pomembnosti telesnega in gibalnega razvoja

vzpodbudilo tudi izvajalce športnih programov, predvsem društva in zasebnike, ki imajo zelo

veliko ponudbo za otroke do 12. leta starosti. Delne pozitivne spremembe v srednji šoli, še

posebej pri dijakinjah (razen dijakinj starih 18 let), pa so zelo verjetno odraz njihove osebne

odgovornosti do zdravja v najširšem smislu besede, ki se kaže v odnosu do obvezne športne

vzgoje (izkoriščanje boljših materialnih pogojev na šolah) in še posebej v njihovi

samoiniciativnosti z vključevanjem v rekreativno ponudbo, ki je pri dijakinjah bistveno večja

(področje plesa, borilnih športov in fitnesa, teka, kolesarjenja), kot pri dijakih.

Kako izboljšati stanje telesnega fitnesa populacije?

Izsledki raziskav s področja telesne dejavnosti otrok in mladine ter odraslih oseb na slovenskih

reprezentativnih vzorcih otrok in mladine ter tujih raziskav, predstavljajo mnoga pomembna

spoznanja o vsakodnevni telesni dejavnosti (Soric, Starc et al. 2014, Jurak, Sorić et al., 2015),

opravičevanju od pouka športne vzgoje (Jurak in Kovač, 2011), intervencijskih programih

(Jurak, Strel et al. ,2011, Starc in Strel, 2012, Jurak, Cooper et al., 2013), smernicah za telesno

udejstvovanje otrok in mladostnikov (Bratina, Hadžić et al., 2011), povezavah šolskega

prehranskega okolja in prekomerne prehranjenosti (Wijnhoven, van Raaij et al., 2014) ter

nekaterih drugih pomembnih spoznanj. Vseeno pa je slabo raziskanih kar nekaj področij, ki so

ključna za izboljševanje trenutnega stanja, npr. pomembnost upoštevanja samostojnega

dejavnika časa preživetega pred zaslonom na zdravstveno tveganje (Mark in Janssen, 2008),


vzajemnega vpliva pomanjkanja spanja in telesne nedejavnosti na zdravje (Cappuccio, Taggart

et al., 2008, Must in Parisi, 2009, Soric, Starc et al., 2014), pomena vadbe moči pri starejših

(Moreland, Richardson et al., 2004) in vpliva telesne vadbe na kognitivne sposobnosti starejših

(Heyn, Abreu et al., 2004). Posebej velja poudariti, da obstajajo tudi številna znanstveno manj

relevantna raziskovanja, ki temeljijo na analizi podatkov na podlagi samoporočanja

(subjektivna metoda), kjer obstaja vrsta različnih vprašalnikov z različno metodologijo

(Chinapaw, Mokkink et al., 2010), njihova zanesljivost pa je na splošno zelo nizka v primerjavi

z neposrednimi metodami merjenja telesne dejavnosti (Kohl, Fulton et al., 2000, Shephard

2003, Adamo, Prince et al., 2009), na katerih temelji večina zgoraj navedenih študij. To pa je

zelo pomembno za oblikovanje nacionalno prilagojenih smernic in strategij za spodbujanje

telesne dejavnosti (Oja, Bull et al., 2010).

V strategiji načrtovanja morajo biti ukrepi programov natančno opredeljeni, z merljivimi

strateškimi cilji in njihovimi kazalniki, da bo mogoče preveriti njihovo udejanjanje, ustrezno

pa mora biti opredeljena tudi kompetentnost kadra za uspešno in učinkovito izvajanje ukrepov.

Ker za ugotavljanje telesne dejavnosti populacije nimamo zelo zanesljivih metod, je najbolj

smiseln kazalnik učinkov povečane ali zmanjšane telesne dejavnosti telesni fitnes posameznika,

v čim večji meri pa se je potrebno izogniti ugotavljanju telesne dejavnosti prek samoporočanja.

Za uresničevanje preventivnih zdravstvenih programov na osnovi športne dejavnosti so

potrebni še drugi ukrepi, v celotnem spektru gibalne dejavnosti, od spanja do intenzivne telesne

vadbe, in v različnih okoljih (Shaya, Flores et al., 2008, Brown in Summerbell, 2009, De

Meester, van Lenthe et al. 2009, Salmon, 2010). Še posebej so pomembni takšni ukrepi, ki

spodbujajo interdisciplinarni pristop k reševanju problematike. Izkušnje dobrih praks promocij

za spremembo gibalnih navad kažejo, da zdravnik sam ni dovolj uspešen pri tem. Uspešnejši

so interdisciplinarni modeli (Olsson, Börjesson et al., 2015), v kateri je družinski zdravnik

motivator in svetuje za spremembo telesne dejavnosti, pri čemer uporabi element kontinuirane

zdravstvene oskrbe in zaupni odnos zdravnik-pacient, ki je cenjen in je v pozitivni korelaciji z

njihovim zadovoljstvom (Kristjansson, Hogg et al., 2013). Družinski zdravnik v skladu s

smernicami za telesno dejavnost (Juvan, 2015) pacienta napoti na kader, ki je posebej

kompetenten za to področje, to pa so kineziologi in športni pedagogi (Tulloch, Fortier et al.,

2006). Vedeti je treba, da 9 od 10 pacientov obravnavanih na primarnem nivoju raje izbere

telesno dejavnost pred zdravljenjem z zdravili (Kallings, Leijon et al., 2009). Poleg tega imamo

v Sloveniji izjemno priložnost, da povežemo uveljavljen nacionalni sistem spremljanja

telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine SLOfit (Kovač, Jurak et al., 2011) z

zdravstvenim varstvom ljudi v celotnem življenjskem obdobju.

Za udejanjanje realizacije programov morajo biti namenjena tudi ustrezna sredstva, čeprav je

tako pri nas kot v svetu obseg javnega financiranja tega področja neprimeren glede na pozitiven

učinek teh ukrepov na javne zdravstvene izdatke (Colditz, 1999, Katzmarzyk in Janssen, 2004,

Scarborough, Bhatnagar et al., 2011, Wang, McPherson et al., 2011).


Spodbujanje gibalnih navad ljudi za ustrezen telesni fitnes

Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje med energijskim vnosom in

energijsko porabo, poenostavljeno pa je to razmerje med prehranjevanjem in telesno

dejavnostjo, ki se odraža v telesnem fitnesu. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost vplivata

na zdravje vsaka zase in hkrati sinergijsko. Dokazana je uspešnost intervencij, ki vključujejo

življenjski slog, s poudarkom na zdravi prehrani, kontroli stres in telesni dejavnosti, okrepijo

prizadevanja za telesno dejavnost (Hellénius in Sundberg, 2011). Čeprav se učinki obeh

dopolnjujejo, kar je zelo očitno pri zmanjševanju debelosti, pa telesna dejavnost pozitivno

učinkuje na zdravje tudi neodvisno od prehrane. Pri tem je ključno, da smo telesno dejavni vse

življenjsko obdobje, saj tako ohranjamo telesno, duševno in socialno krepkost od otroštva do

pozne starosti.

Okolja, v katerih se odvija naše vsakdanje življenje (bivalno okolje, šolsko oziroma delovno

okolje, transport), so vse manj naklonjena telesni dejavnosti, pogosto jo celo ovirajo. Delovna

mesta so se v sodobnem svetu spremenila, težkega telesno napornega dela je mnogo manj,

naraščajo sedeča opravila in večina delovnih mest ne zahteva velike porabe energije. Razvoj

tehnologije je domove napolnil s televizijami, daljinskimi upravljavci, računalniki, telefoni in

gospodinjskimi aparati ter posledično življenje v domačem okolju naredil vse bolj gibalno

pasivno.

Zaradi takšnih sprememb v življenjskih slogih ljudi so za razvoj ustreznih ukrepov za

povečevanje telesne dejavnosti prebivalstva pomembna nacionalno prilagojena priporočila in

strategije za povečanje telesne dejavnosti različnih ciljnih skupin prebivalcev na podlagi

ažurnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih spoznanj (Oja, Bull et al., 2010), ne zgolj

mednarodnih smernic, ki večkrat temeljijo na preučevanju populacij z drugačnimi značilnostmi,

kot je slovenska, in to izpred več let nazaj (Pate, Pratt et al., 1995). Pri tem je treba opredeliti

pomen posameznih vrst telesne dejavnosti na zdravje. Za ohranjanje zdravja je potrebna

vsakodnevna zmerna telesna dejavnost, ki pomembno zmanjšuje ogroženost za nastanek in

napredovanje kroničnih bolezni. Nacionalna študija z neposredno metodo merjenja telesne

dejavnosti na otrocih (Jurak, Sorić et al., 2015) je pokazala, da naši otroci v veliki meri dosegajo

priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (2010) po zmerni do visoki telesni dejavnosti,

kljub temu pa beležimo pomembne negativne medgeneracijske spremembe v njihovem

telesnem fitnesu (Strel, Kovač et al., 2003). Vsakdanjik ljudi namreč obsega vse manj telesnega

napora, kar pomembno znižuje celokupno porabo energije v primerjavi s predhodnimi

generacijami. Za doseganje boljših učinkov na zdravje in obvladovanje dejavnikov tveganja

(čezmerna telesna masa, visok krvni tlak, povišane vrednosti maščobe v krvi ipd.) je zato

potrebno povečati količino in kakovost telesne dejavnosti, zmanjšati čas, preživet pred

zaslonom (Mark in Janssen, 2008), in imeti dovolj kakovostnega spanca (Cappuccio, Taggart

et al., 2008, Must in Parisi, 2009). Redno, kakovostno strukturirano in ustrezno intenzivno

telesno vadbo predstavlja športna vadba, zdravju najbolj koristna pa je strokovno vodena

gibalna vadba, katere osnovni namen je izključno izboljšanje telesnega fitnesa, kar se kaže v

zboljšanju telesne zgradbe, večji aerobni zmogljivosti in boljšem motoričnem fitnesu (npr. večji

mišični moči posameznih mišičnih skupin, večji gibljivosti, boljšemu ravnotežju, boljši


regulaciji gibanja).

Učinkovito zaznavanje oseb s primanjkljaji v gibalnih navadah in telesnem fitnesu in njihovo

vključevanje v individualizirane intervencijske programe za zboljšanje telesnega fitnesa je

mogoče skozi delovanje interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v

zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre,

nutricionista, športnega pedagoga), ki so predstavljeni v modelu Svetovalnice za telesni in

gibalni razvoj. Zdravstveni sistem in posebej osnovno zdravstvo je idealno mesto za

spodbujanje spremembe vedenja, saj imajo pacienti številne interakcije z osebjem v obdobju

več let (Whitlock, Orleans et al., 2002).

Pomen predmetov šport in športna vzgoja v vzgojno izobraževalnem sistemu za razvoj

telesnega fitnesa

Šolska predmeta šport oziroma športna vzgoja predstavljata edino zagotovljeno redno telesno

dejavnost za celotno populacijo otrok (od 6. do 15. leta) ter za velik delež mladine (nekaj več

kot 95 % mladih med 15. in 17. letom oziroma okrog 80 % mladih med 17. in 19. letom). Obseg

in kakovost tega predmeta sta izjemnega pomena za zdrav razvoj in oblikovanje zdravega

življenjskega sloga otrok in mladine (Hardman, 2008) ter uresničevanja ciljev nacionalnega

programa na področju telesne dejavnosti. Trenutno imajo učenci in dijaki obvezen predmet

šport oziroma športna vzgoja v različnem obsegu tedenskih ur (1 do 3 ure po 45 minut). V vrtcih

obseg kurikularnih gibalnih dejavnosti znotraj področja imenovanega gibanje ni natančno

opredeljen. Na prvih dveh stopnjah bolonjskega študija so predmeti z različnimi poimenovanji,

ki vključujejo športne vsebine, vključeni le v nekatere študijske programe kot izbirni predmeti,

njihov obseg pa običajno ne presega 1 ure tedensko.

Financiranje šolske športne vzgoje sodi v področje vzgoje in izobraževanja, ki ga pokriva

ministrstvo, pristojno za šolstvo. Smiselno je, da se zaradi velikih sprememb v življenjskih

slogih (Jurak in Kovač, 2009) zagotovi vsem vključenim v programe vzgoje in izobraževanja

od vrtca do konca šolanja skladno z resolucijo Evropskega parlamenta (2007) najmanj 180

minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko. Po mnenju strokovnjakov je to najmanjši

obseg, ki še lahko ob kakovostnem poučevanju in ustrezni velikosti vadbenih skupin omogoči,

da nevtraliziramo negativne posledice sodobnega načina življenja. Smernice Svetovne

zdravstvene organizacije narekujejo za mladostnike najmanj 60 minut zmerne do intenzivne

telesne dejavnosti dnevno, vse dni v tednu (World Health Organization, 2010). Ta obseg je

mogoče doseči z ustreznim obsegom kakovostne športne vadbe v šoli in zunanje nje. Pri tem je

treba posvetiti pozornost tudi najbolj tveganim skupinam otrok in mladostnikom, katerim se

obseg tovrstne kakovostne telesne dejavnosti še zmanjšuje zaradi opravičevanja od pouka

športne vzgoje (Jurak in Kovač, 2011, Jurak in Kovač, 2011).

Za izboljšanje kakovosti programov športne vzgoje je potrebno vzpostaviti na lokalnih ravneh

šol in zdravstvenih domov sodelovanja šolskih zdravnikov in športnih pedagogov pri

opravičevanju pri pouku športne vzgoje (usklajevanje med njimi, priporočila zdravnikov

namesto prepovedi za telesno dejavnost, sprememba pravilnikov, ki urejajo to problematiko).


Intervencijski programi za zboljšanje telesnega fitnesa otrok in mladine

Otroci in mladostniki predstavljajo ključno ciljno skupino, saj v tem obdobju večina ljudi

oblikuje svoje gibalne navade. Pri otrocih in mladostnikih, ki v svojem domačem okolju nimajo

ustrezne podpore za razvoj gibalnih navad, šolsko okolje predstavlja zelo pomembnem dejavnik

razvoja le-teh, saj v šolo hodijo vsi otroci, v njej deluje najbolj kompetenten kader za izvajanje

telesne dejavnosti za zdravje, ki tudi dobro pozna otroke, programe pa je najlažje izpeljati iz

vidika organizacije. Zato šola predstavlja najboljše okolje za izvedbo intervencijskih

programov za zboljšanje telesnega fitnesa otrok in mladine (Shaya, Flores et al., 2008, Brown

in Summerbell, 2009, De Meester, van Lenthe et al., 2009, Salmon, 2010). V Sloveniji smo

pred štirimi leti v osnovne šole uspešno uvedli projekt Zdrav življenjski slog, ki je v šolski

prostor pripeljal dodatno brezplačno dve uri kakovostno vodene gibalne dejavnosti. Izkazal se

je kot učinkovit pristop za zboljšanje telesnega fitnesa otrok (Strel, 2014), zato ga je smiselno

vpeljati tudi pri mladostnikih. Poleg tega velja spodbujati tudi predhodno uveljavljene

intervencijske programe v različnih oblikah oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih

šolah. Navedene intervencijske programe sicer opredeljuje nacionalni program športa (Uradni

list RS, št. 26/2014). Poleg podpore tem programom pa bi morali vzpostaviti delovanje

svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih, kjer se lahko v lokalnem okolju

vzpostavi interdisciplinarno sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske

sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga in drugih profilov, ki lahko pripomorejo k

zaznavanju in vključevanju otrok in mladostnikov s primanjkljaji v gibalnih navadah v

intervencijske programe za zboljšanje telesnega fitnesa. V zdravstvenih domovih bi ob

sodelovanju s šolami bilo potrebno opraviti diagnostiko, pripravo in realizacijo programov za

tisti del otrok in mladine, pri katerih je ugotovljena zdravstvena ogroženost. Na osnovi

opravljenih analiz, ki temeljijo na podatkih podatkovne zbirke SLOfit, je takšnih posameznikov

okrog 10% (na nekaterih šolah takšnih otrok praktično skoraj ni, na drugih pa odstotek dosega

celo tretjino vseh učencev).

Intervencije je mogoče izpeljati s kakovostno vodenim brezplačnim intervencijskim

programom Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah, ki bi ga bilo potrebno razširiti na srednje

šole in univerze. Povečati bi bilo potrebno tudi število oddelkov z dodatno športno ponudbo v

osnovnih šolah (dodatne ure športa s skupnim poučevanjem športnega pedagoga in razrednih

učiteljic), vzpostaviti sistem zaznavanja otrok in mladostnikov s primanjkljaji v gibalnih

navadah in telesnem fitnesu s pomočjo sistema SLOfit in njihovo napotitev v intervencijske

programe za zboljšanje telesnega fitnesa (posebej organizirane na ravni šole, lokalne skupnosti

ali individualizirane) ter skozi delovanje interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni

razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske

sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga).


Urejanje bivalnega okolja za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev

Urejenost širše okolica bivališč lahko spodbudi priložnostno vsakodnevno gibanje ljudi

(Sugiyama, Leslie et al., 2008, Lestan, Eržen et al., 2014). Že samo hoja dokazano poveča

verjetnost za pet let daljšo življenjsko dobo, k temu pa prispevajo tudi dostopnost parkov,

ozelenjene ulice v bližini doma ter bivanje v domačem okolju (Takano, 2003, Sugiyama, Leslie

et al., 2008). Poleg učinka na telesno zdravje ima zadrževanje v odprtem prostoru dokazano

blagodejne učinke tudi na psihično stanje starejših (Bowler, Buyung-Ali et al., 2010). Zdravo

staranje pa ni omejeno le na obdobje starosti, temveč se začne že od otroštva dalje. Otroci so

izpostavljeni tveganju telesne nedejavnosti, ki se kaže v nižanju njihove gibalne učinkovitosti

(Strel, Kovač et al., 2003) in povečanju debelosti (Kovač, Jurak et al., 2012). Način urejanja

stanovanjskih naselij, ki smo mu priča v zadnjih letih, stanovalcem pogosto ne omogoča

zadrževanja, druženja in igre v neposredni bližini svojega doma, kot tudi ne varne poti v šolo.

Čas otroške igre je krajši v bivalnih okoljih z nekakovostnimi zunanjimi površinami, poleg

dokazane nezadostne količine in opremljenosti zunanjih površin bivalnih okolij v mestu pa v

širšem prostorskem kontekstu tudi šolske poti premalo stimulirajo peš hojo v šolo in nazaj

(Edwards in A., 2007, Angelus, 2012, Lestan, Eržen et al., 2014). Količina telesne dejavnosti

pri otrocih je sestavina njihovega življenjskega sloga, ki ga ohranijo tudi kot mladostniki in

kasneje v življenju, lahko vse do starosti (Telama, Yang et al., 2005).

Pomemben dejavnik načrtne telesne dejavnosti je učinkovita in dostopna mreža kakovostnih

športnih objektov in površin za šport v naravi. To področje opredeljujeta nacionalni program

športa (Uradni list RS, št. 26/2014) in tudi nastajajoča nacionalna strategija Aktivno in zdravo

staranje v Sloveniji, za telesno dejavnost vseh prebivalcev pa so zlasti pomembne javno

dostopne športne površine v naravnem okolju. Te predstavljajo brezplačno možnost izvajanja

telesne dejavnosti vsem prebivalcem, ne glede na njihov socialni ali ekonomski status.

V lokalnim okolju je potrebno postopoma zagotoviti kakovostno bivalno okolje za spodbujanje

vsakodnevne telesne dejavnosti prebivalce in spodbujati medgeneracijsko sodelovanje skozi

telesne in športne dejavnosti. Zato je potrebno v lokalnih okoljih oblikovati javno dostopne

površine za telesno in športno dejavnost v urbanem okolju (npr. parki, otoki športa za vse,

trimske steze, zunanja šolska in vrtčevska igrišča); povečati kakovost in število javno dostopnih

športnih površin v naravnem okolju (planinske, tekaške, kolesarske poti; naravna kopališča

ipd.) ter jih promovirati med ljudmi; sprejeti več-področno usklajenih lokalnih strategij

urbanističnega umeščanja in povezovanja bivalnega okolja s šolami in javno dostopnimi

površinami za izvajanje telesnih in športnih dejavnosti skladno s konceptom trajnostne

mobilnosti (npr. povezovanje bivanjskih okolij s parki in vrtičkarskimi naselji, hodljivost

okolja); zagotoviti ustrezno infrastrukturo za dejavni transport, npr. ureditev varnih poti v šolo,

ureditev kolesarskih stez, kolesarnic, kolesarskih poti in ureditev pločnikov ter peš poti.


Gibalni programi za zdravje za različne skupine prebivalcev

Poleg možnosti za samostojno telesno in športno dejavnost prebivalcev, so za povečanje

njihove telesne dejavnosti, zlasti pa kakovosti le-te, pomembni vadbeni programi za zdravje. Ti

namreč predstavljajo redno, kakovostno strukturirano in ustrezno intenzivno telesno vadbo, ki

lahko najbolj zboljša telesni fitnes in daje zato najboljše zdravstvene učinke. Šolajoča mladina

je deležna tovrstnih brezplačnih programov v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema in

sodelovanja le-tega z obšolskim prostorom. Pomembno pa je, da prebivalcem zagotovimo

cenovno dostopne gibalne programe za zdravje tudi zunaj šole in po zaključku šolanja. Da bodo

ti programi uspešni, morajo biti prilagojeni posameznim ciljnim skupinam (spol, starost,

posebne potrebe, telesni fitnes, raven znanja, stopnja motiviranosti, socialni status ipd.). Zaradi

raznolikosti teh ciljnih skupin bo torej treba oblikovati različne vadbene programe. Tukaj velja

še posebej izpostaviti demografske napovedi za Slovenijo in neizogibne družbene spremembe,

katerim mora slediti tudi ta nacionalni program. Za družbo lahko predstavlja ustrezna telesna

dejavnost starejših pomembno sredstvo za zmanjševanje izdatkov za javno zdravstveno

blagajno, saj učinki kakovostne telesne vadbe zmanjšujejo obolevnost (Do Lee, Folsom et al.

2003, Janssen in LeBlanc, 2010). Za posameznika redna športa dejavnost v tem življenjskem

obdobju pomeni kakovostno in samostojno staranje, ohranjanje telesnega, duševnega,

čustvenega in socialnega zdravja, socialno vključevanje, zmanjšanje stroškov zdravljenja in

ohranjanje ustvarjalne življenjske energije. Telesna in športna dejavnost starejših lahko

predstavlja nadaljevanje športne rekreacije iz odrasle dobe s prilagoditvami glede na zmožnosti

posameznika, ki izhajajo iz procesov staranja, za telesno manj dejavne ali nedejavne pa

predstavlja posebno telesno vadbo, katere cilj je izboljšati, vzdrževati ali upočasniti

nazadovanje posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti (vključujoč nadzor telesne

mase) oziroma delovanja posameznih organskih sistemov, ki so odgovorni za izražanje gibalnih

sposobnosti. Izsledki namreč kažejo, da je mogoče pričakovati pozitivne spremembe redne

telesne vadbe tudi pri ljudeh, ki so začeli vaditi šele v starosti (Chodzko-Zajko, Schwingel et

al., 2009, Peterson, Rhea et al., 2010).

Tudi na tem področju se Nacionalni program prehrane in telesne dejavnosti prepleta z

Nacionalnim programom športa (Uradni list RS, št. 26/2014) in nastajajočo nacionalno

strategijo Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ključna dodana vrednost tega nacionalnega

programa pa je svetovanje ljudem za vključevanje v ustrezne gibalne programe za zdravje skozi

z lokalnim okoljem povezanih interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v

zdravstvenih domovih.

Obseg in kakovost telesne in športne dejavnosti prebivalcev različnih skupin v kakovostno

vodenih gibalnih programih je mogoče z organizacijo in izpeljavo brezplačnih celoletnih

programov kakovostno vodene športno-rekreativne vadbe različnih vsebin na javno dostopnih

površinah, s katerimi se pričakuje pomemben zdravstveni učinek na vadeče (t.i. občinske trim

šole), z izpeljavo kakovostno vodene gibalne vadbe za zdravje v okviru interdisciplinarnih

svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika,

kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga in

drugega zdravstvenega osebja za izpeljavo gibalne vadbe z visoko pozitivnim zdravstvenim


učinkom za ljudi, katerim takšno vadbo predpiše zdravnik), s kakovostno vodeno brezplačno

skupinsko gibalno vadbo starejših na javno dostopnih površinah v urbanem okolju, s

kakovostno vodeno gibalno vadba za starejše v različnih okoljih (npr. v socialno-varstvenih

domovih, zdravstvenih domovih, upokojenskih društvih, športnih društvih), skozi povezovanje

upokojenskih, zdravstvenih in športnih organizacij, zaznavanjem oseb s primanjkljaji v

telesnem fitnesu in svetovanje za vključevanje v kakovostne gibalne programe prek delovanja

interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje

zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutricionista, psihologa in športnega

pedagoga).

Preventivne programe je v prihodnje smiselno nadgraditi z upoštevanjem posebnosti starajoče

se populacije v smislu presejanja o funkcijskih zmogljivostih starejših in njihovem prehranskem

stanju.

Raziskave so nedvomno prikazale da slabo zdravje, obnemoglost in odvisnost niso neizogibne

posledice staranja. Odrasli, ki skušajo živeti zdravo in ob tem uporabljajo tudi preventivne

ukrepe, ki jih ponujajo zdravstvo in drugi izseki družbe, ter so vključeni v družinsko in

družabno življenje, bodo bolj verjetno ostali zdravi, živeli samostojno in bodo manjše finančno

breme zdravstvenemu in socialnemu sistemu. Preprečevanje krhkosti starostnikov zmanjšuje

razvoj številnih bolezenskih stanj in funkcionalnega opešanja. Pri tem ima ustrezna gibalna

vadba poseben pomen, saj je mogoče pričakovati pozitivne spremembe redne telesne vadbe tudi

pri ljudeh, ki so začeli vaditi šele v starosti (Chodzko-Zajko, Schwingel et al., 2009, Peterson,

Rhea et al., 2010), še posebej na zmanjšanje učinkov sarkopenije (Moreland, Richardson et al.,

2004) in vpliva telesne vadbe na kognitivne sposobnosti starejših (Heyn, Abreu et al., 2004).

Uvedba učinkovitih ukrepov proti telesnemu propadanju zato omogoča tudi učinkovitejše in

cenejše zdravljenje vseh bolezenskih težav v starosti.

Telesna dejavnost torej predstavlja pomemben dejavnik ohranjanja telesnega fitnesa in zdravja

pozno v starost, pri čemer se je smiselno posluževati dveh pristopov. Prvi pristop vključuje

gibalno vadbo zdravih oziroma sposobnih starejših oseb s poudarki na posebnostih staranja, kot

so sarkopenija, inkontinenca, bolečine v sklepih in mišicah, krči, problematika ravnotežja.

Drugi pristop vključuje krhke starejše osebe in osebe s posebnimi potrebami. Pri slednjih gre

za osebe s poškodbami gibalnega aparata ter kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ta druga

skupina je še posebej ranljiva in zahteva posebno pozornost, zato je v tej skupini treba posvetiti

posebno pozornost v okviru dolgotrajne oskrbe in nege, kjer zdravnik predpiše napotnico za

izvajanje ustrezne gibalne vadbe pri kompetentnih strokovnjakih za gibalno vadbo –

kineziologih. Preventivne ukrepe za preprečevanje podhranjenosti je treba nadgraditi z

ustreznim prehranskim svetovanjem, ki ga izvajajo kompetentni prehranski strokovnjaki -

dietetiki.

Krepitev primarnega zdravstvenega stanja je v lokalnem okolju potrebno vzpostaviti

interdisciplinarno s sodelovanjem zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre,

dietetika, psihologa in drugih profilov, ki povsod so na voljo in lahko pripomorejo k zaznavanju

in vključevanju starejših s primanjkljaji v telesnem fitnesu in vključevanje v intervencijske

programe za zboljšanje le-tega.


Za spremljanje, zgodnje odkrivanje zdravstvene ogroženosti ter obravnavo neustreznega

telesnega fitnesa, neustrezne telesne dejavnosti, neustreznih prehranskih navad, čezmerne

hranjenost ali podhranjenosti pri različnih ciljnih skupinah odraslih s posebnim poudarkom na

specifičnih potrebah posebnim poudarkom na specifičnih potrebah socialno-ekonomsko

ogroženih skupin, ki so pogosto izpuščeni iz primarne preventivne zdravstvene dejavnosti, kar

ima negativen vpliv na splošno zdravje prebivalstva (Wee, McCarthy et al., 1999), je mogoče

v okviru svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje

zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, dietetika in drugega zdravstvenega

osebja), povezanih z lokalnim okoljem (podjetja, javni sektor, upokojenska društva, socialno-

varstveni zavodi, športna društva ipd.), izboljšati zdravstveno stanje ogroženih skupin.

Krepitev zdravja in primarna preventiva ter izvajanje preventivnih programov

Vzpostaviti je potrebno sistem za zaznavanje oseb s prehransko ogroženostjo in primanjkljaji v

telesnem fitnesu skozi preventivne in kurativne zdravstvene dejavnosti interdisciplinarnih

svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika,

kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga) ter

obravnava takšnih oseb skozi različne intervencijske programe prehrane in telesne dejavnosti,

ki potekajo znotraj zdravstvenega doma ali v lokalnem okolju (vrtcu, šoli, posebej verificiranih

izvajalcih gibalnih programov, športnih društvih itd.). To predstavlja novo razsežnost izvajanja

preventivne zdravstvene dejavnosti po načelu Zdravje v vse politike.

Na ta način je mogoče vzpostaviti zgodnje odkrivanje in obravnavo otrok in mladostnikov, ki

so ogroženi z dejavniki tveganja za razvoj bolezni in stanj, povezanih z neustreznim

prehranjevanjem, čezmerno prehranjenostjo, debelostjo in nezdravim življenjskim slogom ter

motnjami hranjenja. Zdravnikom je tudi potrebno omogočiti vpogled v telesni in gibalni razvoj

otrok in mladine prek sistema SLOfit in nadgraditi obstoječe preventivne in zdravstveno-

vzgojne programe za ogrožene otroke in mladostnike ter njihove starše v okviru primarnega

zdravstvenega varstva - interdisciplinarne svetovalnice za telesni in gibalni razvoj v

zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre,

nutricionista, športnega pedagoga).


PREDSTAVITEV TELESNEGA RAZVOJA

V spodaj navedenih grafikonih smo predstavili spremembe telesne višine, telesne teže in kožne

guba nadlahti osnovnošolcev v zadnjih petindvajsetih letih, na katerih so razvidne pozitivne

spremembe v letu 2015, ki smo jih ugotovili sicer na preliminarnih podatkih skoraj 137.811

učencev in učenk.

Slika 12: Telesna višina – fantje, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe telesne višine učencev so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih majhne in v

letu 2014 v skladu s pričakovanji minimalne in nakazujejo zmerno akceleracijo do 13. leta

starosti.

98,0

98,5

99,0

99,5

100,0

100,5

101,0

101,5

102,0

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Telesna višina - fantje, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 13: Telesna višina – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe telesne višine učenk so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih majhne in v letu

2014 v skladu s pričakovanji minimalne in nakazujejo nekoliko večjo akceleracijo pri učenkah

kot pri učencih do 13. leta starosti.

98,0

98,5

99,0

99,5

100,0

100,5

101,0

101,5

102,0

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Telesna višina - dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 14: Telesna teža – fantje, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe telesne teže učencev so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v

skladu s povečanjem telesne višine smo v letu 2014 pričakovali tudi povečanje telesne teže, kar

pa se ni zgodilo saj ugotavljamo pomembno zmanjšanje telesne teže v letu 2014. Spremembe

ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri desetletnih. Spremembe so pozitivne,

presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.

90

95

100

105

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Telesna teža - fantje, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 15: Telesna teža – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe telesne teže učenk so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v

skladu s povečanjem telesne višine smo v letu 2014 pričakovali tudi povečanje telesne teže, kar

pa se ni zgodilo saj ugotavljamo pomembno zmanjšanje telesne teže v letu 2014. Spremembe

ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri štirinajst let starih učenkah. Spremembe so

pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let in še posebej

izrazite med enajstim in trinjstim letom starosti.

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Telesna teža - dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 16: Kožna guba nadlahti – fantje, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe podkožnega maščevja, ki ga posredno merimo s kožno gubo nadlahti so

pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v skladu s povečanjem telesne teže. V

letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja kožne

gube nadlahti, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine, zmanjšala

telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri desetletnih in

osemletnih učencih, kar pa je logično pričakovano, saj se pri le teh ni zmanjšala telesna teža.

Največje zmanjšanje podkožnega maščevja ugotavljamo od enajstega do štirinajstega leta, ker

se je v tem obdobju vletu 2014 najbolj zmanjšala tudi telesne teža. Spremembe so pozitivne,

presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.

90

95

100

105

110

115

120

125

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Kožna guba nadlahti - fantje, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 17: Kožna guba nadlahti – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe podkožnega maščevja, ki ga posredno merimo s kožno gubo nadlahti so

pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v skladu s povečanjem telesne teže. V

letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja kožne

gube nadlahti, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine, zmanjšala

telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med enajstim in

trinajstim letom starosti, kar je logično, ker se je takrat najbolj zmanjšala tudi telesna teža.

Spremembe so pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset

let.

Problematika debelosti in prekomerne prehranjenosti je pri fantih izražena bolj kot pri dekletih,

saj smo v letu 2012 zabeležili okrog 8 odstotkov fantov in le okrog 5 odstotkov deklet, ki jih

lahko razvrstimo v skupino debelih; v določenih starostnih obdobjih pa je ta odstotek še precej

višji. Pri fantih je tako kritično obdobje od 8. do 13. leta, pri dekletih pa od 8. do 10. leta, kar

kaže, da so fantje, z vidika debelosti, bolj ogroženi kot dekleta. Tudi v skupini prekomerno

prehranjenih prevladujejo fantje, vendar pa glede na dobre rezultate gibalnih testov tretjine

prekomerno prehranjenih fantov lahko prihaja do nenatančne klasifikacije te kategorije. Zaradi

90

95

100

105

110

115

120

125

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Kožna guba nadlahti - dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


tega menimo, da bo treba v prihodnje določiti nacionalne standarde prehranjenosti po zgledu

nekaterih drugih držav.

V spodaj navedenih grafikonih smo predstavili spremembe debelosti (kriterij WHO)

osnovnošolcev v zadnjih petindvajsetih letih, na katerih so razvidne pozitivne spremembe v letu

2014, ki smo jih ugotovili sicer na preliminarnih podatkih skoraj 137.811 učencev in učenk.

Spremembe deleža debelih učencev, ki jih ugotavljamo z izračunom BMI po kriterijih WHO

so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo veliki in v skladu s povečanjem telesne teže.

V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja

števila debelih učencevi, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine,

zmanjšala telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah. Spremembe so

pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.

Spremembe deleža debelih učenk, ki jih ugotavljamo z izračunom BMI po kriterijih WHO so

pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo veliki in v skladu s povečanjem telesne teže. V

letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja števila

debelih učenk, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine, zmanjšala

telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri trinajst in štirinajst

let starih učenkah. Spremembe so pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende

zadnjih petindvajset let.

PREDSTAVITEV GIBALNEGA RAZVOJA

V spodaj navedenih grafikonih smo predstavili spremembe gibalnih sposobnosti v zadnjih

petindvajsetih letih, na katerih so razvidne pozitivne spremembe v letu 2014, ki smo jih

ugotovili sicer na preliminarnih podatkih skoraj 137.811 učencev in učenk.


Slika 18: Poligon – fantje, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe koordinacije gibanja vsega telesa, ki jo merimo s »poligonom nazaj« so

pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike glede na odnos do telesnih dejavnosti in

spremenjenega načina življenja. V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko

pričakovanega minimalnega izboljšanja koordinacije gibanja vsega telesa glede na povečano

športno dejavnost učencev in glede na zmanjšanje podkožnega maščevja, ki ima tudi določen

vpliv na spretnost otrok. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med

enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe

učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in nepričakovane,

glede na trende zadnjih petindvajset let.

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Poligon - fantje, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 19: Poligon – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe koordinacije gibanja vsega telesa, ki jo merimo s »poligonom nazaj« so

pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike glede na odnos do telesnih dejavnosti in

spremenjenega načina življenja. V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko

pričakovanega in presenetljivo izrazitega izboljšanja koordinacije gibanja vsega telesa glede na

povečano športno dejavnost učencev in glede na zmanjšanje podkožnega maščevja, ki ima tudi

določen vpliv na spretnost otrok. Izrazite pozitivne spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih

skupinah, kar je presenetljivo v tako velikem obsegu, čeprav delno pričakovano tudi glede na

telesne spremembe učenk in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne,

izrazite in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. Učenke so v letu 2014

dosegli najvišjo raven razvitosti koordinacije gibanja v zadnjih dvajsetih letih, takšen dosežek

je v precejšnji meri presenetljiv, a hkrati zelo optimističen.

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Poligon - dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 20: Dviganje trupa – fantje, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe mišične moči trupa pri učencih, ki jo merimo z »dviganjem trupa v 60 sekundah«

so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike, glede na medijski in družbeno

oblikovan odnos do mišične moči trebuha. V letu 2014 se nadaljuje že petindvajset letni trend

izboljševanja mišične moči trupa, kar je edini primer izboljševanja gibalnih sposobnosti pri

učencih in učenkah. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med

enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe

učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in pričakovane, glede

na trende zadnjih petindvajset let. Učenci so dosegli najvišjo raven telesne moči trupa v zadnjih

dvajsetih letih, ki presega 10% povečanje iz referenčnega obdobja 1989-1997 za primerjave

sprememb telesnega in gibalnega razvoja.

90

95

100

105

110

115

120

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Dviganje trupa - fantje, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 21: Dviganje trupa – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe mišične moči trupa pri učenkah, ki jo merimo z »dviganjem trupa v 60 sekundah«

so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike, glede na medijski in družbeno

oblikovan odnos do mišične moči trebuha. V letu 2014 se nadaljuje že petindvajset letni trend

izboljševanja mišične moči trupa, kar je edini primer izboljševanja gibalnih sposobnosti pri

učencih in učenkah. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med

enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe učenk

in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in pričakovane, glede na trende

zadnjih petindvajset let. Učenke so dosegle najvišjo raven telesne moči trupa v zadnjih dvajsetih

letih, ki presega 12% povečanje iz referenčnega obdobja 1989-1997 za primerjave sprememb

telesnega in gibalnega razvoja. Pozitivne spremembe so pri učenkah večje kot pri učencih.

90

95

100

105

110

115

120

125

130

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Dviganje trupa - dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 22: Vesa v zgibi – fantje, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe mišične moči rok in ramenskega obroča pri učencih, ki jo merimo z »veso v zgibi«

so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in izrazito negativne. V letu 2014 je

prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega izboljšanja mišične moči rok

in ramenskega obroča glede na povečano športno dejavnost učencev in glede na zmanjšanje

podkožnega maščevja, ki ima tudi določen vpliv na mišično moč učencev. Spremembe

ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med enajstim in štitinajstim letom starosti,

kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe učencev in povečan obseg športnih

dejavnosti. Spremembe so pozitivne in zelo nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset

let. Kljub temu, da so pozitivne spremembe relativno zelo velike je mišična moč ramenskega

obroča in rok na tako nizki ravni, da še vedno predstavlja enega izmed najbolj pomankljivo

razvitih segmentav gibalnih sposobnosti.

75

80

85

90

95

100

105

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Vesa v zgibi - fantje, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 23: Vesa v zgibi – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe mišične moči rok in ramenskega obroča pri učenkah, ki jo merimo z »veso v zgibi«

so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih velike in negativne. V letu 2014 je prvič po

petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega izboljšanja mišične moči rok in

ramenskega obroča glede na povečano športno dejavnost učenk in glede na zmanjšanje

podkožnega maščevja, ki ima tudi določen vpliv na mišično moč učenk. Zelo velike pozitivne

spremembe ugotavljamo pri skoraj vseh starostnih skupinah, še posebej med devetim in

štirinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe učencev in

povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in delno nepričakovane, glede na

trende zadnjih petindvajset let.

75

80

85

90

95

100

105

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Vesa v zgibi - dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 24: Tek 600m – dekleta, indeks (1. obdobje=100)

Spremembe vzdržljivostne moči ali aerobnih spposobnosti, ki jih merimo z »tekom na 600 m«


petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega izboljšanja aerobnih zmogljivosti glede

na povečano športno dejavnost učenk in glede na zmanjšanje podkožnega maščevja, ki ima tudi

določen vpliv na aerobno zmogljivost. Pozitivne spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih

skupinah, še posebej med enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na

telesne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in

delno nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. Dosežena raven aerobne

zmogljivosti učencev je presega tisto izpred petnajst let, kar je zelo optimističen podatek in

nakazuje nadaljevanje pozitivnega trenda.

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj

Starost (let)

Tek 600m- dekleta, indeks (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Slika 25: Tek 600m – dekleta, indeks (1989-1997=100)

Spremembe vzdržljivostne moči ali aerobnih spposobnosti, ki jih merimo z »tekom na 600 m«


petindvajsetih letih prišlo do pomembnega in zelo težko pričakovanega izboljšanja aerobnih

zmogljivosti glede na povečano športno dejavnost učenk in glede na zmanjšanje podkožnega

maščevja, ki ima tudi določen vpliv na aerobno zmogljivost. Pozitivne spremembe ugotavljamo

pri skoraj vseh starostnih skupinah, še posebej med devetim in enajstim letom starosti, kar je

pričakovano tudi glede na telesne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti.

Spremembe so pozitivne in delno nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.

Dosežena raven pozitivnih sprememb aerobne zmogljivosti učencev je na nižji ravni od učenk.

Spremembe deleža manj kompetentnih (učenci z nizko ravnijo gibalne zmogljivosti, ki pogosto

obolevajo in imajo težave z učno uspešnostjo) učencev, ki so opredeljeni s povprečjem osmih

gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih merskih postopkov nižjo

od 40, so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in izrazito negativne. V letu

2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja gibalno

85

90

95

100

105

110

115

7 8 9 10 11 12 13 14 Skupaj

Starost (let)

Tek 600m - dekleta, indeks (1989-1997=100)

1989-1997 1998-2001 2002-2005 2006-2009 2010-2013 2014


manj kompetentnih učencev, kar pomeni, da je v zadnjem obdobju bila v večji meri prisotna

odgovornost za ustrezne programe športa, tudi za najšibkejše.

Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, kar je vsaj delno pričakovano tudi glede

na telesne in gibalne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so

pozitivne in zelo nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. Kljub temu, da so

pozitivne spremembe relativno zelo velike je delež manj kompetentnih učencev še vedno zelo

visok (več kot 8%) in še vedno predstavlja ključni problem načrtovanja in realizacije športnih

politik in tudi področja zdravstva, šolstva in sociale, v končni meri gospodarskega in

družbenega življenja.

Spremembe deleža manj kompetentnih (učenke z nizko ravnijo gibalne zmogljivosti, ki pogosto

obolevajo in imajo težave z učno uspešnostjo) učenk, ki so opredeljeni s povprečjem osmih

gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih merskih postopkov nižjo

od 40, so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih velike in negativne. V letu 2014 je prvič

po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja gibalno manj

kompetentnih učenk, kar pomeni, da je v zadnjem obdobju bila v večji meri prisotna

odgovornost za ustrezne programe športa, tudi za najšibkejše.

Spremembe ugotavljamo pri skoraj vseh starostnih skupinah, kar je vsaj delno pričakovano

tudi glede na telesne in gibalne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti.

Spremembe so pozitivne in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. V največji

meri se je zmanjšal delež manj kompetentnih učenk od enajstega do štirinajstega leta starosti.

Kljub temu, da so pozitivne spremembe relativno pomembne je delež manj kompetentnih učenk

še vedno zelo visok (manj kot 8%) in še vedno predstavlja ključni problem načrtovanja in

realizacije športnih politik in tudi področja zdravstva, šolstva in sociale, v končni meri

gospodarskega in družbenega življenja.

Spremembe deleža kompetentnih ali športno nadarjenih učencev, ki so opredeljeni s

povprečjem osmih gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih

merskih postopkov višjo od od 60, se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenil. V letu

2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do pomembnega povečanja deleža športno

nadarjenih učencev, kar pomeni, da se je v zadnjem obdobju povečalo število učencev, ki se

intenzivno vključujejo v športni trening v šoli ali društvih. Potrebno bo počakati nekaj let, da

bomo ugotovili ali je to trend ali le zgolj pojav, ki ga težko obrazložimo. Za razvoj bodočih

vrhunski športnikov je to zelo dobra novica ob dejstvu, da je v zadnjem desetletju uspešnost

vrhunskih športnikov bila pomembno slabša od vrhunskih športnic. Večja izjemna gibalna

zmogljivost ali z drugimi besedamo telesni fitnes pa je tudi dobro sporočilo za boljšo učno

uspešnost učencev, seveda ob predpostavki, da bodo tudi ustrezno motivirani. Pozitivne

spremembe ugotavljamo predvsem pri učencih v drugem in tretjem triletju.

Spremembe deleža kompetentnih ali športno nadarjenih učencev, ki so opredeljeni s

povprečjem osmih gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih

merskih postopkov višjo od od 60, so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih pomembno

pozitivne. V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zmanjšanja deleže športno


nadarjenih učenk, kar pomeni, da se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število učenk, ki se

intenzivno vključujejo v športni trening v šoli ali društvih. Trend vključevanja učenk v

intenzivno športno dejavnost se je očitno prekinil, če ne bo prišlo do sprememb se bo zmanjšal

potencial za dosežke v vrhunskem športu in izjemni učni uspešnosti učenk.

Negativne spremembe ugotavljamo pri učenkah mlajših od enajst let med tem, ko pri učenkah

v zadnjem triletju še vedno beležimo povečanje število gibalno nadarjenih.

Slika 26: Povprečni indeks motorike – fantje (1. obdobje=100)

Spremembe povprečne gibalne zmogljivosti v osmih gibalnih sposobnostih pri učencih

(analiziranih je bilo 1.950.780 meritev osnovnošolcev – pri nekaterih učencih 9 meritev) nam

med posameznimi štiriletnimi obdobji od leta 1989 do leta 2014 kažejo, da so bila nihanja v

telesnem in gibalnem razvoju precejšnja. Negativni, pa tudi pozitivni odkloni, v posameznih

obdobjih so bili verjetno posledica izboljšanja oz. poslabšanja razmer za športno vadbo otrok

in mladine v šolskem in zunajšolskem sistemu in spremembe načina življenja, ki ga narekujejo

družbene spremembe.

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

Starost (let)

Povprečni indeks motorike - fantje (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Iz grafikona je razvidno, kar je logično glede na prejšnjo razlago, da je prvič v letu 2014 prišlo

do izboljšanja povprečne gibalne zmogljivosti učencev, kar je po petindajsetih letih zelo

pozitivno sporočilo in samo upamo lahko, da se bodo pozitivne spremembe nadaljevali tudi v

prihodnjih letih. Potrebno pa je opozoriti, da je stanje gibalnega potencila učencev še vedno

zelo šibko in potrebovali bomo vsaj desetletje, da se bomo vrnili na stanje, ki smo ga pred

desetletji že imeli.

Slika 27: Povprečni indeks motorike – dekleta (1. obdobje=100)

Spremembe povprečne gibalne zmogljivosti v osmih gibalnih sposobnostih pri učenkah

(analiziranih je bilo 1.833.398 meritev osnovnošolcev – pri nekaterih učenkah 9 meritev) nam

med posameznimi štiriletnimi obdobji od leta 1989 do leta 2014 kažejo, da so bila nihanja v

telesnem in gibalnem razvoju precejšnja. Negativni, pa tudi pozitivni odkloni, v posameznih

obdobjih so bili verjetno posledica izboljšanja oz. poslabšanja razmer za športno vadbo otrok

in mladine v šolskem in zunajšolskem sistemu in spremembe načina življenja, ki ga narekujejo

družbene spremembe.

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

Starost (let)

Povprečni indeks motorike - dekleta (1. obdobje=100)

1991-2000 2001-2010 2011-2014 2015


Iz grafikona je razvidno, kar je logično glede na prejšnjo razlago, da je tudi v 2014 povno prišlo

do izboljšanja povprečne gibalne zmogljivosti učenk, kar je ponovno zelo pozitivno sporočilo

in samo upamo lahko, da se bodo pozitivne spremembe nadaljevali tudi v prihodnjih letih.

Napredek učenk lahko beležimo že kot trend, saj traja že skoraj desetletje. Potrebno je poudariti,

da učenke beležijo najvišjo raven gibalne zmogljivosti od kar spremljamo telesni in gibalni

razvoj otrok in mladine.

Primerjava v razvoju med spoloma kaže na nadaljevanje trenda ugodnejšega razvoja deklet in

vsaj začasno prekinjenega negativnega trenda razvoja fantov. Dejansko so vse negativne

spremembe pri fantih v primerjavi z dekleti podvojene, v absolutnem smislu pa se tako dekleta

v gibalnih sposobnostih vse bolj približujejo fantom. Dolgoročno gledano bo to lahko imelo

velike posledice na deleže športno dejavnega prebivalstva, kjer že opažamo, da se s

prostočasnim športnim udejstvovanjem, danes v Sloveniji, ukvarja vse več odraslih žensk,

medtem ko število moških stagnira. Upamo, da se je začelo obdobje, ko bodo gibalni potenciali

učenk in učencev v ustrezno razmerju, za takšna pričakobvanja pa bo potrebno storiti še

marsikaj.

V analizi regij ugotavljamo, da imamo gibalno najzmogljivejše otroke in mladino v Sloveniji

na Goriškem, Gorenjskem, Koroškem in na Spodnjeposavskem. Nadpovprečno zmogljivost pa

izkazujejo še v Osrednji Sloveniji, Notranjsko-kraški regiji in JV Sloveniji. Otroci in mladina

Zasavja in Pomurja sta med najmanj gibalno zmogljivimi. Le nekoliko bolj gibalno zmogljivo

mladino in otroke pa imamo še v Savinjski in Podravski regiji in Obalni-kraški regiji. V obdobju

zadnjih štirindvajsetih let so gibalno zmogljivost najbolj povečali otroci in mladina

Spodnjeposavske regije, kar velja tudi za leto 2014, ko so učenci ponovno med najbolj

zmogljivimi v Sloveniji. V največji meri so poslabšali gibalno zmogljivost v Zasavju in

Savinjski regiji.

Za bolj poglobljeno analizo sprememb gibalne zmogljivosti otrok in mladine v slovenskih

regijah, v obdobju zadnjih dvajset let, bi bilo treba preučiti vlogo različnih dejavnikov, kot so

obseg novogradenj športnih objektov, posodobitve športnih programov in vsebinska zasnova

dela v procesu športne vadbe, obseg in kakovost športnih strokovnjakov, zasedenost športnih

objektov, prilagoditev športnih vsebin in način dela z vadečimi različnih spolov, obseg

finančnih sredstev namenjenih vrhunskemu, kakovostnemu, športno-rekreativnemu športu in

športu otrok in mladine. Prav tako bi bilo potrebno opredeliti vpliv podnebnih pogojev in še

posebej odnos med izvajanjem športnih vsebin v urejenih športnih objektih in v naravnem

okolju. Smiselno bi bilo preučiti vlogo športne vzgoje v šolah (še posebej v prvem triletju in na

srednjih šolah), pomen delovanja društev in zasebne športne prakse, kakor tudi

samoorganiziranost prebivalstva s ciljem, da zagotavlja boljše pogoje za športno dejavnost.

Med dejavnike razvoja športa v posameznih regijah pa bi lahko uvrstili še vpliv rezultatov

vrhunskih športnikov, velikih športnih prireditev in razvoja komercialnega športa na športno

dejavnost otrok in mladine ter posredno na razvoj njihovih gibalnih zmogljivosti.


Glede vključevanja otrok in mladine v podatkovno zbirko Športno vzgojni karton smo

zadovoljni, ko gre za osnovnošolsko populacijo, saj se delež te povečuje, kar kaže, da starši,

učitelji in ostala javnost te informacije želijo in jih potrebujejo. Nismo pa zadovoljni z

vključevanjem srednješolcev. Razlogi za razlike med srednjo in osnovno šolo so verjetno

raznoteri, gotovo pa je vse povezano tudi z dejstvom, da starši otrok, ki so trenutno v osnovni

šoli, pripadajo generaciji, ki je bila tudi sama že vključena v sistem meritev Športno vzgojni

karton in jim podatki o razvoju njihovih otrok predstavljajo pomembno informacijo, saj jo lahko

primerjajo z lastnimi izkušnjami in podatki. Drugi dejavnik so gotovo učitelji, ki v osnovnih

šolah veliko bolj vestno in sistematično posredujejo informacije staršem in otrokom ter jih ob

začetku šolanja vključujejo v spremljavo. Tretji razlog je verjetno tudi odnos srednješolske

populacije do športne dejavnosti, ki se odraža tudi na izogibanju tistim dejavnostim, ki jim

predstavljajo telesni napor.

Med merjenimi učenci in dijaki opažamo, da okrog 2 odstotka ni izmerjenih s posameznimi

testnimi nalogami, le pri obeh tekih je ta delež precej večji (okrog 10 odstotkov). Ker je delež

manjkajočih podatkov skoraj enak pri teku na 60 in 600 metrov, lahko sklepamo, da razlog ni

izogibanje merjenja tekaških sposobnosti učencev in dijakov, pač pa to, da šole teka ne izmerijo

zaradi zapletene organizacije, predvsem v primerih, ko v bližini nimajo površin za tek ali pa v

času organizacije meritev ni ustreznih vremenskih pogojev za meritve na zunanjih površinah.

Prav tako bi želeli povečati dostopnost podatkov za starše in otroke, za kar pa bi morali izdelati

spletno okolje z ustrezno zaščito, ki bi posamezniku omogočalo dostop do svojih podatkov

kadar koli in s katerega koli računalnika. Gotovo bi s takim pristopom v meritve vključili precej

več srednješolcev. Prvi poskusi vzpostavitve sodobnejšega in kvalitetnejšega dostopa do

podatkov telesnega in gibalnega razvoja so se ponovno začeli v letu 2013 in se v letu 2014

pospešeno nadaljuje.

Premajhna je tudi izkoriščenost podatkov za določanje gibalno manj kompetentnih otrok in za

upoštevanje njihovih pomanjkljivosti, zato je v prilogi »Analize telesnega in gibalnega razvoja

otrok in mladine v letu 2010-2011« predstavljena obširnejša analiza te skupine v starostnem

obdobju od 1. do 4. razreda ter organizacijska priporočila za njihovo vključevanje v dopolnilni

pouk ali druge športne dejavnosti, pa tudi vsebinska in didaktična priporočila za sestavo njim

primernih programov.

Raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine vseh

starostnih skupin, ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj

posameznih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, hkrati pa omogočajo izdelavo šolskih,

regijskih, nacionalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje vzrokov za nastale pojave ter

izdelavo ustreznih strateških usmeritev in programskih podlag za izvedbo konkretnih

programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši razvoj otrok in mladine.


CILJI

1. Ugotoviti razlike med spremembami v telesnem in gibalnem razvoju učencev in učenk

eksperimentalne skupine, ki so obiskovali intervencijski program »Zdrav življenjski

slog« ter učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili

vključeni.

2. Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v

intervencijski program »Zdrav življenjski slog«.

3. Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja”.

VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK

V analizo vprašalnika o življenjskem slogu in zdravju smo vključili 7267 učencev in učenk.

V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili v eksperimentalno skupino 1805 učencev

in 1350 učenk, ki so leta 2014 vključili v intervencijski program »Zdrav življenjski slog« ter

8354 učencev in 8175 učenk, ki so bili vključeni v kontrolno skupino iz istih šol kot učenci

eksperimentalnega programa.

V kontrolno in eksperimentalno skupino smo tako vključili 19.684 učenk in učencev.

METODA 1. Desktiptivna statistika in kontingenčne tabele.

2. Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni

in gibalni razvoj.

3. Izračunali smo korelacijske koeficiente med spremenljivkami telesnega in gibalnega

razvoja ter med spremenljivkami zdravja.

4. Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo.

5. Uporabili smo rezultate testiranj Športno vzgojnega kartona.

6. Dejavnike življenjskega sloga in zdravja smo ugotavljali z anketiranjem učencev in

učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom.


RAZLAGA IN RAZPRAVA O REZULTATIH

V analizo rezultatov v letu 2015, ki so bili pridobljeni z vprašalniki, smo od 10. leta naprej

vključili 7367 izpolnjenih vprašalnikov.

Vsi omenjeni učenci in učenke so nam posredovali takšne podatke, da smo lahko opravili tudi

splošno analizo povezanosti med dejavniki življenjskega sloga ter telesnimi in gibalnimi

sposobnostmi. To je po naši oceni zelo dober vzorec, kar pomeni, da so podatki reprezentativni

in že lahko zaznamo realno stanje v populaciji. Tako ustvarjamo odlično izhodišče za

posodobitev programa »Zdravega življenjskega sloga« za obdobje 2014 - 2020. Zaradi

delovanja informacijskega sistema spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok smo lahko

zaznali učinke sprememb telesnih in gibalnih sposobnosti tistih otrok, ki so vključeni v program

»Zdrav življenjski slog« in tistih, ki niso vključeni v ta program, so pa lahko vključeni v druge

programe. Izpostaviti moramo, da je delež najzmogljivejših otrok, ki niso vključeni v program

»Zdrav življenjski slog« nekoliko višji. Ti praviloma obiskujejo treninge v športnih klubih in

imajo količinsko, seveda vzporedno s športno vzgojo, dva do petkrat obsežnejši program, kot

ga zagotavljamo v »Zdravem življenjskem slogu«. Znane so ugotovitve, da se pospešen telesni

in gibalni razvoj spreminja v skladu z ekspotencialno krivuljo, kar pomeni, da ima vsaka

nadaljnja ura vadbe večji učinek, ki preneha naraščati šele po desetih in več urah vadbe na

teden. Torej tri ure športne vzgoje so koristna osnova, nadaljnji trend pozitivnih sprememb pa

se lahko strmo povečuje vse do desetih ur vadbe na teden. Povedano z drugimi besedami: dve

uri vadbe na dan sta najugodnejši stimulus za razvoj. Prav zato je zelo pomembno, da učitelji

otroke motivirajo, da ob treh urah športne vzgoje opravijo še dve uri v »Zdravem življenjskem

slogu« in jih dodatno vzpodbudijo, da učenci in učenke sami še z lastno aktivnostjo,

vključenostjo v druge organizacije ali kako drugače dosežejo še do 5 ur dodatne vadbe na teden.

Že v letu 2012 in 2013 smo ugotovili, da je celoten vzorec učencev in učenk, pod republiškim

povprečjem v gibalnem razvoju, čeprav so spremembe v zadnjih letih, v eksperimentalni

skupini, zelo pozitivne. Ta podatek je nadvse pomemben, saj osmišljuje celoten projekt »Zdrav

življenjski slog«, ker je v skladu s strategijo projekta, ki je vključevanje tiste mladine, ki vadbo

najbolj potrebuje. K takemu rezultatu največ pripomore nadpovprečno vključevanje učencev in

učenk iz vzhodnega dela Slovenije, ki je sicer po gibalni zmogljivosti najšibkejši.

Pozitivne spremembe gibalnih razsežnosti so v letu 2012in 2013 bile pozirivne. Ugotovili smo,

da so spremembe pri učencih in učenkah »Zdravega življenjskega sloga« večje, še posebej ko

analiziramo pozitivne spremembe v razvoju aerobne vzdržljivosti, koordinacije gibanja in

mišične moči ramenskega obroča in rok. Iz analize je bilo tudi razvidno, da so učinki pri razvoju

gibalnih potencialov pri učencih bolj izraziti kot pri učenkah, kar je pozitivno presenetljivo, saj

v zadnjih dvajsetih letih ugotavljamo prav nasprotno. Očitno so učitelji športne vzgoje uspeli

tudi pri fantih poiskati tiste didaktične rešitve, ki so jim omogočile napredek.


V prvem letu raziskovanja smo ustvarili dobre temelje za nadaljnje analize, predvsem pa

ustrezno metodološko podlago za pridobivanje podatkov o telesnem in motoričnem razvoju. Pri

subjektivnem vrednotenju učinkov pa smo uspeli korektno izdelati vprašalnik, ki bo lahko

odgovoril na realizacijo nekaterih drugih ciljev programa »Zdrav življenjski slog«. Za drugo

leto raziskovanja je značilno predvsem to, da so premiki v gibalnem razvoju bistveno bolj

pomembni in večji, zelo zanimive so tudi primerjave analiziranega vprašalnika.

Iz analize vprašalnika o športni in drugih aktivnostih učencev in učenk, o motivaciji,

vključenosti v socialno okolje, o zdravju in nekaterih drugih dejavnikih kakovosti življenja,

lahko na kratko povzamemo, da smo ustvarili podatkovno zbirko o začetnem stanju. Primerjava

v drugem letu pa daje že oprijemljive podatke za ukrepanje v podobnih primerih. Omogočila je

primerjalno analizo tudi v letu 2013, ki nam je dala možnost sprejetja strategije za prihodnost

in hkrati ponudila tudi ovrednotenje dela programa »Zdrav življenjski slog«. V letu 2014 bomo

opravili poglobljeno analizo zgolj za tekoče leto, ker je časovno obdobje izdelave analize

bistveno skrajšano in ni bilo mogoče povezat nekaterih podatkov zaradi omejitve pri pripravi

zaključnih baz podatkov.

Razlaga in razprava o rezultatih merjenja telesnih značilnosti in gibalnih

sposobnosti kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in

učenk, ki so v letu 2013/2014 obiskovali 5., 6., 7., 8., in 9. razred osnovne šole

(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).

V tabeli 1 so prikazani rezultati telesnih in gibalnih sposobnosti za učence in učenke, ki so bili

v šolskem letu 2013/2014 vključeni v »Zdrav življenjski slog« in smo za njih pridobili vse

rezultate testiranj v letu. Za leto 2014 so upoštevani rezultati merjenj telesnih značilnosti in

gibalnih sposobnosti za vse zgoraj navedene učence in učenke šol, ki so bili vključeni v program

Športno vzgojni karton. V nadaljnjem postopku smo ločili učence in učenke, ki so obiskovali

program »Zdrav življenjski slog« (eksperimentalno skupina – vključeni v program) in preostale

učence na šolah (kontrolna skupina – niso bili vključeni v program).

V tabeli 1 so prikazane srednje vrednosti in standardni odkloni rezultatov testov: telesne višine,

telesne teže, kožne gube nadlahti, tapinga z roko, skoka v daljino z mesta, poligona nazaj,

dviganja trupa, predklona na klopici, vese v zgibi, teka na 60 in teka na 600 metrov; posebej za

kontrolno skupino (ki ni bila vključena v program »Zdrav življenjski slog) in eksperimentalno

oz. poskusno skupino (ki je bila vključena v program »Zdrav življenjski slog«), ločeno po spolu

in starosti. Za vsak merski postopek bomo posebej obrazložili rezultate, ki bodo prikazani v

grafični obliki in to ločeno po starosti in spolu.


V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili eksperimentalno skupino 1805 učencev



eksperimentalnega programa.

V prvem delu bomo analizirali razlike v srednjih vrednostih posameznih spremenljivk, v

drugem delu pa standardne odklone rezultatov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti. Pri

predstavitvi standarnih odklonov je potrebno opozoriti, da se vzorca eksperimentalne in

kontrolne skupine z vidika števila merjencev bistveno razlikujeta in je to specifičnost pri uprabi

rezultatov potrebno upoštevat. Predstavitev pa smo opravili zaradi zanimive razpršenosti

rezultatov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, ki je pogojevana s posebnostmi, ki so

nastale pri vključevanju učencev in učenk v program »Zdrav življenjski slog«. Pri analizi razlik

med kontrolno in eksperimentalno skupino smo uporabili rezeultate za oceno telesnega in

gibalnega razvoja na koncu šolskega leta 2013/2014 z namenom, da ovrednotimo spremembe,

ki so nastale v zadnjih štirih letih, ker so vse obravnavane skupine od 11. leta naprej že v sistemu

dela »Zdrav življenjski slog«. Vlogo začetnega stanja v katerem so bile ugotovljene relativne

majhne razlike pa smo zanemarili, ker glede na velike razlike začetno stanje nima pomembnega

vpliva. Zaradi znanstvene natančnosti pa je to proceduro na osnovi zbranih podatkov mogoče

opraviti v naslednjih obdobjih, tako kot smo to naaredili v preteklem letu. Razlog za to pa je

predvsem v dolečenih dejavnikih, ki so vpivali na izvedbo poročila v letošnjem letu.

Tabela 1: Rezultati telesnih in gibalnih sposobnosti.

Spol

starost

10 11 12 13 14

vključenost vključenost vključenost vključenost vključenost

ne da ne da ne da ne da ne da

ATV Mean fantje 1452,25 1465,19 1511,75 1512,52 1572,08 1575,84 1650,06 1647,02 1715,58 1711,56

dekleta 1453,64 1469,76 1523,14 1515,11 1580,33 1588,45 1621,47 1617,33 1645,26 1647,31

Std. Deviation fantje 67,484 62,180 74,721 79,805 82,563 82,166 91,050 89,658 82,215 76,539

dekleta 70,784 74,762 78,405 75,909 72,595 66,964 66,008 63,371 62,351 61,150

ATT Mean fantje 396,15 413,48 448,60 446,73 502,54 502,63 569,31 570,08 632,52 621,29

dekleta 396,43 407,88 452,63 437,94 503,16 502,81 545,20 540,17 576,05 584,13


dekleta 97,413 103,639 110,171 106,161 115,713 107,122 116,130 107,522 110,285 117,950

AKG Mean fantje 13,30 13,77 14,19 13,87 14,33 13,92 13,35 13,05 12,07 11,84

dekleta 14,66 14,44 14,47 14,53 14,70 14,27 15,18 14,89 15,83 15,61


dekleta 6,400 7,004 6,246 6,374 6,237 5,746 6,315 6,009 6,349 6,296

DPR Mean fantje 33,33 34,39 36,05 36,32 38,30 38,80 40,69 41,94 43,31 44,21

dekleta 33,94 35,05 37,02 37,38 39,22 40,10 41,35 42,47 43,12 44,01


dekleta 4,640 3,781 4,719 4,542 4,504 4,350 4,764 4,892 5,006 4,248

SDM Mean fantje 154,30 157,48 161,33 164,63 170,01 174,26 182,66 185,07 196,98 202,52

dekleta 146,53 152,22 156,41 158,24 162,15 168,93 167,01 173,38 169,68 172,79


dekleta 19,956 20,610 21,257 21,407 22,939 21,831 24,199 21,663 24,488 23,850

PON Mean fantje 146,77 139,38 139,60 134,09 133,98 126,38 126,62 118,22 112,89 105,47

dekleta 153,63 143,99 142,59 139,59 136,44 129,10 131,67 117,91 128,26 120,19


dekleta 44,513 39,492 39,190 37,483 37,182 34,831 40,523 26,577 35,525 30,880


DT Mean fantje 39,64 41,13 42,33 44,87 44,94 46,66 47,60 50,15 50,12 54,33

dekleta 38,72 40,81 40,91 42,53 42,32 45,65 44,86 48,17 45,94 48,86


dekleta 8,379 7,958 8,901 9,176 8,883 8,874 9,498 10,133 10,228 9,469

PRE Mean fantje 41,65 42,49 40,90 41,86 41,03 41,85 41,55 42,48 42,86 44,93

dekleta 45,82 46,82 47,20 47,10 48,61 48,55 49,71 50,76 50,88 50,70


dekleta 6,992 7,322 7,011 7,719 7,510 7,568 7,673 7,687 7,861 7,657

VZG Mean fantje 35,09 36,99 34,72 37,41 36,41 39,60 41,44 43,06 47,64 54,58

dekleta 30,42 32,76 31,34 34,92 34,20 37,41 34,88 38,85 35,36 36,76


dekleta 25,390 26,304 24,629 26,931 26,762 26,340 24,912 26,365 25,354 25,319

T60 Mean fantje 109,90 107,08 106,44 104,89 103,56 100,90 99,04 96,80 93,07 90,43

dekleta 112,75 109,89 108,16 107,00 105,47 102,29 103,57 100,12 102,55 101,10


dekleta 10,921 9,082 10,146 9,662 10,817 9,932 10,979 9,245 10,430 10,590

T600 Mean fantje 167,76 164,70 165,21 159,83 161,99 155,28 156,14 146,00 147,71 136,98

dekleta 178,86 171,78 171,95 170,10 169,76 161,62 170,64 165,38 173,42 167,20


dekleta 29,696 26,689 28,204 27,438 29,110 25,070 30,440 28,931 31,265 32,772

Legenda: ATV – telesna višina, ATT – telesna teža, AKG – kožna guba, DPR – dotikanje plošče z roko, SDM – skok v daljino z mesta, PON –

poligon nazaj, DT – dviganje trupa, PRE – predklon na klopci, VZG – vesa v zgibi, T60 – tek na 60m, T600 – tek na 600m in xt – povprečna

vrednost vseh gibalnih sposobnosti.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja telesne višine kontrolne in

eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v

letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in

14 let).

Slika 28: Rezultati merjenja telesne višine.

V prirastu telesne višine pri obeh spolih med skupino učencev in učenk »Zdravega življenjskega

sloga« v primerjavi s kontrolno skupino (vsi ostali učenci in učenke, ki niso bili vključeni v

dodatni vadbeni program – v nadaljevanju pojasnila ne bomo več ponavljali) ni ugotovljenih

pomembnih razlik. Desetletne učenke in učenci so v petem razredu sicer nekoliko višji,

omenjena prednost pa se z leti izniči. Zelo verjetno so bile učenke »Zdravega življenjskega

sloga« biološko starejše.

V skladu s pričakovanji se obe skupini učencev in učenk v 5. in 6. razredu po telesni višini nista

razlikovali, v 7. razredu so bile učenke nekoliko višje od učencev, v 8. in 9. razredu pa se razlike

med učenkami in učenci postopoma povečujejo v korist učencev.


Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja telesne teže kontrolne in

eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v

letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in

14 let).

Slika 29: Rezultati merjenja telesne teže.

Telesna teža se z leti starosti pričakovano povečuje in ni bistvenih razlik med eksperimentalno

in kontrolno skupino. Kot zanimivost smo zaznali, da je v šestem razredu v zadnjih letih telesna

teža učenk večja kot pri učencih. Kontrolna skupina učenk ima, še zlasti v pubertetnem obdobju,

bistveno večjo telesno težo od eksperimentalne skupine. Zakaj so nastale razlike pri učenkah ni

mogoče v celoti pojasniti, obstajata pa dve možnosti. Prva možnost je, da je prisotno pospešeno

dozorevanje, saj se bistvene razlike v telesni teži med obema skupinama pojavljajo v obdobju

najhitrejšega spolnega dozorevanja, druga možnost razlage razlik pa je v nekoliko manjši

telesni dejavnosti.

Učenci eksperimentalne skupine so v petem razredu nekoliko težji od kontrolne skupine v

devetem razredu pa je slika obrnjena, ker so učenci kontrolne skupine težji.


Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja kožne gube podlahti

kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu

2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari

10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 30: Rezultati merjenja kožne gube podlahti.

Iz razpredelnice se zelo nazorno vidi kako se količina podkožnega maščevja pri učenkah

zmanjšuje do 11. leta starosti, potem pa po vmesnem mirovanju (pospešena telesna rast)

postopoma zvišuje in dosežena najvišjo raven pri 14. letih starosti. Nasproten proces

ugotavljamo pri učencih, kjer se po zaključku pubertetnega obdobja zaradi razvojnih sprememb

kožna guba nadlahti bistveno zmanjša.

Ta preobrat je pričakovana razvojna posebnost značilna za oba spola. Spremembe rezultatov v

kožni gubi nadlahti so v celotnem obravnavanem obdobju zelo dinamične in raznovrstne in se

razlikujejo med eksperimentalno in kontrolno skupino.

Pri učencih ugotavljamo, da je vrednost kožne gube nadlahti v petem razredu pri

eksperimentalni skupini večja kot pri kontrolni, v naslednjih starostnih skupinah pa pomembna

manjša. Zelo podoben trend zmanjševanja kožne dube nadlahti ugotavljamo tudi učenkah, le s

to spremembo, da imajo tudi učenke eksperimentalne skupine v petem razredu manjšo količino

podkožnega maščevja.


Obstaja zakonitost, ki je opazna skoraj v vseh razredih, da se je količina kožne gube nadlahti

pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino statistično pomembno znižala.

Pozitiven vpliv eksperimentalnega programa na zmanjšanje količine podkožnega maščevja je

razviden in pričakovan. Zato je tudi v nadaljevanju eksperimenta potrebno zagotavljat ustrezno

pozornosti zagotavljanju primerne telesne teže tako pri učencih kot pri učenkah. Pozitivne

spremembe pri zmanjšanju podkožnega maščevja so skoraj identične pri obeh spolih.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja hitrosti izmeničnih gibov

(dotikanje plošče z roko) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in

učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne

šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 31: Rezultati merjenja hitrosti izmeničnih gibov.

Razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino v hitrosti izmeničnih gibov so statistično

pomembne v korist eksperimentalne skupine v vseh starostnih obdobjih. Čeprav že nekaj let

ugotavljamo, da se učenke po rezultatih v gibalnih sposobnostih približujejo učencem, nas to

ne preseneča več, da imajo učenke od 5. do 8. razreda boljše rezultate od učencev v sposobnosti

izvajanja hitrih izmeničnih gibov. Zaradi očitno drugačnega izbora vadbenih vsebin in verjetno

tudi zaradi kvalitetneje izvajanih športnih dejavnosti so takšni rezultati pričakovani. Ni pa


dvoma, da so boljši rezultati učenk tudi posledica pospešenega razvoja učenk. Tudi na področju

razvoja hitrosti enostavnih gibanj je program »Zdrav življenjski slog« omogočil pozitivne

učinke.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja eksplozivne moči (skok v

daljino z mesta) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) ) skupine učencev in učenk v

šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole


Slika 32: Rezultati merjenja eksplozivne moči.

Razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino v eksplozivni moči so v vseh starostnih

skupinah in pri obeh spolih statistično pomembne v korist eksperimentalne skupine. Razlike v

eksplozivni moči so med učenci in učenkami velike in se s starostjo povečujejo, kar je v skladu

z razvojnimi pričakovanji, ko se razlike zaradi razvojnih specifičnosti med spoloma povečujejo.

Razlike v eksplozivni moči med učenci in učenkami so do 7. razreda manjše od desetih

odstotkov, se pa v naslednjih dveh letih bistveno povečajo in v 9. razredu dosežejo skoraj 20

odstotkov. Eksplozivna moč ni med tistimi gibalnimi sposobnostmi, ki bistveno vplivajo na

zdrav življenjski slog otrok in mladine, očitno pa je bilo v eksperimentalnem programu dovolj

ustreznih vsebin in metod dela, ki so lahko zagotovile pozitivne spremembe. Glede na to, da je

relativno velik delež učencev in učenk, ki so vključeni v eksperimentalni program, hkrati tudi


zelo aktivnih v športnih društvih, kjer zasledujejo tudi športne dosežke, ki so v veliki meri

odvisni od razvoja eksplozivne moči bi pričakovali, da bi lahko bile pozitivne razlike v korist

eksperimentalne skupine še večje. Rezerve še vedno obstajajo v ustrezno vsebinsko naravnanih

programih zlasti v društvih, primerni regeneraciji po večjih obremenitvah, ki je ključna za

ustvarjanje pogojev za razvoj eksplozivne moči.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja koordinacije gibanja vsega

telesa (poligon nazaj) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk

v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole


Slika 33: Rezultati merjenja koordinacije gibanja vsega telesa.

Razlike v koordinaciji gibanja vsega telesa med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu

2014 statistično pomembno pozitivne in sicer v korist eksperimentalne skupine, relativno velike

in nekoliko bolj poudarjene pri učenkah.

Obseg vadbe v okviru programa »Zdrav življenjski slog« se je povečal in omogočil pozitivne

spremembe v korist učencev in učenk eksperimentalne skupine. Vadbeni program je vseboval

primerno količino raznovrstnih gibalnih nalog, ki so jih učenci in učenke izvajati zbrano in

natančno. Razvoj koordinacije gibanja je mogoč pod pogojem zelo raznovrstnih neznanih


gibalnih nalog, ki zahtevajo tudi ustrezno regeneracijo telesa, hkrati pa zahteva zelo pestro

uporabo učnih metod in oblik dela in seveda primerno gostoto dela. Razvoj koordinacije gibanja

je mogoč tudi z uporabo že znanih gibalnih nalog, toda jih je potrebno izvajati v različnih

okoliščinah z dodatnimi gibalnimi nalogami, ki vzpodbujajo izziv za učence in učenke, da jih

bodo izvajale skladno, hitro in učinkovito.

V letošnjem letu smo v spremljanju učencev in učenk ugotovili, da se je obseg novih znanj

pričakovano večal, kar je verjetno posledično tudi vplivalo napredek v koordinaciji gibanja

vsega telesa, kot smo pričakovali. Za zdrav življenjski slog, še posebej pa za varnost ukvarjanja

s športnimi dejavnostmi, je koordinacija gibanja vsega telesa zelo pomembna, da ne omenjamo

večjega zadovoljstva učencev in učenk, če znajo zahtevne gibalne naloge izvajati tudi ritmično,

skladno in lepo. Kljub temu, da je bil ugotovljen poziten učinek na koordinacijo gibanja vsega

telesa pri učencih in učenkah v letošnjem pa je vseeno mogoče pričakovati ob ustrezno

načrtovani in kvalitetno vodeni vadbi še večji napredek.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja mišične moči trupa

(dviganje trupa) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v



Slika 34: Rezultati merjenja mišične moči trupa.


Razlike v mišični moči trupa med eksperimentalno in kontrolno skupino so statistično

pomembne in pozitivne v korist eksperimentalne skupine in so nekoliko bolj poudarjene pri

učencih.

Največje pozitivne spremembe smo ugotovili pri učencih, ki so letos obiskovali 8. in 9. razred

osnovne šole. Mišična moč trupa je sicer gibalna sposobnost, ki se je pri učencih in še posebej

pri učenkah najbolj povečala v zadnjih dvajsetih letih, zato nismo pričakovali zelo bistvenih

pozitivnih sprememb. Toda kljub pozitivnemu trendu izboljšanja mišične moči skozi tako dolgo

obdobje, so v programu »Zdravega življenjskega sloga«, uspeli zmogljivost še povečati. Zelo

verjetno pa so svoj delež dodali tudi učenci in učenke sami, ki tudi doma posvečajo pozornost

tej zmogljivosti, ki jo je mogoče z relativno preprostimi gibalnimi nalogami izboljševati v

različnih okoljih.

Pozitiven razvoj mišične moči trupa ugotvljamo pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah,

pozitiven razvoj pa se povečuje vzporedno s starostjo učencev in učenk. Razvoj mišične moči

je v skladu s pričakovanji in potrjuje dobro delo v programu »Zdrav življenjski slog«.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja gibljivosti (predklon na

klopci) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu


10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 35: Rezultati merjenja gibljivosti.


Razlike v gibljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu 2014 zelo pozitivne v

korist eksperimentalne skupine predvsem pri učencih, pri učenkah pa so bistvene spremembe

dosežene samo pri 11 in 13 letih starosti. Največje pozitivne spremembe so bile dosežene pri

14 letnih učencih (več kot 10 odstotkov), kar je izjemno pomembno, ker imajo učenci ravno v

tem starostnem obdobju največje tećave z ustrezno dolžino mišičnih vlaken (prisotne so pogoste

belečine zaradi visokega mišičnega tonusa).

Trend sprememb gibalnega razvoja v zadnjih desetletjih je bil, da se je gibljivost konstantno

slabšala pri obeh spolih, bistveno bolj pa pri učencih. Prav zato je pozitiven premik v

eksperimentalnem programu toliko bolj dobrodošel, saj je gibljivost ena izmed pomembnih

gibalnih zmogljivosti, ki omogočajo zdrav življenjski slog. Učenci, ki imajo boljšo gibljivost,

se bodo manjkrat poškodovali v vsakdanjem življenju in tudi pri športu. Povečana gibljivost

omogoča tudi daljše in bolj sproščene mišice, kar lahko prispeva k manjši napetosti mišičnih

skupin, kar je za mlade, ki so v obdobju pospešene rasti, še posebej pomembno za bolj

sproščeno počutje.

In presegajo 10 odstotkov.Gibljivost je gibalna sposobnost, v kateri so učenke bistveno boljše

kot učenci, vzrok je v anatomskih razlikah in količini mišične mase in seveda v odnosu do

ustrezne gibljivosti v najpomembnejših sklepih telesa. Učenci z raazvojem od 10 do 14 leta

starosti izboljšajo gibljivost za nekaj več kot 5 odstotkov, učenke pa za več kot 10 odstotkov.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja mišične vzdržljivosti rok in

ramenskega obroča (vesa v zgibi) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine

učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9.

razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).


Slika 36: Rezultati merjenja mišične vzdržljivosti rok in ramenskega obroča.

Razlike v vzdržljivostni moči ramenskega obroča in rok med eksperimentalno in kontrolno

skupino so v letu 2014 stastično pomembno pozitivne. Spremembe so velike in dosegajo

vrednosti med 5-10% izboljšanja mišične moči rok in ramenskega obroča. Največje pozitivne

spremembe so dosežene pri 14 letnih učencih in presegajo 10 odstotkov.

Ugotovitev je še posebej presenetljiva, ker imamo v Sloveniji že več desetletni trend upadanja

vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča. Neustrezna vzdržljivost v moči je zelo slaba

podlaga za zdrav življenjski slog še posebej zato, ker vpliva na slabšo držo telesa in v končni

meri na bolečine v vratu in ramenih. Prav zaradi tega so pozitivne spremembe v mišični moči

ramenskega obroča in rok še posebej pomembne.

Pozitiven razvoj vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča je mogoče povezati z mnenjem

učencev in učenk, ki so se v zelo velikem številu opredelili, da so pri športni vadbi povečali

svoje motorične zmogljivosti (torej tudi subjektiven občutek učencev je mogoče povezat z

objektivnimi podatki merjenj gibalnega razvoja). Pri razvoju vzdržljivostne moči rok in

ramenskega se namreč b večjih obremenitev prmaguje tudi nizek prag bolečine, ki nastane

zaradi obremenitev kostno-mišičnega sistema.

Rezultat takšne vadbe pa je pa lahko veliko zadovoljstvo zaradi občutka učencev in učenk, da

obvladajo svoje telo, če imajo dovolj telesne moči.


Učitelji športne vzgoje so torej zaznali probleme razvoja mladih in pripravili ustrezne vsebine

in obremenitve, ki so zagotovili napredek in očitno dobro načrtovali in še posebej realizirali

zahtevne naloge, ki so omogočajo nekatere pozitivne spremembe v razvoju učencev in učenk.

Nedvomno je razvoj gibalnega aparata zelo zahtevna naloga, saj bo le gibalno primerno

kompetenten učenec in učenka lahko vzpostavil zdrav življenjski slog.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja šprinterske hitrosti (tek na

60 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu


10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 37: Rezultati merjenja šprinterske hitrosti.

Razlike v šprinterski hitrosti med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu 2014

pozitivne v korist eksperimentalne skupine, razlike so statistično pomembne čeprav niso zelo

izrazite, napredek pa je pri učencih in učenkah dokaj uravnotežen in presenetljivo dokaj

enakomeren pri vseh starostnih skuppinah, kar še posebej velja za učence.


Šprinterska hitrost je zelo pomembna za doseganje športnih dosežkov in manj pomembna za

zdrav življenjski slog. Ker je zelo veliko učencev in učenk vključenih v društva, je verjetno

vadba v društvih, v katerih po vsebinah prevladujejo športne igre, pri katerih je hiter tek

predpogoj za športno uspešnost, prispevala določen delež pozitivnih sprememb.

Je pa potrebno izpostaviti, da dobljeni rezultati ne potrjujejo teze, da je v procesu dela bila

prisotna posebna strategija vadbe, ki bi omogočala razvoj hitrosti, čeprav je šprinterska hitrost

ključni element za uspešnost, še posebej v najpogosteje izbrani športni dejavnosti mladih, to pa

je nogomet.

Pozitivne spremembe pa so tudi pričakovane ob upoštevanju, da smo ugotovili tudi pomembne

pozitivne spremembe pri razvoju eksplozivne moči, ki skupaj s hitrostjo omogoča doseganje

dobrih rezultatov pri šprintu na 60 m.

Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja splošne vzdržljivosti (tek na

600 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu


10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 38: Rezultati merjenja splošne vzdržljivosti.


Razlike v splošni vzdržljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino v letu 2014 so

pozitivne in statistično pomembne pri vseh starostnih skupinah učencev in učenk. Pri učencih

se pozitivne razlike stopnjuje vzporedno s starostjo otrok, najvišje vrednosti napredka, ki

bistveno presega 5% smo ugotovili pri učencih v devetem razredu osnovne šole.

Potrebno je poudariti, da imamo v Sloveniji že dolgo obdobje poslabšanja splošne vzdržljivosti

pri učencih in učenkah, zato je v analizi preteklega leta ugotovljena tendenca po izboljšanju

splošne vzdržljivosti bilo pozitivno sporočilo,ki so ga učitelji športne vzgoje v letošnjem letu

temeljito nadgradili. Aerobna zmogljivost je najpomembnejši dejavnik gibalnih sposobnosti za

izboljšanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine.

V programih, načrtovanju in realizaciji vadbe je bilo storjeno vse potrebno, da se je obstoječe

stanje splošne vzdržljivosti bistveno radikalno spremeniti v pozitivno smer, zato se upravičena

pričakovanja, da se pomemben napredek aerobnih zmogljivosti nadaljeval tudi v naslednjih

letih. Le na ta način bi postopoma lahko izničili negativne posledice vsaj pri bodočih

generacijah, ki so bile ugotovljne v preteklih dveh desetletjih. Ni dvoma, da bo potrebnega še

veliko več napora, povečati obremenitve in predvsem razumsko motivirati učence in učenke,

še zlasti tiste v zadnjem triletju, da bodo odpravljene posledice preteklega obdobja.

Predvidevanja, ki smo jih postavili po prvem letu spremljanja programa, se namreč niso

uresničila, glede na ugotovitve v preteklem in še posebej v letošnjem letu nas navdajajo s

pričakovanjem, da bomo vzpostavili trend nadaljnjega razvopja splošne vzdržljivosti učencev

in učenk.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja telesne višine kontrolne

in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so

v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in

14 let).

Slika 39: Rezultati merjenja telesne višine.

V standardnih odklonih telesne višine pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk

»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino (vsi ostali učenci in učenke,

ki niso bili vključeni v dodatni vadbeni program – v nadaljevanju pojasnila ne bomo več

ponavljali) ugotovljena razlika v razpršenosti rezultatov. Za kontrolno skupino je značilno, da

se zelo visoki učenci v večji meri ne vključujejo v program »Zdrav življenjski slog«, ker so

zelo verjetno zaradi telesne višine bolj zanimivi za športne programe v društvih. Izjema so

trinajst letni učenci.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja telesne teže kontrolne

in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so

v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in

14 let).

Slika 40: Rezultati merjenja telesne teže.

V standardnih odklonih telesne teže pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk

»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena majhna razlika v

razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v

kontrolni skupini, kar še posebj velja za tritrinajst in štirinajst letne učenke. Zanimiva pa je

ugotovitev, da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno veliko količina tistih učencev in

učenk, ki presegajo telesno težo 100 kg.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja kožne gube nadlahti

kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu


10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 41: Rezultati merjenja kožne gube nadlahti.

V standardnih odklonih kožne gube nadlahti pri obeh spolih je med skupinama učencev in

učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena majhna

razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko

večja v kontrolni skupini, kar še posebj velja za tritrinajst in štirinajst letne učenke. Zanimiva

pa je ugotovitev, da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev

in učenk, ki presegajo vrednost kožne gube za 35 mm. Pri izjemno majhnih vrednosti kožne

gube pa med skupinama ni nobene razlike.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov hitrosti izmeničnih gibov

(dotikanje plošče z roko) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in

učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne

šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 42: Rezultati merjenja hitrosti izmeničnih gibov.

V standardnih odklonih hitrosti enostavnih gibovi pri obeh spolih je med skupinama učencev

in učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena razlika

v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v

obeh skupinah, kar še posebj velja za učenke. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v obeh skupinah

in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo ekstremne

vrednosti. Porazdelitev rezultatov je pri eksperimentalni skupini v mejah normalnosti, brez

neenakomernih pomembnih odklonov v območje boljših ali slabših rezultatov.


Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja eksplozivne moči (skok v

daljino z mesta) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) ) skupine učencev in učenk v



Slika 43: Rezultati merjenja eksplozivne moči

V standardnih odklonih eksplozivne moči pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk

»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena velika razlika v


kontrolni skupini, kar še posebj velja za učenke. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v obeh

skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo

ekstremne vrednosti. Porazdelitev rezultatov je pri eksperimentalni skupini v mejah

normalnosti.


Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja koordinacije gibanja vsega

telesa (poligon nazaj) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk

v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole


Slika 44: Rezultati merjenja koordinacije gibanja vsega telesa.

V standardnih odklonih koordinacije gibanja vsega telesa pri obeh spolih je med skupinama

učencev in učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena

velika razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov

nekoliko večja v kontrolni skupini, kar še posebj velja za učence. Zanimiva pa je ugotovitev,

da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki

dosegajo ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri najboljših rezultatih ni

razlik med skupinama. Pri obeh skupina razpršenost rezultatov ni normalna in je ukrivljena

predvsem v območje slabših rezultatov, kar nas opozarja na problem izjemno slabe koordinacije

gibanja pri zelo velikem številu učencev in učenk.


Razlaga in razprava o standardnih odklonih merjenja mišične moči trupa (dviganje

trupa) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu


10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 45: Rezultati merjenja mišične moči trupa.

V standardnih odklonih mišične moči trupa pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk

»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena velika razlika v


kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v

obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo

ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri najboljših rezultatih ni velikih razlik

med skupinama. Pri obeh skupina razpršenost rezultatov ni normalna in je ukrivljena predvsem

v območje slabših rezultatov, kar nas opozarja na problem izjemno slabe mišične moči trupa

pri obeh skupinah učencev. Presenetljivo veliko je tistih učencev in učenk, ki v 60 minutah ne

uspejo dvigniti trupa niti deset kart, zabeleženih pa je tudi nekaj učencev in učenk, ki ne usopejo

niti enga dviga trupa.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja gibljivosti (predklon na

klopci) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu


10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 46: Rezultati merjenja gibljivosti.

V standardnih odklonih gibljivosti pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk

»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena majhna razlika v


kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v

obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo

ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri najboljših rezultatih ni velikih razlik

med skupinama. Pri obeh skupina je razpršenost rezultatov normalna brez izrazitih odklonov,

opazna je le majhna ukrivljenost predvsem v območje slabših rezultatov, kar nas opozarja na

problem izjemno slabe gibljivosti, ki je pri obeh skupinah učencev. Presenetljivo veliko je tistih

učencev in učenk, ki jim v poskusu, da bi se z rokami dotaknili prstov na nogi uspe približat

komaj na 20 cm


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja mišične vzdržljivosti rok

in ramenskega obroča (vesa v zgibi) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine

učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9.

razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 47: Rezultati merjenja mišične vzdržljivosti rok in ramenskega obroča.

V standardnih odklonih mišične moči ramenskega obroča in rok pri obeh spolih je med

skupinama učencev in učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino

ugotovljena majhna razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost

rezultatov nekoliko večja v kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah.

Zanimiva pa je ugotovitev, da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina

tistih učencev in učenk, ki dosegajo ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri

najboljših rezultatih ni velikih razlik med skupinama. Pri obeh skupina razpršenost rezultatov

ni normalna razporejena in je ukrivljena v območje najboljših rezultatov. Glede na vrednosti

rezultatov učencev in učenk v mišični moči ramenskega obroča in rok, nas ne preseneča, da je

zelo veliko tistih učencev in učenk, ki ne uspejo v vesi v zgibi zdržati niti ene minute.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja šprinterske hitrosti (tek

na 60 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem

letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili

stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).

Slika 48: Rezultati merjenja šprinterske hitrosti.

V standardnih odklonih sprinterske hitrosti pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk

»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena zelo velika

razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov bistveno

večja v kontrolni skupini in to izrazito pri učencih. Zanimiva pa je ugotovitev, da je zlasti v

kontrolni skuppini zelo veliko tistih učencev, ki le s težavo nekoliko hitreje pretečejo razdaljo

6o m , pri nekaterih je tek tako hiter, da bi ga lahko primerjali s hitro hojo. Učenci in učenke

namreč porabijo za premagovanje 6o m kar 20 ali več sekund.


Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja splošne vzdržljivosti

(tek na 600 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v



Slika 49: Rezultati merjenja splošne vzdržljivosti.

V standardnih odklonih splošne vzgržljivosti pri obeh spolih je med skupinama učencev in

učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena zelo velika

razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov bistveno

večja v kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah. Zanimiva pa je ugotovitev,

da je zlasti v kontrolni skuppini zelo veliko tistih učencev, ki razdalje ne moreje preteči in

morajo vmes tudi hoditi. Učenci in učenke namreč porabijo za premagovanje 600 m bistveno

več kot 240 sekund.


Razlaga rezultatov anketnega vprašalnika za ovrednotenje življenjskega

sloga, dejavnikov športne aktivnosti in ocene zdravstvenega stanja učencev

in učenk v letu 2015 in primerjava z obdobjem od leta 2011

Za ovrednotenje življenjskega sloga, zdravja in obsega ter intenzivnosti športne dejavnosti

učencev in učenk od 10. do 14. leta starosti smo uporabili 11 spremenljivk za oceno zdravja,

34 spremenljivk življenjskega sloga, od tega 4 prvič v letu 2015. V letu 2015 bomo za izbrane

spremenljivke predstavili vrednosti za vsako leto starosti posebej in to ločeno po spolu, ter

hkrati oipravili primerjavo vse od leta 2010.

Za analizo vprašalnika o življenjskem slogu in zdravju učencev in učenk smo uporabili

informacije v posameznih letih od 6545 do 7367 izpolnjenih vprašalnikov učencev in učenk v

starosti 10, 11, 12, 13, in 14 let. V grafu smo ponazorili razmerje izponjenih vprašalnikov med

starostjo učencev in učenk in leti zajema podatkov. V odbelavo smo vključili vprašalnike, ki so

bili v celoti izpolnjeni. Učenci in učenke so v celoti izpolnili vprašalnik in nam posredovali tudi

del svojih osebnih podatkov, ki omogočajo ugotavljanje povezanosti med življenjskim slogom

ter telesnimi in gibalnimi sposobnostmi.

Slika 50: Odstotek učencev in učenk, ki so obiskovali 5.-9. razred OŠ, v obdobju od 2011 –

2015, ki so sodelovali v izpolnjevanju anketnega vprašalnika

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

5 6 7 8 9 5 6 7 8 9

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Vprašalnik so izpolnjevali samo učenci in učenke od desetega leta naprej (5.razred osnovne

šole). Za anketiranje so poskrbeli učitelji športne vzgoje, vnos, kontrolo in povezovanje zbranih

vprašalnikov ter oceno stanja telesnega in gibalnega razvoja pa smo opravili v procesu

kabinetnega dela. Število vseh vključenih starostnih skupin je primerno in tudi po spolu dovolj

uravnoteženo, da lahko podatke vprašalnikov smatramo za reprezentativne, še več, zajeli smo

zelo visok delež vključenih v program športne vadbe. Žal zaradi omejitev povezanih s

finančnimi sredstvi in s časom, nismo vključili tudi učencev, ki se programa ne udeležujejo.

Med posameznimi leti meritev v obsegu pridobljenih vprašalnikov znotraj iste starostne skupine

ni bistvenih razlik, zato pa so bistvene razlike v številu izpolnjenih vprašalnikov med starostjo

učencev in učenk med desetim in štirinajstim letom starosti. Ker je delež vključenih učencev in

učenk v petem razredu bistveno večji kot v devetem razredu, je proporcionalno tudi delež

izpolnjenih vprašlnikov bistveno manjši.

Slika 51: Vadba v programu »Zdrav življenjski slog« učenci od 10 do 14 leta starosti v obdobju

od 2011do 2015

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

1 uro 2 uri 3 ure samoobčasno med

tednom

samo obvikendih

samopočitniška

praksa

m

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 52: Vadba v programu »Zdrav življenjski slog« učenke od 10 do 14 leta starosti v obdobju

od 2011do 2015

Slika 53: Vadba v programu »Zdrav življenjski slog« učenci in učenke od 10 do 14 leta starosti

v obdobju od 2011do 2015

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

1 uro 2 uri 3 ure samoobčasno med

tednom

samo obvikendih

samopočitniška

praksa

ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

1 u

ro

2 u

ri

3 u

re

sam

o o

bča

sno

med

ted

no

m

sam

o o

b v

iken

dih

sam

o p

oči

tniš

kap

raks

a

Total

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Pogostost vadbe se je pri učencih v letu 2015 nekolko spremenila v primerjavi s preteklim

letom. Čeprav smo v preteklih obdobjih že ugotaavljali postopno povečanje obsega vadbe,

predvsem na račun povečanja števila tistih učencev, ki so sodelovali pri športni vadbi več kot

dve uri na teden, pa je ta pojav v letošnjem letu dokaj izrazit, saj se je predvsem zmanjšalo

predvsem število tistih, ki so hodili k vadbi dve uri na teden in to na račuin povečanja tistih, ki

so hodili trikrat na teden. Tako je obseg vadbe v letu 2015 tudi absolutno največji, saj je

ohranjen relativo nizki delež tistih, ki so obiskovali program »Zdrav življenjski slog« enkrat na

teden in se je nekoliko povečal delež tistih, ki obiskujejo program več kot dve uri na teden.

Pri učenkah so spremembe v letu 2015 nekoliko večje kot pri učencih. Število učenk, ki so pri

programu »Zdrav življenjski slog« športno dejavne dvakrat na teden se je zmanjšalo, nekoliko

več je tistih, ki so se ukvarjala s športno vadbo trikrat na teden.

Celoten obseg vadbe se je od leta 2011 do 2015 povečal za nekaj več kot 10 odstotkov in to je

verjetno razlog za iskanje boljših dosežkov v gibalnem razvoju, kar še posebej velja za učenke,

kjer je večji obseg zagotovil boljši rezultat. Pri učencih smo glede na obseg vadbe pričakovali

večje učinke pri razvoju gibalnih sposobnosti, kar pomeni, da so poudarki pri vadbi na drugih

dejavnikih, in da niso aktivirani ustrezni motivacijski mehanizmi za izboljšanje gibalnih

potencialov. Potrebno je izpostaviti znane ugotovitve o motivacijski naravnanosti učencev in

učenk. Učenke so motivirane zlasti za urejanje skladnosti telesnega razvoja in seveda tudi

gibalnih zmogljivosti, torej v smer zdravstvenih in estetskih učinkov. Pri učencih pa so motivi

še vedno bolj usmerjeni v doživljajsko stran vadbenega procesa, ki ima seveda tudi pomembno

mesto v razvoju mladih. Zavedanje o pomenu športa za zdravje pri učencih še vedno ni na

ustrezni ravni.

Slika 54: Ali poleg tega programa obiskuješ še kak športni krožek na šoli – učenci in učenke?

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

da ne da ne

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 55: Obiskovanje drugih krožkov na šoli – skupno za oba spola v starosti od 11. do 14. leta

starosti v obdobju 2011, 2012, 2013 in 2015

Slika 56: Obiskovanje drugih športnih krožkov na šoli - učenci in učenke od 10. do 14. leta

starosti, v obdobju od 2011 do 2015.

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

da ne

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0%

danedanedanedanedanedanedanedanedanedane

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

Skupno

2015

2014

2013

2012

2011


V letu 2015 ugotovljamo, da se učenci in učenke ob vključitvi v »Zdrav življenjski slog«,

nadpovprečno ( glede na petletno obdobje) vključujejo v druge interesne programe na šoli. V

druge krožke na šoli se vključuje skoraj 40% učencev in nekaj več kot 30% učenk. Čeprav so

učenci v nekoliko večji meri vključeni v druge programe, pa ne opažamo bistvene razlike med

vključenostjo različnih starostnih kategorij. Ob tem velja izpostavi ugotovitve, da se tisti učenci

in učenke, ki imajo visok gibalni potencial, tudi nadpovprečno veliko vključujejo v druge

interesne športne svoj programe in so tudi sicer bolj dejavni pri drugih oblikah aktivnosti izven

šole. V prvih dveh letih izvajanja programa »Zdrav življenjski slog« je bila vključenost učencev

in učenk v druge dejavnosti na šoli bistveno večja kot v letu 2013. V letu 2014 in 2015 pa je

kljub velikemu obsegu vadbe učenk in učencev v programu »Zdrav življenjski slog«, obseg

vključevanja v druge dejavnosti na šoli ponovno porasel na raven, ki smo jo že dosegali pred

tremi oziroma štirimi leti.

Povečanje dejavnosti učencev in učenk pri interesnih programih v šoli je lahko posledice večje

ponudbe programov ali povečane kakovosti izvedbe programov, obstaja pa tudi razlaga, da so

učenci in učenke izboljšali telesni fitnes, ki jim zagotavlja predvsem večjo telesno zmogljivost.

Pogosto opozarjanje laične in tudi strokovne javnosti, da so učenci in učenke v šoli

preobremenjene očitno ne vdrži resne strokovne razprave, saj je delež učencev in učenk, ki so

vključeni v različne interesne programa relativno zelo velik in se tudi v zaključnih razredih

osnovne šole ne zmanjšuje. Odločitev za interesne programe je namreč prostovoljna in v skladu

z interesi učencev in učenk ter seveda pogojeno s psihofizičnimi zmožnostmi.

Slika 57: S katero športno vsebino se ukvarjaš v drugih športnih interesnih programih na šoli

– 1. izbor?

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

no

gom

et

koša

rka

od

bo

jka

roko

me

t

špo

rt z

a zd

ravj

e/s

pro

stit

ev

jud

o,…

ple

s

gim

nas

tika

atle

tika šah

vsi š

po

rti

nam

izn

i ten

is

bad

min

ton

ple

zan

je

ost

alo

od

bo

jka

ple

s

koša

rka

gim

nas

tika

no

gom

et

roko

me

t

špo

rt z

a zd

ravj

e/s

pro

stit

ev

atle

tika

jud

o,…

bad

min

ton

ritm

ičn

a gi

mn

asti

ka

vsi š

po

rti

ost

alo

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupaj



– 1. izbor – skupaj učenci in učenke?


– 2. izbor – učenci in učenke?

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%n

ogo

met

koša

rka

od

bo

jka

ple

s

roko

me

t

špo

rt z

a zd

ravj

e/s

pro

stit

ev

gim

nas

tika

jud

o,

teak

wan

do

,kar

ate,

kick

bo

x,…

atle

tika

bad

min

ton

vsi š

po

rti

šah

nam

izn

i ten

is

ost

alo

2011

2012

2013

2014

2015

Skupaj

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

no

gom

et

koša

rka

atle

tika šah

gim

nas

tika

nam

izn

i ten

is

bad

min

ton

ost

alo

ple

s

no

gom

et

koša

rka

špo

rt z

a zd

ravj

e/s

pro

stit

ev

ple

zan

je

ten

is

aero

bik

a

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno



– 2. izbor – skupaj učenci in učenke?

Pri izbiri športnih vsebin v interesnih dejavnosti so med učenci in učenkami pomembne razlike.

Med leti 2011 in 2015 so nastale razlike pri izbiri športnih vsebin toda ne tako velike, da bi

bistveno spremenile vrstni red pogostnosti ukvarjanja, čeprav so razllike v letu 2014 in 2015

bistveno večje kot v predhodnih letih. Pri učencih se je od leta 2011 do 2015 zmanjšal delež

učencev, ki se ukvarjajo z nogometom, košarko in rokometom, povečal pa se je pri odbojki za

skoraj 5 odstotkov. V letu 2014 ugotovili veliko spremembo, da se je najbolj zmanjšal delež

učencev, ki se ukvarjajo z odbojko, za več kot 5 odstotkov, zmanjšal pa se je tudi delež učencev,

ki se ukvarjajo z nogometom in rokometom. Zato pa se je v letu 2014 bistveno povečalo število

učencev (skoraj za 10%), ki se ukvarjajo s košarko v interesnih programih šol. Promocijske

aktivnosti pri izvedbi Evropskega prvenstva v košarki so bile več kot učinkovite, saj je drastično

povečanja števila učencev, ki so ukvarjajko s košarko prav gotovo posledica uspešno

izvedenega Evropskega prvenstva v košarki, ki je na različnih krajih v Sloveniji vzpodbudilo

mlade za to športno dejavnost. K takšni usmeritvi otrok v košako je zelo verjetno bistveno

pripomogel dober rezultat košarkarske reprezentance, smo pa tudi mnenja, da zelo dobra

opremljenost šol za to zvrst športa in seveda kadrovski in organizacijski potencial, ki ga imajo

šole. Toda v letu 2015 so se izjemni učinki Evropskega košarkaškega prvenstva skoraj povsem

izničil, če upoštevamo prvi in drugi izbor. Očitno je bilo sodelovanje Košarkaške zveze

Slovenije in njihovih društev s šolami prešibko, da bi lahko z dobro zasnovanim sodelovanjem

lahko navdušenje učencev za košarko tudi zadržali. Očitno je bilo košarkaško navdušenje le

muha enodnevnica in stroka je padla na izpitu.

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%o

db

ojk

a

no

gom

et

ple

s

koša

rka

roko

me

t

atle

tika

gim

nas

tika

špo

rt z

a zd

ravj

e/s

pro

stit

ev šah

jud

o,

teak

wan

do

,kar

ate,

kick

bo

x,…

nam

izn

i ten

is

ple

zan

je

bad

min

ton

ost

alo

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Iz analize podatkov smo preteklo leto ugotovili, da je največ učencev izgubila odbojka v letu

2014, košarka pa se je po štelu vključenih učencev skoraj izenačila z nogometom, ki ima le

odstotek ali dva več vključenih učencev v prvi zbor športov s katerimi se ukvarjajo učenci. Lani

smo zapisali, da če so šole načrtno pristopile k vključevanju učencev v košarko bomo lahko

analizirali naslednje leto, namreč če je bila kakovost dobra, potem pričakujemo v naslednjem

letu primerljivo vključenost v košarko kot letos. Seveda bo veliko odvisno tudi od povezanost

šol in društev, ki bi lahko omogočila povečano vključenost učencev v košarkarske klube, v

primeru dobre kakovosti dela, bi večje napredovanje lahko učenci dosegli v klubih. V letu 2015

ugotavljamo, da je bilo vključevanje učencev v košarko zgolj spontan interes otrok, na katerega

stroka ni bila pripravljena.

Med športe, pri katerih smo ugotovili pogostnost ukvarjanja, ki presega 1 odstotek učencev in

učenk, se je pri učencih uvrstilo 14 športov in pri učenkah 12. V letu 2015 se je povečalo število

športov, ki presegajo, mejo vključenosti več kot 1 odstotek. Ker se je v letu 2015 za nekaj manj

kot 10% zmanjšalo število učencev pri košarki, je povečanje prisotno pri drugih športih.

Pri učencih je še vedno najbolj pogosta športna vsebina nogomet, s katerim se po prvi izbiri

športa ukvarja nekaj več kot ena tretjina, na drugem mestu je košarka z okrog 25 odstotki, sledi

odbojka (manj kot 10 odstotkov) in rokomet (manj kot 5 odstotkov), ostalih osem športnih zvrsti

(nogomet, šport za zdravje, borilni športi, ples, gimnastika, atletika, vsi športi, namizni tenis in

badminton) pa sicer presega 1 odstotek, vendar ne dosega 5. odstotkov.

Iz pregleda podatkov je razvidno, da so razporeditve med športi nastale samo med tistimi, ki se

ukvarjajo s športnimi igrami, skupina praviloma individualnih športov pa je ostala stabilna,

razen gimnastike, ki se je bistveno povečala.

Pri učenkah je razvrstitev bistveno drugačna, saj je na prvem mestu odbojka, z nekaj manj kot

30. odstotki, sledi ples z nekaj več kot 15 odstotkov, nato pa košarka (pri košarki se je število

učenk leta 2014 bistveno povečal, v letu 2015 pa zmanjšalo, toda bistveno manj kot pri

učencijh) in gimnastika z nekaj več kot 10% (bistveno povečanje gimnastike) in rokomet. Manj

kot 5 odstotkov in več kot 1 odstotek učenk se ukvarja še z športom za zdravje, atletiko,

borilnimi športi, badmintonom in plezanjem.

Zanimivo je, da učenci in učenke izbirni predmet »Šport za zdravje« privzemajo za športno

zvrst, kar pomeni, da si ta predmet še ni izboril svojega mesta v predmetniku, po drugi strani

pa ga tako razumejo, ker ponuja pestre vsebine. Tako stališče učencev in učenk nas usmerja k

odločitvam, da je potrebno v ponudbo športnih vsebin uvrstiti predvsem široko vsebino, ki ima

možnost širšega vpliva na razvoj otrok in ne zgolj usmeritve v posamezne športne vsebine.

Na odločitev, s katerim športom se bodo ukvarjali učenci in učenke vpliva več dejavnikov.

Najpomembnejši so nedvomno vpliv ožjega socialnega okolja, kot so prijatelji, učitelji, družina,

pogoji za vadbo in medijska odmevnost športov, zlasti na TV. Tipičen primer je Evropsko

prvenstvo v košarki (kot največji športni dogodek v zadnjih letih), ki je bistveno vplivalo na

športno dejavnost tako učencev, kot tudi učenk. Pri izbiri športnih zvrsti, s katerimi se ukvarjajo


učenci in učenke v interesnih športnih programih na šoli, v nekaterih primerih prav gotovo ni

bil odločilni dejavnik medijska odmevnost (komercialni športi in vrhunski športni rezultati).

Kljub izjemnemu vplivu medijev je najbolj pogosta izbira še vedno odbojka in ples tudi v letu

2015 (pa tudi košarke in gimnastike) pri učenkah, športni vsebini pa imata lahko dolgoročne

pozitivne učinke, saj sta to dve športni zvrsti, ki sta med pogostejšimi izbirami pri odrasli

populaciji žensk, kar pomeni, da so učenke opravile zelo dobro pripravo za svojo športno

rekreativno ukvarjanje po zaključku šolanja. Nogomet in košarka kot prva izbrana športa pri

učencih pa imata svoje omejitvene dejavnike v odrasli dobi (zahteva po izvajanju eksplozivnih

in hitrih gibalnih struktur s prevladujočo anaerobno telesno dejavnostjo), v kateri mora zaradi

zdravja prevladovati aerobna dejavnost in vzdrževanje drugih gibalnih sposobnosti. Je pa

potrebno upoštevati, da je pri moški populaciji prevladujoč motiv užitka pred zdravjem in je

tak izbor, z vidika vpliva socialnega okolja (ne pa strokovnosti), pričakovan.

Z vidika izbire športnih zvrsti bi bilo smoterno v naslednjih letih proučiti kako športne

dejavnosti zbirajo starši za uravnavanje razvoja svojih otrok, predvsem za starostne skupine

učencev in učenk, ki so mlajši od 10 let. Za predpubertetno obdobje ja ustrezna izira športnih

vsebin zelo pomembna, predvsem zaradi specifičnih razvopjnih značilnosti, kjer bi morale

prevladovati vsebine gimnastike, plavanje, atletike, plesa in morda še nekatere druge. Predvsem

pa, da ne bi prevladovale oblike dela, ki že v zgodnji starosti v ospredje postavljajo usvajanje

športnih znanj, ki so pomembne predvsem za zgodnjo specializacijo v nekaterih športnih

zvrsteh.

Zanimiv je tudi vrstni red športov kot druga izbira, kjer so spremembe bistveno večje. Obstaja

relativno veliko število učencev in učenk, ki se ukvarjajo z večjim številom športov, praviloma

kot dopolnitev prvi izbiri. Če upoštevamo prvo izbiro športov ne glede na spol, se sicer največ

učencen in učenk ukvarja z nogometov, sledi košarka in nato odbojka, pri drugi izbiri pa je

zanimivo, da se jih največ ukvarja z odbojko, nato nogometom, plesom, košarko, rokometom,

atletiko, gimnastiko…


Slika 61:Koliko ur tedensko obiskuješ interesni športni program na šoli?

Slika 62: Koliko ur tedensko obiskuješ interesni športni program na šoli? – skupno za oba spola

v starosti od 11. do 14. leta starosti v obdobju 2011, 2012, 2013 in 2015

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

1 2 3 4 5 6+ 1 2 3 4 5 6+

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

50,0%

1 2 3 4 5 6+

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 63: Tedenski obseg vadbe v interesnem športnem programu na šoli za učenci in učenke

od 10 do14 leta starosti, v obdobju od 2011 do 2015.

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

1

3

5

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Obseg tedenske vadbe v interesnem športnem programu se za učenke in učence v vseh petih

letih ni bistveno spremenil, razen v letu 2015, ko je obseg najnižji. V letu 2015 ugotavljamo v

primerjavi z letom 2014, da se je povečalo število učencev in učenk, ki se z vadbo v interesnem

programu ukvarjajo po eno uro tedensko in seveda logično zmanjšalo le te pri bolj pogosti

prisotnosti na vadbi. Obseg vadbe je pri učencih nekoliko večji kot pri učenkah. Glede na to,

da se je postopoma povečeval obseg vadbe pri programu »Zdrav življenjski slog« je

pričakovano, da se je obseg vadbe v interesnem programu nekoliko zmanjšal, toda spremembe

niso zelo velike.

Slika 64: Ali si vključen v športno vadbo npr. trening v društvu, klubu ali pri zasebniku?

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

da ne da ne

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 65: Prikaz vadbe v društvu, klubu ali pri zasebniku za učence in učenke od 10. do14. leta

starosti, v obdobju od 2011 do 2015

Vključenost v vadbo v društvih in pri zasebnikih je velika (pri učenci nekaj manj kot 60

odstotna) in se je leta 2015, v primerjavi z letoma 2015 nekoliko zmanjšala. Vključitev učencev

v društva je velika, pozitivna in jo je smiselno še naprej vzpodbujati. Odstotek deklet (nekaj

manj kot 50 odstotkov), ki so vključena v vadbo v društvih in pri zasebnikih je še vedno (kljub

povečanju v letu 2015) manjši od učencev, kar je pomemben podatek za društva, ki so očitno

še vedno bolj primerna za otroke moškega spola, obratna slika pa se kaže v šoli. Pri učencih se

vključenost v društveno dejavnost s starostjo nekoliko spreminja, kar je v skladu s pričakovanji,

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0%

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


da bodo učenci v športnih društvih tudi tekmovalno uspešni. S starostjo je namreč v društvih

prisoten poudarjen selekcijski pristop, ki manj zmogljivim onemogoča športno dejavnost,

zaradi slabe tekmovalne uspešnosti. Toda očitno so v zadnjih letih nastale spremembe, ki so

zaustavile trend zmanjševanja starejših učencev v društvih. Zanimivo je tudi, da se pri učenkah

vključenost s starostjo ne zmanjšuje, nasprotno celo nekoliko povečuje. Po vsej verjetnosti so

učenke v puberteti v veliki meri prisotne tudi pri zasebnikih, ki ponujajo specifične programe.

Slika 66: S katero športno vsebino se ukvarjaš v društvih, klubih ali pri zasebniku – 1. izbor –

učenci in učenke?

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0%

nogomet

košarka

judo, teakwando,karate,kickbox, capoeira

odbojka

rokomet

tenis

plavanje

ples

plezanje

atletika

kolesarjenje

namizni tenis

ostalo

ples

odbojka

košarka

atletika

rokomet

judo, teakwando,karate,kickbox, capoeira

nogomet

gimnastika

jahanje

tenis

plezanje

plavanje

ritmična gimnastika

ostalo

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 67: S katero športno vsebino se ukvarjaš v društvih, klubih ali pri zasebniku – 1. izbor -

skupaj učenci in učenke.

Pri izbiri športnih vsebin v društvih, klubih in pri zasebnikih so med učenci in učenkami zelo

velike razlike, bistveno večje kot pri interesnem športnem programu v šoli. Društva in zasebniki

imajo bistveno širšo ponudbo športnih vsebin, ki je tudi ciljno drugače naravnana. Med leti

2011 in 2015 so nastale razlike pri izbiri športnih vsebin toda ne tako velike, da bi spremenile

vrstni red pogostnosti ukvarjanja. V pšretelem letu smo ugotovili bistvena spremembo pri

vključevanju učencev v košarkaška društva (ki ni bila tako izrazita kot pri košarki v ineteresnih

programih v šoli), saj jih okrog 5% več vključenih v trening košarke. V letu 2015 se je

vključenost v primerjavi z letom 2015 nekoliko zmanjšala, toda je še vedno višja kot v letu

2013.

Pri drugih športih ni izrazitih sprememb, praviloma pa se deleži ukvarjanja minimalno

zmanjšujejo. Med športe, pri katerih smo ugotovili pogostnost ukvarjanja, ki presega 1 odstotek

učencev in učenk, se je uvrstilo 13 športov tako pri učencih kot tudi pri učenkah. Ugotavljamo,

da se samo učenci (več kot 1 odstotek) ukvarjajo (trenirajo) s kolesarstvom in namiznim

tenisom. Samo učenke pa se ukvarjajo (več kot 1 odstotek) oziroma trenirajo: gimnastiko,

jahanje in ritmično gimnastiko.

V letošnjem letu ni med športi smučanja s katerimi se ukvarja več kot 1 % učencev ali učenk.

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%n

ogo

met

koša

rka

ple

s

od

bo

jka

jud

o,

teak

wan

do

,kar

ate,

kick

bo

x,…

roko

me

t

atle

tika

ten

is

gim

nas

tika

pla

van

je

ple

zan

je

jah

anje

nam

izn

i ten

is

ost

alo

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Pri učencih je najbolj pogosta športna vsebina nogomet, s katerim se je v letu 2013 po prvi izbiri

športa ukvarjalo skoraj 50 odstotkov fantov (leta 2014 pa 41%, 2015 pa 42 %), s košarko se

ukvarja nekaj več kot 10 odstotkov (v letu 2014 bistveno več, v letu 2015 pa nekaj manj), z

borilnimi športi pa se tako kot pri dekletih ukvarja (trenira) nekaj manj kot 10 odstotkov.

Približno 5 odstotkov učencev se ukvarja še z odbojko, rokometom in tenisom. Pri vseh ostalih

športih je delež manjši od 5 odstotkov. In sicer: ples, plezanje, plavanje, atletika, kolesarjenje

in namizni tenis.

Pri učenkah je razvrstitev pomembno drugačna, saj je na prvem mestu ples z več kot 20 odstotki,

sledi odbojka z nekaj manj kot 20 odstotki, z borilnimi športi, košarko, atletiko, rokometom in

nogometom se ukvarja nekaj manj kot 10 odstotkov učenk, s tenisom, gimnastiko, jahanjem,

plavanjem in plezanjem pa nekaj manj kot 5 odstotkov. Ritmično gimnastiko je izbraol le nekaj

več kot 1 odstotek učenk. Zanimivo je, da se je pri učenkah v letu 2015 v košarkaško vadbo v

društvih vključilo celo nekaj več učenk, kot v preteklem letu.

Na odločitev, s katerim športom se bodo ukvarjali učenci in učenke vpliva več dejavnikov.

Najpomembnejši so nedvomno vpliv ožjega socialnega okolja, kot so prijatelji, učitelji, družina,

pogoji za vadbo in medijska odmevnost športov, zlasti na TV. Pri izbiri športnih zvrsti, s

katerimi se ukvarjajo učenci in učenke v društvih, klubih in pri zasebnikih pa so bistveno bolj

odločilni dejavniki medijske odmevnost (komercialni športi in vrhunski športni rezultati) kot

pri izbiri interesnih športnih programov v šoli. Preseneča zgolj obseg vadbe rokometa v

društvih, ki je kljub medijski podpori vzbudil zanimanje manjšega števila učencev in učenk,

kot bi pričakovali (ugotavljamo pa, da se je delež vključenih v letu 2015 nekoliko povečal).

Najbolj pogosta izbira vadbe plesa in odbojke (tudi pri interesnih športnih programih v šoli) pri

učenkah ima lahko dolgoročne pozitivne učinke, saj sta to dve športni zvrsti, ki sta med

pogostejšimi izbirami pri odrasli populaciji žensk, kar pomeni, da so učenke opravile zelo dobro

pripravo za svojo športno rekreativno ukvarjanje po zaključku šolanja. Nogomet in košarka kot

prva izbrana športa pri učencih pa imata svoje omejitvene dejavnike v odrasli dobi (zahteva po

izvajanju eksplozivnih in hitrih gibalnih struktur s prevladujočo anaerobno telesno dejavnostjo),

v kateri mora zaradi zdravja prevladovati aerobna dejavnost in vzdrževanje drugih gibalnih

sposobnosti. Je pa potrebno upoštevati, da je pri moški populaciji prevladujoč motiv užitka pred

zdravjem in je tak izbor z vidika vpliva socialnega okolja (ne pa strokovnosti) pričakovan.


Slika 68: Koliko ur na teden vadiš v društvu ali pri zasebniku – skupaj učenci in učenke?

Slika 69: Koliko ur na teden vadiš v društvu ali pri zasebniku – učenci in učenke?

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11+

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0%

1

3

5

7

9

11+

2

4

6

8

10

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Obseg športne vadbe (treninga) v društvih ali pri zasebnikih je relativno visok, saj več kot

polovica učenk in še posebej učencev trenira več kot trikrat a teden. Obseg vadbe je pri

učencih za okrog 20% večji kot pri učenkah. Učenci in učenke, ki vadijo v društvih imajo

v 20 odstotkih vadbo vsak , nekateri med njimi tudi dvakrat na dan.

Če upoštevamo tudi vadbo v šoli (redna športna vzgopja, program zdrav življenjski slog in

interesna športna dejavnost) in vadbo v društvu, potem več kot ena tretjina učencev in

učenk, ki obiskujejo program »Zdrav življenjski slog« ima športno vadbo več kot dve uri

na teden, mnogi izmed njih tudi trikrat, le nekaj pa je takšnih pri katerih vadba presega 3

ure na dan.

Obseg vadbe otrok in mladine bi bilo potrebno proučevati bolj poglobljeno, predvsem tudi

z vidika intenzivnosti obremenitve in seveda procesov regeneracije.

Slika 70: Ali redno tekmuješ?

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

da ne da ne

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 71: Odstotek učenk in učencev starih od 10 do 14 let, ki redno tekmujejo v društvu leta

2011, 2012, 2013, 2014 in 2015

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0% 90,0%

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

da

ne

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Vključenost učencev in učenk v redna športna tekmovanja se povečuje vzporedno z

vkljkučenostjo v društva. Trend povečanja sodelovanja učencev in učenk v rednih športnih

tekmovanjih v društvih in v šoli je od leta 2011 do 2014 kontinuiran, posebej je bil poudarjen

v letu 2014, v letu 2015 pa je nekoliko manjši, toda še vedno nadpovprečen za celotno

obravnavano obdobje. Čeprav je udeležba na športnih tekmovanjih v društvih in v šoli pri

učencih za precej večja kot pri učenkah, pa je po drugi strani trend identičen. Odgovor na

vprašanje zakaj večja prisotnost učencev na športnih tekmovanjih v društvih in v šoli, leži

predvsem v večji vključenosti učencev v trening športnih iger, še zlasti nogometa, pri katerem

je že po tradiciji tekmovalni sistem izjemno razvejan in je gostota tekem zelo velika. Po drugi

strani pa so dekleta v največji meri vključena v individualne športe, pri katerih prevladujejo

treningi in so tekmovanja le kontrola napredovanja.

Ni dvoma, da so specifičnosti posameznega športa zelo velike, toda zakonitost osvajanja novih

športnih znanj postavlja zahtevo po utrjevanju znanja, preverjanju in šele nato je znanje

smiselno preveriti v tekmi. Uporaba slabo osvojenega znanja v tekmovalnih okoliščinah lahko

povzroči avtomatizacijo slabo naučenih športnih znanj in zelo resno ovira napredovanje,

občasno pa je celo vzrok za prekinitev treninga.

Opazen je zelo velik delež udeleževanja učencev in učenk na društvenih tekmovanjih in v šoli

že v 10. in 11. letu starosti (pri učenkah se celo povečuje, pri učencih pada), kar je s strokovnega

vidika vprašljivo, saj tak proces ni nujno v korist učencev in učenk. Ni dvoma, da je tekma

izjemno motivacijsko sredstvo, toda tekmovati z neznanjem ali pomanjkljivim znanjem je

zagotovo sporno in za učence in učenke neracionalno, če ne celo škodljivo.

Vrhunski športni rezultati se lahko dosegajo po kvalitativni ali kvantitativni poti. Tipičen primer

kvalitativne zasnovanosti procesa treninga imamo v Sloveniji v gimnastiki, plavanju, atletiki,

smučarskih skokih, borilnih športih in še kje, kjer z relativno majhnim številom vključenih v

vadbo, dosegamo v izjemni svetovni konkurenci zelo odmevne rezultate. Kvalitativna pot

pomeni zagotavljanje načrtnega procesa vadbe, s katerim dosežemo optimalno razmerje med

učenjem novih vsebin in utrjevanjem ter zadnjo stopnjo preverjanja znanja (seveda z

vzporednim sistematičnim razvojem gibalnih in drugih zmogljivosti), ki se kaže v tekmovalnem

rezultatu.

Zaradi izjemne medijske podpore športnim igram in narave ter tradicije (v primerjavi z veliko

večino individualnih športov) nogometa in drugih kolektivnih športnih zvrsti, daje količinski

pristop (veliko število otrok vključenih v trening) dobre rezultate, ker je možnost slučajnega

pojavljanja bistveno večja, kot je pri majhnem številu otrok, ki so vključeni v proces treninga.

Povečanja vključenosti v redna društvena tekmovanja pri učenkah in učencih, med leti 2011 in

2013 in še posebej v letu 2014, kljub nekoliko manjšemu zmanjšanju v letu 2015 (kar

ocenjujemo kot pozitiven pojav) ni bilo mogoče pričakovati in je izjemen rezultat projekta

»Zdrav življenjski slog«, v katerem je eden izmed ključnih ciljev povečanje sodelovanja med

šolami in društvi (ki je že sicer zelo kakovostno) in ustvarja zelo dobre temelje tudi za vzgojo

perspektivnih vrhunskih športnikov. Zelo malo je takšnih projektov, v katerih jim je uspelo

dvigniti kakovost dela s tistimi, ki so gibalno manj kompetentni in potrebujejo posebno


obravnavo, hkrati pa obogatiti program tudi na ta način, da je prisotna vzgoja perspektivnih

športnikov. Ta projekt je očitno dokaz, da je mogoče združiti tako zelo različna cilja. Podatek

o vključenosti učencev in učenk v redna tekmovanja narekuje poglobljeno analizo z vidika

vključevanja v določene športne zvrsti in posebno analizo o pogostnosti vadbe v posameznih

športih, saj bomo lahko na ta način preverili, v katerih športih je vadba najbolj kvalitetna.

Osnovno vprašanje v nadaljnjem razvoju mora postati predvsem kakovost vodenja treningov,

saj je delež učencev, ki so vključeni v proces treninga nepričakovano visok. Še posebej je

presenetljiv visok delež učencev in učenk, ki so vključeni v »Zdrav življenjski slog« in hkrati

tudi v društva.

Izjemno povečanje športnih tekmovanj tako pri učencih kot pri učenkah je zelo presenetljiv in

tako velik, da bi ga bilo smiselno posebej proučiti. Delež učencev, ki redno tekmujejo v zadnjih

dve letih presega 50 %, pri učenkah je le nekaj manjši kot 40%. V sistemu športnih tekmovanj

v osnovni šoli so bile narejene nekatere sistemske spremembe, v zadnjih letih se je povečalo

število športov v katerih se organizirajo šolska športna tekmovanja. Toda verjetno obstajajo še

drugi razlogi, ki nam za zdaj niso poznani.

Slika 72: Če tekmuješ, se opredeli za koga tekmuješ?

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

za šolo za društvo aliklub

oboje za šolo za društvo aliklub

oboje

m ž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 73: Prikaz za koga so tekmovali učenci in učenke v letih od 2011 do 2015.

0,0% 20,0% 40,0% 60,0% 80,0% 100,0%

za šolo

za društvo ali klub

oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

za šolo


oboje

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


V vseh proučevanih letih, razen v letu 2014 smo ugotovili, da za društva tekmuje nekaj manj

kot 80 odstotkov učenk in kar 90 odstotkov učencev. Učencev, ki tekmujejo za šolo in društvo

je bilo zanemarljivo malo, samo za šolo pa jih je tekmovalo nekaj manj kot 10 odstotkov. Tako

pri učencih kot pri učenkah se je stabiliziral delež tistih, ki tekmujejo za šolo ali društvo. Oba

segmenta sta zelo pomembna.Pri učenkah je bil odnos precej drugačen, saj jih je skoraj 5

odstotkov tekmovalo tako za šolo kot za društvo, samo za šolo pa skoraj 20 odstotkov. V letu

2013 se je povečal delež učencev, ki tekmujejo za društvo, hkrati pa se je zmanjšal delež učenk,

ki tekmujejo za društva. Pri učenkah je skromen prirast tistih, ki tekmujejo za društvo in šolo

ter tistih, ki tekmujejo za šolo. Spremembe so zelo verjetno posledica večjega vključevanja

učencev v trening nogometa, ki ima razvejan tekmovalni sistem, za šolska športna tekmovanja

pa je znano, da so tekmovalni sistemi za individualne in kolektivne športe bolj uravnoteženi,

kot v društvih. Zaradi izjemne obsežnosti tekmovalnega sistema v športnih igrah bi veljalo

razmisliti, da bi se sistem šolskih športnih tekmovanj v športnih igrah bolj omejil, ker je zelo

verjetno, da so učenci preveč obremenjeni s tekmovanji v društvih in še v šoli.

V letu 2014 smo ugotovili, da se je obseg športnih tekmovanj bistveno povečal, hkrati pa se je

bistveno spremenil odnos učencev in učenk do športnih tekmovanj za društva ali šolo. Ker je

obseg športnih tekmovanj v letu 2015 na zelo podobni ravni kot leta 2011, 2012 in 2013 lahko

sklepamo, da je v celotnem obdobju prisoten zelo zmeren trend povečane udeležbe učencev in

učenk na društvenih športnih tekmovanjih.

Kako bi ocenil svojo športno dejavnost?

Slika 74: Ocena lastne športne dejavnosti po spolu – učenci - učenke, v obdobju od 2011 do

2015.

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

športno zeloaktiven

povprečno premalo športno zeloaktiven

povprečno premalo

m ž

Skupno fantje in dekleta - OCENA

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 75: Ocena lastne športne dejavnosti skupaj učenke in učenci, v obdobju od 2011 do 2015.

Slika 76: Ocena lastne športne dejavnosti - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti v

obdobju od 2011 do 2013.

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

športno zelo aktiven povprečno premalo

Skupno fantje + dekleta - OCENA

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0%

športno zelo aktiven

premalo

povprečno


premalo

povprečno


premalo

povprečno


premalo

povprečno


premalo

povprečno

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Na vprašanje »Kako bi ocenil svojo športno dejavnost?«, je več kot 60 odstotkov učencev in

skoraj 50% učenk podalo najvišjo oceno. Pri učenkah so bile ocene sicer zelo visoke, toda kljub

temu v oceni o športni dedjavnosti, še vedno zaostajajo za učenci, toda razlikase iz leto v leto

zmanjšuje. Še posebej učenke ocenjujejo svojo športno vadbo v letu 2015 bolje kot v letih 2011,

2012 in 2013 in 2014, zmanjšalo se je število tistih , ki ocenjujejo, da so premalo športno

dejavni. Zelo podoben trend ugotavljamo tudi pri učencih, kjer pa se je v letu 2015 ocena

stabilizirala v primerjavi s prejšnjimi leti.

Učenke bistveno drugače vrednotijo svojo športno dejavnost, saj je šele prvič v letošnjem letu

izenačen delež tistih, ki menij, da so športno zelo dejavne ali povprečno, zmanjšalo pa se je

število tistih, ki menijo, da so premalo športno dejavne. Učenci še vedno bistveno višje

ocenjujejo raven svpoje športne dejavnosti kot učenke, toda razlike se z leti zmanjšujejo. Pri

učenkah je očitna večja mera zmernosti, hkrati pa tudi zavedanje, da imajo še rezerve v obsegu

ukvarjanja s športom, del teh rezerv pa so v letu 2015 že udejanile.

Podatki o športni dejavnosti so v sorazmerju z obsegom vključenosti v športna društva in

obsegom treningov v društvih. Učenke so v razpolaganju s časom za športne dejavnosti bolj

racionalne od učencev, za katere je iz njihovega obsega ur treninga razvidno, da jih je relativno

veliko, ki so na treningih prisotni deset ali več ur tedensko, kar je v mnogih primerih nedvomno

pretiravanje in neracionalno tudi za njihov športni razvoj, da ne izgubljamo besed o vplivih na

druge dejavnosti. Mogoče je zaključiti tudi tako, da bi bilo tako za učenke kot za učence bolje,

če bi se učenci s športom ukvarjali nekoliko manj in dekleta nekoliko več.

Ocena o lastni športni dejavnosti se s starostjo učencev in učenk bistveno ne spreminja, lahko

pa zaznamo trend, da se učenk s starostjo zavedajo, da so šđportno premalo dejavne, kar se kaže

tudi v tem da s starostjo zavedno povečujejo športno dejavnost.

Glede na to, da učenci in učenke kontinuirano vse od leta 2011 do 2015 izražajo občutek, da so

vsako leto vedno bolj športno dejavne, potrjuje strokovnae opredelitve, da je dolgoročne učinke

mogoče pričakoivati samo skozi sistematično večletno strokovno vodenje procesa športne

vadbe. Prav zaradi slednje ugotovitve bodo morale biti strokovno-politične opredelitve

temeljito pretehtane, ko se bodo sprejemale odločitve o širitvi, zmanjševanju ali celo ukinjanju

modelov različnih organiziranih oblik športne vadbe otrok in mladine.


Koliko ur na dan presediš za računalnikom?

Slika 77: Število ur prebitih za računalnikom po spolu, v letih 2011, 2012, 2013, 2014 in 2015.

Slika 78: Število ur prebitih za računalnikom skupaj učenci – učenke v letih 2011, 2012, 2013,

2014 in 2015.

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5+ ,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5+

m ž

Skupno fantje in dekleta - računalnik

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5+

Skupno fantje + dekleta - računalnik

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 79: Število ur dnevno prebitih za računalnikom - učenci in učenke od 10. do 14. leta


0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

,0

2,0

4,0

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Na vprašanje »Koliko ur na dan presediš za računalnikom?«, smo v preteklih letih ugotavljali

trende, ki so se z leti bistveno spreminjali. V letu 2012 smo dobili presenetljive odgovore, saj

se je v nasprotju s pričakovanjem, število učencev in učenk, ki se z računalnikom ne ukvarjajo

povečalo, zmanjšalo pa se je število tistih, ki so bili z računalnikom obsedeni in so se z njim

ukvarjali več kot 5 ur dnevno. Čeprav se z računalnikom največ ukvarjajo starejši učenci, se je

ravno to število najbolj zmanjšalo, kar še posebej velja za učenke, pri katerih velja, da znajo

bolj racionalno uporabljati prosti čas. Več kot očitno je program »Zdrav življenjski slog«

pripomogel, da učenci in učenke bolj racionalno koristijo prosti čas. Sklepamo lahko tudi, da

gre delno povečanje športne dejavnosti na račun manjše uporabe računalnika. Žal se trendi v

letu 2013 niso nadaljevali, ukvarjanje z računalnikom v letu 2013 pa je manjše kot leta 2011, v

letu 2012 in 2013 se je predvsem zmanjšalo število tistih, ki se z računalnikom ne ukvarjajo ali

se ukvarjajo manj kot 1 uro. Leta 2013 je bil pri učencih čas prebit za računalnikom še vedno

stabilno dolgotrajen, pri učenkah pa se je nekoliko povečal. Toda razlike v primerjavi z letom

2011 so bile ugodne, saj je število tistih učencev in učenk, ki se z računalnikom ne ukvarja ali

se z njim ukvarjajo manj kot eno uro, v letu 2012 in 2013, manjše za 10 odstotkov.

V spremljavi vse od leta 2011 nismo ugotovili tako velikih sprememb trenda pri zmanjševanju

časa, ki ga učenci prebijejo z delom in igro za računalnikom, kot v letu 2014. Tako pri učencih

in učenkah se je za več kot 5% povečalo število tistih, ki se z računalnikom ne ukvarjajo, še

bolj bistveno pa je, da smo dosegli najnižje število učencev in učenk, ki se z računalnikom

ukvrjajo 3,4 ali celo 5 ur dnevno. Zmanjšanje časa za igro in delo z računalnikom, obseg

ukvarjanja z računalnikom je pred štirimi leti bil izjemno velik, je bilo pričakovano z ozirom

na to, da se je bistveno povečal čas, ki ga učenci in učenke namenojo za športno vadbo.

Fantje se v povprečju še vedno bistveno več ukvarjajo z računalnikom, še zlasti je izrazito večja

skupina tistih, ki se z njim ukvarjajo več kot 5 ur dnevno. Zasvojenost z računalnikom, bolj

točno z računalniško zabavo, je bistveno večja pri učencih kot pri učenkah. V vseh letih

spremljanja pa tudi ugotavljamo, da se čas, ki ga preživijo za računalnikom, povečaju s starostjo

učencev in učenk.

Trende, ki smo jih zaznali v prejšnjih letih se nadaljujejo, tako, da v letu 2015 ugotavljamo, da

se predvsem zmanjšuje število tistih učencev, ki se z računalnikom ukvarjajo dve ali tri ure,

število tistih, ki se ukvarjajo 5 ali več ur pa se je več kot prepolovilo.

Zanimiva je ugotovitev, da se povečuje število tistih učencev in učenk, ki se z računalnikom

sploh ne ukvarjajo. V letu 2015 je bilo takšni štirinajst letnikov nekaj manj kot 20% učenk in

nekaj več kot 20% učencev, ki zelo verjetno nimajo svojega računalnika. Kolikšen je delež

tistih, ki si računalnika ne morejo privoščiti in koliko je tistih, ki računalnika ne želijo

uporabljati pa žal ne vemo. Bi pa bilo zanimivo proučiti, kakšen je vpliv socialnih razmer na

uporabo računalnika. Zmerna uporaba je vsekakor pozitivna in nujna za sodoben način

življenja, zelo koristno pa je, da se zmanjšuje zasvojenost z uporabo računalnika.


Koliko minut na dan telefoniraš?

Slika 80: Minute na dan preživete na telefonu po spolu v obdobju od 2011 do 2015.

Slika 81: Minute na dan preživete na telefonu skupaj učenci in učenke v obdobju od 2011 do

2015.

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

nič 1-10 min. 11-30min.

31+ min.' nič 1-10 min. 11-30min.

31+ min.'

m ž

Skupno fantje in dekleta - telefon

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

nič 1-10 min. 11-30 min. 31+ min.'

Skupno fantje + dekleta - telefon

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 82: Minute na dan preživete na telefonu - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v


0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

nič

1-10 min.

11-30 min.

31+ min.'

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Dnevno telefoniranje je postala navada mladih, toda med leti 2011, 2012, 2013, 2014 se čas

namenjen telefoniranju pri učencih ni povečal, nasprotno čas se je celo zmanjšal, tako je bilo

tudi v letu 2015.

Starejše učenke bistveno več telefonirajo kot mlajše. Povečal se je zlasti obseg telefoniranja

več kot 30 minut. Sodobnejši in večnamenski mobilni telefoni so še bolj zasvojili učenke.

Učenke so tudi sicer bistveno bolj zasvojene z mobilnim telefonom kot učenci, ki očitno še

zmeraj v večji meri prisegajo na računalnik. Upanje iz analize v preteklem letu, da starejši

učenci in učenke že ugotavljajo, da je pretirano telefoniranje zapravljanje časa in so nove

generacije mladostnikov omenjeno zasvojenost nekoliko zmanjšale, se je na osnovi zbranih

podatkov potrdilo tudi v letu 2015, kar še posebej velja za učenke.

Ali si kdaj športno dejaven skupaj s starši?

Slika 83: Količina športne dejavnosti skupaj s starši, po spolu, v letih 2011, 2012, 2013, 2014

in 2015.

0,0%5,0%

10,0%15,0%20,0%25,0%30,0%35,0%40,0%45,0%50,0%

vsaj

1x

na

ted

en

vsaj

1x

na

me

sec

sam

o m

ed

po

čitn

icam

i

nik

oli

vsaj

1x

na

ted

en

vsaj

1x

na

me

sec

sam

o m

ed

po

čitn

icam

i

nik

oli

m ž

Skupaj fantje in dekleta - s starši

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 84: Količina športne dejavnosti skupaj s starši, učenci in učenke skupaj, v letih 2011,

2012, 2013, 2014 in 2015

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

vsaj 1x na teden vsaj 1x na mesec samo medpočitnicami

nikoli

Skupno fantje + dekleta - s starši

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 85: Količina športne dejavnosti skupaj s starši - učenci in učenke od 10. do 14. leta


0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0%

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec

samo med počitnicami

nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

vsaj 1x na teden

vsaj 1x na mesec


nikoli

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


V lanskoletni analizi smo ugotavljali, da je skupna športna dejavnost učencev in učenk s starši

zelo kvalitetna oblika ukvarjanja s športom, ki v slovenskem prostoru ni posebej izrazita. Preveč

je prisotna zgolj med letnimi počitnicami in med vikendom. Manj kot tretjina učencev in učenk

se je skupaj s starši ukvarjala s športom vsaj enkrat tedensko. Velikih razlik med leti 2011 in

2013 nismo ugotovili. V letu 2013 je bila kvaliteta športne dejavnosti učencev in učenk ter

njihovih staršev še na nekoliko nižji ravni kot v letu 2012. Omenjen podatek bi lahko

hipotetično opredelili kot slabšanje vloge družine pri vzgoji otrok, ki je lahko posledica

slabšanja socialnega položaja staršev, ki zaradi lastne nemoči prepuščajo nalogo vzgoje

institucijam javnega sektorja. Zato je vloga programa »Zdrav življenjski slog« še bolj potrebna.

V letu 2014 ugotavljamo bistveno izboljšanje stanja skupne športne dejavnosti staršev in otrok,

najkvalitetnejše oblike skupne vadbe vsaj enkrat tedensko se je pri obeh spolih povečala za več

kot 20 odstotnih točk. Vadba v družinskem krogu je prisotna pri nekaterih starostnih kategorijah

že nekaj več kot pri eni tretjini družin. Omenjena sprememba je izjemno pozitivna in je rezultat

na eni strani zelo verjetno kvalitetne izvedbe programa »Zdrav življenjski slog«, na drugi stran

po pozitno naravnana medijska odmevnost TV, radia, dnevnih časopisov, tednikov in revij pa

tudi spletnih aplikacij, ki obravnava potivne učinke športne.dejavnosti na zdravje in kvaliteto

življenja. Poudariti pa velja tudi vloga zdravstva in šolstva, ki se vse bolj pozitivno opredeljuje

do športne dejavnosti vseh starostnih kategorij in ne nazadnje tudi pozitivnega odnosa do športa

številnih pomembnih osebnosti iz različnih področij javnega življenja.


Slika 86: Ali si vključen še v kakšno drugo dejavnost oz. krožek?

0,0% 20,0% 40,0% 60,0%

gasilci

pevski zbor

glasbena šola

verouk

jezikovna šola

računalništvo

športne vaje

taborniki, skavti

modelarstvo

šahovski krožek

likovni krožek

zdrav življenski slog

ostalo

pevski zbor

gasilci

glasbena šola

likovni krožek

verouk

jezikovna šola

gledališki krožek

dramski krožek

športne vaje

taborniki, skavti

ostalo

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Dejavnosti, ki jih dekleta in fantje izbirajo v prostem času – 1.izbor

Slika 87: Ali si vključen še v kakšno drugo dejavnost oz. krožek - skupaj fantje in dekleta –

1.izbor?

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

pev

ski z

bo

r

gasi

lci

glas

ben

a šo

la

vero

uk

jezi

kovn

a šo

la

liko

vni k

rože

k

raču

nal

niš

tvo

špo

rtn

e v

aje

tab

orn

iki,

skav

ti

gle

dal

iški

kro

žek

dra

msk

i kro

žek

mo

de

lars

tvo

ost

alo

Total

Skupno fantje + dekleta - kaj_1

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 88: Dejavnosti, ki jih dekleta in fantje izbirajo v prostem času – 2.izbor

0,0% 5,0%10,0%15,0%20,0%25,0%30,0%35,0%40,0%45,0%

taborniki, skavti

vrtnarski krožek

ustvarjalno branje in pisanje

verouk

oblikovanje oblačil

likovni krožek

glasbena šola

pevski zbor

gasilci

varstvo pred naravnimi in drugimi…

kuharski krožek

jezikovna šola

orffov krožek

gledališki krožek

dopolnilni

šolski radio

modelarstvo

računalništvo

knjižnjičarski krožek

glasbena skupina

ostalo

ustvarjalno branje in pisanje

čebelarski krožek

verouk

vrtnarski krožek

taborniki, skavti

gasilci

jezikovna šola

oblikovanje oblačil

kuharski krožek

pevski zbor

likovni krožek

glasbena šola

varstvo pred naravnimi in drugimi…

dodatni pouk

modelarstvo


gledališki krožek

rdeči križ

ostalo

mž

Skupno fantje in dekleta - kaj_2A

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno



2.izbor?

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

ust

varj

aln

o b

ran

je in

pis

anje

tab

orn

iki,

skav

ti

vrtn

arsk

i kro

žek

vero

uk

čeb

elar

ski k

rože

k

ob

liko

van

je o

bla

čil

gasi

lci

jezi

kovn

a šo

la

liko

vni k

rože

k

pev

ski z

bo

r

kuh

arsk

i kro

žek

glas

ben

a šo

la

vars

tvo

pre

d n

arav

nim

i in

…

gle

dal

iški

kro

žek

mo

de

lars

tvo

orf

fov

kro

žek

knjiž

njič

arsk

i kro

žek

šols

ki r

adio

glas

ben

a sk

up

ina

ost

alo

Skupno fantje + dekleta - kaj_2A

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


Slika 90: Dejavnosti, ki jih dekleta in fantje izbirajo v prostem času – 3.izbor

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0%

glasbena šola

gasilci

modelarstvo

vesela šola

šahovski krožek

folklora

likovni krožek

čebelarski krožek


matematični krožek

logika

glasbena šola

gasilci

jezikovna šola

računalništvo

likovni krožek

dramski krožek


vesela šola

naravoslovni krožek

multimedija

ročnodelski krožek

prostovoljstvo

kuharski krožek

ostalo

mž

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno



3.izbor?

0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0%

glasbena šola

verouk

gasilci

jezikovna šola

pevski zbor

gledališki krožek

računalništvo

folklora

likovni krožek

dramski krožek

taborniki, skavti


klekljanje

vesela šola


modelarstvo

logika

planinsko društvo

naravoslovni krožek

matematični krožek

športne vaje

čebelarski krožek

multimedija

orffov krožek

prostovoljstvo

ročnodelski krožek

82

ostalo

Skupno fantje + dekleta - kaj_3

2011

2012

2013

2014

2015

Skupno


SUBJEKTIVNA OCENA TELESNE TEŽE

Subjektivna ocena telesne teže

Slika 92: Ali se samemu sebi zdiš precej pretežek ……………precej prelahek?

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

precej pretežek

nekoliko pretežek

ravno prav

nekoliko prelahek

precej prelahek

precej pretežek

nekoliko pretežek

ravno prav

nekoliko prelahek

precej prelahek

mž

Skupaj fantje in dekleta - sam sebi se zdim

2015


Slika 93: Ali se samemu sebi zdiš precej pretežek ……………precej prelahek, dekleta in fantje

od 10. do 14. leta starosti?

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

precej pretežek

ravno prav

precej prelahek

nekoliko pretežek

nekoliko prelahek

precej pretežek

ravno prav

precej prelahek

nekoliko pretežek

nekoliko prelahek

precej pretežek

ravno prav

precej prelahek

nekoliko pretežek

nekoliko prelahek

precej pretežek

ravno prav

precej prelahek

nekoliko pretežek

nekoliko prelahek

precej pretežek

ravno prav

precej prelahek

nekoliko pretežek

nekoliko prelahek

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

2015


Slika 94: Ali se samemu sebi zdiš precej pretežek …..precej prelahek – skupaj fantje in dekleta?

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

precej pretežek nekolikopretežek

ravno prav nekolikoprelahek

precej prelahek

Skupaj fantje + dekleta - sam sebi se zdim

2015


KAKO URAVNAVAŠ TELESNO TEŽO?

Slika 95. Kaj od naštetega poskušaš narediti glede svoje telesne teže?

0,0% 5,0% 10,0%15,0%20,0%25,0%30,0%35,0%40,0%45,0%50,0%

zmanjšati težo

pridobiti težo

ostati na isti teži

ne skušam narediti nič

zmanjšati težo

pridobiti težo



mž

Skupno fantje in dekleta - glede svoje teže

2015


Slika 96: Kaj od naštetega poskušaš narediti glede svoje telesne teže – od 10. do 14. leta

starosti?

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0%

zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



zmanjšati težo

pridobiti težo



10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

mž

glede_svoje_teže__NOVO

2015


Slika 97: Kaj od naštetega poskušaš narediti glede svoje telesne teže, skupaj dekleta in fantje?

Koliko minut na dan si bil telesno dejaven v zadnjih dveh dneh v tolikšni meri, da si se

preznojil?

Slika 98: Čas fizične aktivnosti v zadnjih dveh dneh po spolu, v obdobju od 2011 do 2014.

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

40,0%

45,0%

zmanjšati težo pridobiti težo ostati na isti teži ne skušam nareditinič

Skupno fantje + dekleta - glede svoje teže

2015

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

0

1-5

9

60

-11

9

12

0-1

79

18

0-2

39

24

0-2

99

30

0+ 0

1-5

9

60

-11

9

12

0-1

79

18

0-2

39

24

0-2

99

30

0+

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 99: Čas fizične oktivnosti v zadnjih dveh dneh - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti,

v obdobju od 2011 do 2014.

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45%

0

60-119

180-239

300+

1-59

120-179

240-299

0

60-119

180-239

300+

1-59

120-179

240-299

0

60-119

180-239

300+

1-59

120-179

240-299

0

60-119

180-239

300+

1-59

120-179

240-299

0

60-119

180-239

300+

1-59

120-179

240-299

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupaj

2014

2013

2012

2011


Športna dejavnost učencev se je v letu 2012 in še posebej v letu 2013 in 2014, v primerjavi z

letom 2011, povečala in to predvsem v kategorijah 2 uri in več v zadnjih dveh dneh. Očitno se

je delež tistih učencev, ki se vzporedno z vadbo v šoli, ukvarjajo še z vadbo v društvih in so

samoaktivni, bistveno povečal, kar smo delno lahko sklepali že ob podatku, da veliko več otrok

redno tekmuje in manj gleda televizijo. Rezultati o času športne dejavnosti v zadnjih dveh dneh

potrjujejo ugotovitev, da je tudi v četrtem letu programa »Zdrav življenjski slog« prišlo do

kakovostnih sprememb v prid razvoja učencev.

Ugotovili smo, da so se učenci v letu 2011, v zadnjih dveh dneh, ukvarjali s športom bistveno

manj kot dve uri, v letu 2013 in 2014 pa več kot 2 uri in pol. Takšen premik je zelo ugoden in

tudi večji optimisti ga nismo pričakovali. Očitno je redna športna dejavnost v šolah bistveno

pospešila tudi športno dejavnost izven šole, to pa je ključna dodana vrednost »Zdravega

življenjskega sloga«.

Spremembe pri učenkah v zadnjih treh letih so manjše, toda kljub temu je povprečna dnevna

športna dejavnost visoka in dosega 2 uri. Največje povečanje športne dejavnosti je v kategorijah

nad 2 uri v zadnjih dveh dneh.

Učenci in učenke so najpogosteje izrazito telesno dejavni (da se preznojiš) v torek, sredo in

ponedeljek. Najnižja obremenitev v tednu pa je v petek in v nedeljo.


ZAKAJ OBISKUJEŠ PROGRAM ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG?

Učencem in učenkam smo postavili 11 podvprašanj o vzrokih zakaj obiskujejo program »Zdrav

življenjski slog«. Na vprašanja so lahko odgovorili na 4 stopenjski skali (nepomemben razlog,

manj pomemben razlog, pomemben razlog, zelo pomemben razlog ali na drugi skali: pomeni

nič,malo,veliko ali zelo veliko).

Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (zaradi zabave, ker se imamo lepo)?

Slika 100: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi zabave – razdelitev po spolu, v letih 2011,

2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 101: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi zabave - učenci in učenke od 10. do 14.

leta starosti, v obdobju od 2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

10

11

12

13

14

fan

tje

Skupno

2014

2013

2012

2011


Vprašanje »Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« – zaradi zabave, ker se imamo

lepo?«, je pomembno za učence in učenke vseh starostnih skupin. Da je zabava in prijetno

vzdušje zelo pomemben razlog za športno dejavnost, meni skoraj 60 odstotkov učencev in

učenk. Rezultati so nam pokazali, da se je takšno mnenje v letu 2012, v primerjavi z letom

2011, povečalo za 5 do 10 odstotkov, pri učenkah v letu 2013 pa še za nekaj odstotkov več,

poečanje pa beležimo tudi letu 2014. Omenjeni motiv je pomemben za vse starostne kategorije,

nekoliko večje spremembe pa ugotavljamo pri mlajših starostnih skupinah, pri katerih je

čustvena komponenta očitno še bolj izpostavljena. O elementih kakovosti smo v prejšnjih

analizah že nekajkrat razpravljali in zavedamo se kako zelo pomembno je dobro počutje in

čustveno doživljanje pri telesnih obremenitvah.

Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (da se kaj novega naučim)?

Slika 102: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi novega znanja – po spolu, v letih 2011,

2012 in 2013.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 103: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi novega znanja - učenci in učenke od 10.

do 14. leta starosti, v obdobju od 2011 do 2013.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali si se v programu »Zdrav življenjski slog« kaj naučil?«, so se učenci in

učenke v nekaj več kot 40 odstotkih primerov opredelili, da zelo veliko. Za nekaj več kot 10

odstotkov vprašanih učencev pa je znanje nepomembno, medtem ko je takšnih učenk bistveno

manj. Bistvenih razlik ni niti med učenci in učenkami niti med leti 2011 in 2012, v letu 2013

pa je bil pri učencih in učenkah razlog pridobivanje novih znanj za sodelovanje v programu

»Zdrav življenjski slog« bistveno manj pomemben (izjema so 13 in 14 let stara dekleta, ki imajo

v letu 2013 željo po novih znanjih na višji ravni kot v letih 2011 in 2012). V letu 2014 se je v

primerjavi z letom 2013 pomembnost usvajanja novih znanj povečla pri obeh spolih, nekoliko

bolj pa pri učenkah. Velja pa pravilo, da čim mlajši so učenci in učenke, tem večjo željo imajo

po novih znanjih, starejši očitno želijo v večjim meri znanje predvsem uporabljati. Znižanje

pomena novega znanja je lahko opozorilo učiteljem, zlasti pri delu z učenci in mlajšimi

starostnimi skupinami, da mora biti motiv pridobivanja novega znanja eden izmed temeljnih

motivov, saj dolgoročna zagotavlja kvalitetnejše učinke opravljenega dela.

Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (ker je koristno za moje zdravje)?

Slika 104: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi koristi za moje zdravje – po spolu, v letih

2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 105: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi koristi za moje zdravje - učenci in učenke

od 10. do 14. leta starosti, v obdobju od 2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali si vključen v program »Zdrav življenjski slog«, ker je to koristno za tvoje

zdravje?«, so se učenci in učenke v več kot dveh tretjinah opredelili, da je to zelo pomemben

razlog. Iz tega izhaja, da je za učence zdravje bistveno bolj pomembno kot znanje. Zdravje je

nepomemben razlog zgolj za 2 odstotka učencev in učenk. Če se je leta 2011 za zdravje kot

zelo pomemben razlog opredelilo, kar 10 odstotkov več učenk kot učencev, v letih 2012, 2013

in 2014 razlik skoraj ni več. V triletnem obdobju se je pokazal trend postopnega povečevanja

pomena zdravja pri učencih in obraten trend pri učenkah (kar pa za leto 2014 ne velja), toda

absolutna primerjava je še vedno v korist učenk, ki kot zelo pomemben razlog za ukvarjanje s

športom, navajajo korist za zdravje v več kot 70 odstotkih. Čim mlajši so učenci in učenke, tem

pomembneje vrednotijo zdravje, 10 letne učenke so se celo v skoraj 80 odstotkih opredelile za

zdravje kot najbolj pomemben razlog. Pravih razlogov, zakaj se zavedanje o pomembnosti

zdravja pri športni dejavnosti z leti zmanjšuje, ne poznamo. Zelo verjetno pa je vzrok tudi v

zapostavljanju teoretičnih spoznanj o učinku športa na zdravje. Ni dvoma, da je v procesu

športne vadbe ključen dejavnik praktično ukvarjanje s športom, doživljanje, veselje in dobra

družba, toda razumevanja procesov obremenitve in njihovih učinkov ne gre za zapostavljati, če

želimo, da se bodo mladi, v še večji meri s športom ukvarjali tudi v zreli dobi.

Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (ker rad tekmujem)?

Slika 106: »Zdrav življenjski slog« obiskujem, ker rad tekmujem – po spolu, v letih 2011, 2012,

2013 in 2014.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

nep

om

be

n r

azlo

g

man

j po

me

mb

en

po

me

mb

en

zelo

po

mem

be

n

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 107: »Zdrav življenjski slog« obiskujem, ker rad tekmujem - učenci in učenke od 10. do

14. leta starosti, v obdobju od 2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

nepomben razlog

manj pomemben

pomemben

zelo pomemben

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali si vključen v program »Zdrav življenjski slog«, ker rad tekmuješ?«, so se

učenci in učenke opredelili pozitivno, in sicer učenci v bistveno večji meri kot učenke. Pozitivna

naravnanost se je v zadnjih štirih letih nekoliko povečala pri učencih in neznatno zmanjšala pri

učenkah. Bolj pozitivno do tekmovanj pa se opredeljujejo učenci in učenke mlajših starostnih

skupin.

Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (ali se ti zdi, da si zaradi vadbe v tem

program bolj sposoben, zmogljiv)?

Slika 108: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi večje zmogljivosti – po spolu, v letih 2011,

2012 in 2013.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

nič malo veliko zelo veliko nič malo veliko zelo veliko

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 109: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi večje zmogljivosti - učenci in učenke od

10. do 14. leta starosti, v obdobju 2011 do 2013.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

nič

malo

veliko

zelo veliko

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali si vključen v program »Zdrav življenjski slog«, ker se ti zdi, da si zaradi

vadbe v tem programu bolj sposoben, zmogljiv?«, se je več kot polovica učencev in nekaj več

kot 40 odstotkov učenk opredelilo, da so zelo veliko pridobili, le 5 odstotkov jih meni, da to ni

pomembno. Fantje se bolj pozitivno opredeljujejo do sprememb v zmogljivosti, enako, le v

večji meri, mislijo tudi mlajši učenci in učenke, katerih se je več kot polovica opredelila, da so

zelo veliko pridobili na zmogljivosti. Učenci in učenke v letu 2014 menijo, da so bolj

napredovali v gibalnih sposobnostih kot v letu 2011, 2012 in 2013. Da so zelo napredovali v

gibalnih sposobnostih je v letu 2014 doseženo najvišje soglasje, kar se sklada z dejanskim

napredkom gibalnih sposobnosti učencev in učenk v letu 2014. Odnos učencev do napredka v

giballnih zmogljivostih je v letu 2014 najboljši, kar pomeni, da so učitelji opozorila v preteklem

letu upoštevali in izboljšali odnos do zagotavljanja takšnih vadbenih programov, ki so

zagotovili višjo raven gibalnih zmogljivosti.

ZDRAVJE UČENCEV IN UČENK

Zdravje učencev in učenk smo ugotavljali s vprašalnikom KIDSCREEN, ki je sestavljken iz

desetih spremenljivk, ki jih je potrebno ovrednotiti na skali od 1 do 5, z vmesnimi desetimi

razponi. Vprašanja so se nanašala na počutje v zadnjem tednu.

Kako bi na splošno ocenil svoje zdravje?

Slika 110: Splošna ocena lastnega zdravja – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1-1,5 1,6-2,5 2,6-3,5 3,6-4,5 4,6-5 1-1,5 1,6-2,5 2,6-3,5 3,6-4,5 4,6-5

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 111: Splošna ocena lastnega zdravja - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v


0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

1-1,5

1,6-2,5

2,6-3,5

3,6-4,5

4,6-5

1-1,5

1,6-2,5

2,6-3,5

3,6-4,5

4,6-5

1-1,5

1,6-2,5

2,6-3,5

3,6-4,5

4,6-5

1-1,5

1,6-2,5

2,6-3,5

3,6-4,5

4,6-5

1-1,5

1,6-2,5

2,6-3,5

3,6-4,5

4,6-5

10

11

12

13

14

fan

tje

Skupno

2014

2013

2012

2011


Pri vprašanju: »Kako ocenjuješ svoje zdravje?«, je pri učencih in učenkah v letu 2014, v

primerjavi z letom 2011, 2012, 2013 dosežena najvišja vrednost občutja zdravja. Ocena zdravja

z odlično se je iz leta 2011 do 2014 bistveno povečala. Pri učencih bolj kot pri učenkah. V letu

2014 so pozitivne spremembe pri smooceni zdravja pri učencih in še posebej pri učenkah zelo

izrazite.

Pri učencih in še posebej pri učenkah ugotavljamo, da je samoocena zdravja mlajših bistveno

boljša kot pri starejših. Na takšno opredelitev učencev in učenk lahko gledamo z dveh različnih

zornih kotov. Obstaja verjetnost, da si starejši učenci in še posebej učenke postavljajo ostrejše

kriterije za oceno svojega zdravja, ker v šolskem sistemu in v socialnem okolju pridobijo veliko

informacij o zdravju. Druga možnost za manj optimistično oceno zdravja pri starejših pa lahko

izhaja iz doživljanja pospešenega telesnega razvoja, ki ga verjetno učenci in še posebej učenke

razumejo kot zdravstvene težave.

Ocena zdravja tako učencev kot učenk je sicer zelo visoka, saj je zelo slabo oceno dal zgolj

odstotek učencev in učenk. V letu 2013 smo učitelje športne vzgoje pozvali da v svojih okoljih

rezultate preteklega leta kritično obravnavajo in jim v programu »Zdrav življenjski slog«

posvetijo več pozornosti, tako z vidika osveščanja, kot tudi s še bolj načrtnim delom pri

opredelitvi vsebin, obremenitev in metod dela, ki bodo sledile ciljem zagotavljanja višje ravni

zdravja učencev in učenk. Zelo verjetno je, da so se prizadevanja učiteljev da učence in učenke

bolj ozaveščajo o pomenu zdravja za aktivni življenjski slog, izkazala kot pozitivni dejavnik na

oblikovanje pozitivnega mnenja o zdravju, ki je v letu 2014 dosegla najvišjo raven.

Ali si se počutil »fit« in dobro?

Slika 112: Ocena dobrega počutja in forme – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 113: Ocena dobrega počutja in forme - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v

obdobju 2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Pri vprašanju: »Ali si se počutil »fit« in dobro?«, se je več kot 50 odstotkov fantov odločilo za

odlično oceno, pri dekletih pa nekaj manj kot polovica. Ocene so v letu 2014, v primerjavi z

leti 2011, 2012, 2013, najvišje. Pri starejših učencih in učenkah so ocene praviloma nižje. Ocene

dobrega počutja so sicer visoke. Dobro počutje nedvomno odraža dobro izpeljano vadbo in

vzpodbude za samoorganizirano vadbo in vadbo v okviru društev.

Kljub temu, da so ocene dobrega počutja visoke, pa moramo biti pozorni na skoraj 20 odstotkov

učencev in učenk, ki s svojim počutjem niso zadovoljni. V vadbenem programu bo potrebno

izbrati takšne rešitve, ki bodo omogočale še boljše počutje učencev. Večjo zmogljivost je

mogoče pridobiti z optimalnimi obremenitvami in ustrezno vsebino. V letu 2014 se zmanjšalo

število učencev, ki so svoje dobro počutje «sem fit« ocenili z oceno ena, dve in tri, takšne ocene

so se v letu 2014 najbolj zmanjšale pri učenkah, čeprav so absolutno še vedno večkrat

uporabljene kot pri učencih.

Ali si se počutil žalosten?

Slika 114: Ocena občutka žalosti – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 115: Ocena občutka žalosti - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v obdobju od

2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Pri vprašanju: »Ali si se počutil žalosten?«, je tako ocenilo svoje stanje nekaj več kot polovica

učencev in nekaj manj učenk. Rezultat je nekoliko boljši kot v preteklih dveh letih in

pričakovan, če upoštevamo nekatera prejšnja vprašanja, ki so opredeljevala pozitivne

osebnostne lastnosti. Žalostni se v večjem številu počutijo mlajši učenci, ki postopoma osvajajo

določene socialne vloge. Število žalostnih učencev je relativno veliko, vzpodbudno pa je, da se

z vključevanjem v organizirano športno vadbo število le teh zmanjšuje.

Ali si lahko v svojem prostem času počel stvari, ki si jih želel početi?

Slika 116: Ocena željene izrabe prostega časa – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

0 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 117: Ocena željene izrabe prostega časa - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v


0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

1

3

5

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali si v prostem času počel stvari, ki si jih želel početi?«, se je z oceno odlično

v vseh preučevanih letih ocenilo nekaj več kot polovica učencev in nekoliko manj kot polovica

učenk. Velja pravilo, da imajo bistveno več prostega časa, v katerem počnejo stvari, ki jih želijo,

mlajše starostne skupine učencev in učenk, zlasti za 13 in 14 letne učenke pa velja, da ga imajo

najmanj, kar je razumljivo, saj imajo učenke bistveno širše zasnovane potrebe kot učenci, ker

so preprosto biološko starejše.

Iz analize štiriletnega obdobja izhaja, da se je zaradi povečanega obsega športne dejavnosti

razpoložljivi prosti čas povečal v letu 2014, še posebej pri učencih, kar toliko bolj velja za

starejše starostne skupine.

Očitno učenci in učenke pri športu pridobivajo na samozavesti in tako znajo uveljaviti svoja

hotenja, hkrati pa pridobijo tudi spoznanje o koristni izrabi prostega časa in si zato lahko v

relativno velikem obsegu oblikujejo svoj prosti čas, pri čemer jim športna dejavnost lahko

koristi.

Ali si se v šoli dobro počutil?

Slika 118: Ocena dobrega počutja v šoli – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 ,5 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 119: Ocena dobrega počutja v šoli - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v obdobju

od 2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

1,0

3,0

5,0

2,0

4,0

1,0

3,0

5,0

2,0

4,0

1,0

3,0

5,0

2,0

4,0

1,0

3,0

5,0

2,0

4,0

0,5

2,0

4,0

1,0

3,0

5,0

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali se v šoli dobro počutiš?«, se je v letu 2013 z najvišjo oceno ocenilo več kot

45 odstotkov učencev in učenk. Za spoznanje bolje kot učenke se v šoli počutijo učenci. Z

dobrim počutjem v šoli so bistveno bolj zadovoljni učenci mlajših starostnih skupin.

Zadovoljstvo s počutjem v šoli se je v zadnjem letu izboljšalo in je pri učencih na najvišji ravni

v zadnjih štirih letih, pri učenkah pa le nekoliko nižje kot leta 2011.

Izrazito nezadovoljstvo s počutjem v šoli izraža okrog 5 odstotkov učencev in učenk. Dobro

počutje v šoli ima seveda pomemben vpliv na celotni vzgojno izobraževalni sistem, ki lahko z

dobrim počutjem otrok zaradi pozitivne motivacije dosega bistveno boljše rezultate.

Ali si bil lahko pri pouku oziroma učenju zbran?

Slika 120: Ocena zbranosti pri pouku in učenju – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

fantje dekleta

2011

2012

2013

2014

Skupno


Slika 121: Ocena zbranosti pri pouku in učenju - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v

obdobju 2011 do 2014.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

1

3

5

2

4

10

11

12

13

14

10

11

12

13

14

fan

tje

dek

leta

Skupno

2014

2013

2012

2011


Na vprašanju: »Ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran?«, se je z odlično oceno ocenilo

skoraj 50 odstotkov učencev in učenk. Zelo velike težave z zbranostjo pri pouku in učenju ima

nekaj manj kot 5 odstotkov učencev in učenk. Pri učencih in učenkah se je zbranost pri pouku

in učenju po njihovem mnenju nekoliko povečala in je v letu 2014 najvišja v zadnjih štirih letih.

Zanimiva je primerjava različnih starostnih skupin, saj bistveno več mlajših učencev in učenk

izraža mnenje, da z zbranostjo pri pouku in učenju nimajo težav. Glede na subjektivna mnenja

učenk in še posebej učencev predpostavljamo, da je napetost oziroma stresnost dela v šoli

primerna, in da sodelovanje v programu »Zdrav življenjski slog« pomembno prispeva k boljšim

razmeram za delo v šoli. V drugem projektu bi bilo smiselno proučiti ali se je izboljšal tudi učni

uspeh tistih, ki so vključeni v program »Zdrav življenjski slog«. Glede na dobljene rezultate v

tej študiji, bi lahko pričakovali boljši učni uspeh učencev in učenk.

Struktura zdravja in povezanost povprečne gibalne zmogljivosti s samooceno zdravja za

učence in učenke od 10. do 14. leta starosti.

Slika 122: Povezanost povprečne gibalne zmogljivosti in vprašalnika za samooceno zdravja za

učence od 10. do 14. leta starosti.

-,300

-,200

-,100

,000

,100

,200

,300

,400

UR

_NA

_TE

DEN

UR

_TED

EN

RA

CU

NA

LNIK

TELE

VIZ

IJA

TELE

FON

BO

LEZE

N

V_

ZAD

NJI

H_2

_D

NEH

OC

ENA

_ZD

RA

VJA FIT

ENER

GIJ

A

ZALO

STEN

OSA

MLJ

EN

CA

S_ZA

SE

ZELE

L_P

OC

ETI

S_P

RIJ

ATE

LJI

PO

CU

TJE_

SOLA

ZBR

AN

OST

01

fantje

Povezanost XT - zdravje

M 10

M 11

M 12

M 13

M 14


Slika 123: Povezanost povprečne gibalne zmogljivosti in vprašalnika za samooceno zdravja za

učenke od 10. do 14. leta starosti.

Tabela 2: Korelacijski koeficienti dejavnikov zdravja.

Ocena zdravja

Fit Energija

Žalosten

Osamljen

Čas zase

Želel početi

S prijatelji

Počutje šola

Zbranost

Ocena zdravja

0,47

0,38 -0,03 0,00 0,24 0,22 0,22 0,24 0,24

Fit

0,47 0,57 -0,08 -0,06 0,32 0,31 0,33 0,35 0,32

Energija

0,38 0,57

-0,08 -0,13 0,29 0,32 0,33 0,34 0,30

Žalosten

-0,03 -0,08

-0,08 0,65 -0,09

-0,09 -0,08 -0,03 -0,06

Osamljen

0,00 -0,06

-0,13 0,65 0,02 -0,06 -0,08 -0,02 -0,04

Čas zase

0,24 0,32

0,29 -0,09 0,02 0,50 0,27 0,29 0,28

Želel početi

0,22 0,31

0,32 -0,09 -0,06 0,50 0,43 0,33 0,28

S prijatelji

0,22 0,33

0,33 -0,08 -0,08 0,27 0,43 0,35 0,26

Počutje šola

0,24 0,35

0,34 -0,03 -0,02 0,29 0,33 0,35 0,50

Zbranost

0,24 0,32

0,30 -0,06 -0,04 0,28 0,28 0,26 0,50

-0,4

-0,3

-0,2

-0,1

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

UR

_NA

_TE

DEN

UR

_TED

EN

RA

CU

NA

LNIK

TELE

VIZ

IJA

TELE

FON

BO

LEZE

N

V_

ZAD

NJI

H_2

_D

NEH

OC

ENA

_ZD

RA

VJA FIT

ENER

GIJ

A

ZALO

STEN

OSA

MLJ

EN

CA

S_ZA

SE

ZELE

L_P

OC

ETI

S_P

RIJ

ATE

LJI

PO

CU

TJE_

SOLA

ZBR

AN

OST

01

dekleta

Povezanost XT - zdravje

Ž 10

Ž 11

Ž 12

Ž 13

Ž 14


Tabela 3: Faktorska analiza strukture vprašalnika za samooceno zdravja.

Faktor

1 2 3

Ocena zdravja 0,18 0,53 0,02

Fit 0,26 0,76 -0,04

Energija 0,27 0,64 -0,12

Žalosten -0,06 -0,04 0,68

Osamljen 0,01 -0,04 1,00

Čas zase 0,61 0,23 0,02

Želel početi 0,76 0,13 -0,05

S prijatelji 0,49 0,26 -0,06

Počutje šola 0,44 0,34 0,00

Zbranost 0,39 0,33 -0,03

Iz zgoraj prikazanih grafov izhaja, da je povprečna gibalna zmogljivost - XT (XT je

standardizirana povprečna vrednost vseh gibalnih sposobnosti) pomembno povezana z

nekaterimi okoljskimi dejavniki in s standardiziranim vprašalnikom za oceno zdravja

(standardiziran na ravni EU).

Faktorska analiza navedenih vprašanj verodostojno predstavlja naslednje faktorje: faktor

POZITIVNO OSEBNO POČUTJE (imam čas zase, za prijatelje, počnem kar želim in se dobro

počutim v šoli), faktor, ki bi lahko poimenovali ZDRAV IN ZMOGLJIV, (ocena zdravja, sem

fit in imam veliko energije) in tretji faktor DEPRESIVNOST (sem žalosten in osamljen). Za

prvi in drugi faktor smo v korelacijski matriki dobili visoke pozitivne projekcije med 0,20 in

0,40; za tretji faktor pa praviloma negativne značilne projekcije vrednosti okrog 0,20 do 0,30.

Na ta način smo v Sloveniji prvič, na visoko reprezentativnem vzorcu, dokazali pozitivno

povezanost gibalnih sposobnosti in zdravja, ki je opredeljeno z najboljšim merskim postopkov

za oceno zdravja v Evropski uniji.


ZAKLJUČEK

CILJI

1. Ugotoviti razlike med spremembami v telesnem in gibalnem razvoju učencev in učenk

eksperimentalne skupine, ki so obiskovali intervencijski program »Zdrav življenjski

slog« ter učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili

vključeni.

2. Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v

intervencijski program »Zdrav življenjski slog«.

3. Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja”.

CILJE SMO PREVERJALI NA VZORCU

V analizo vprašalnika o življenjskem slogu in zdravju smo vključili 7367 učenk in učencev.

V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili v eksperimentalno skupino 1805 učencev



eksperimentalnega programa.V kontrolno in eksperimentalno skupino smo tako vključili

19.684 učenk in učencev.

METODE

1. Desktiptivna statistika in kontingenčne tabele.

2. Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni

in gibalni razvoj.

3. Korelacijske koeficiente smo izračunali med spremenljivkami telesnega in gibalnega

razvoja ter med spremenljivkami zdravja.

4. Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo.

5. Uporabili smo rezultate testiranj Športno vzgojnega kartona.

6. Dejavnike življenjskega sloga in zdravja smo ugotavljali z anketiranjem učencev in

učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom.


UGOTOVITVE

Ugotovitev, da pri obeh spolih ni bistvene razlike v deležu debelih med eksperimentalno

(športni program »Zdrav življenjski slog«) in kontrolno skupino (učenci, ki na izbranih šolah

niso vključeni v program »Zdrav življenjski slog«) se potrjuje tudi v letu 2015 in je razveseljiva.

Zelo pozitivno je dejstvo, da je delež debelih, ki so vključeni v športni vadbeni program »Zdrav

življenjski slog«, skoraj enak tistemu pri redni športni vzgoji. Odprtost prilagojenega programa,

tudi za debele, je bistvenega pomena in dejansko osmišlja predložen program, ki je predvsem

namenjen šibkejšim. Toda kljub temu še obstajajo rezerve, da se še poveča število debelih v

programu »Zdrav življenjski slog«. Opaziti je trend, da je v letu 2015 usklajenost večja kot v

letih 2011, 2012 in 2013. S pridobljenimi izkušnjami in z dodatno aktivnostjo bodo rezultati v

prihodnje lahko še boljši.

Obstaja zakonitost, ki je opazna skoraj v vseh razredih, da se je količina kožne gube nadlahti

pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino v letu 2014 statistično pomembno

znižala. Pozitiven vpliv eksperimentalnega programa na zmanjšanje količine podkožnega

maščevja je razviden in pričakovan. Zato je tudi v nadaljevanju eksperimenta potrebno

zagotavljat ustrezno pozornosti zagotavljanju primerne telesne teže tako pri učencih kot pri

učenkah. Pozitivne spremembe pri zmanjšanju podkožnega maščevja so skoraj identične pri

obeh spolih.

Razlike med učenci in učenkami, ki so obiskovali program »Zdrav življenjski slog« in

kontrolno skupino učencev so v letu 2014 pozitivne in statistično pomembne v korist

eksperimentalne skupine. Praviloma so pozitivne razlike pri vseh gibalnih sposobnosti, še

posebej pri koordinaciji gibanja vsega telesa, mišični moči ramenskega obroča in aerobni

zmogljivosti.

Razlike v koordinaciji gibanja vsega telesa med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu

2014 statistično pomembno pozitivne in sicer v korist eksperimentalne skupine, relativno velike

in nekoliko bolj poudarjene pri učenkah.

Obseg vadbe v okviru programa »Zdrav življenjski slog« se je povečal in omogočil pozitivne

spremembe v korist učencev in učenk eksperimentalne skupine. Vadbeni program je vseboval

primerno količino raznovrstnih gibalnih nalog, ki so jih učenci in učenke izvajati zbrano in

natančno. Razvoj koordinacije gibanja je mogoč pod pogojem zelo raznovrstnih neznanih

gibalnih nalog, ki zahtevajo tudi ustrezno regeneracijo telesa, hkrati pa zahteva zelo pestro

uporabo učnih metod in oblik dela in seveda primerno gostoto dela. Razvoj koordinacije gibanja

je mogoč tudi z uporabo že znanih gibalnih nalog, toda jih je potrebno izvajati v različnih

okoliščinah z dodatnimi gibalnimi nalogami, ki vzpodbujajo izziv za učence in učenke, da jih

bodo izvajale skladno, hitro in učinkovito.


Razlike v vzdržljivostni moči ramenskega obroča in rok med eksperimentalno in kontrolno

skupino so v letu 2014 stastično pomembno pozitivne. Spremembe so velike in dosegajo

vrednosti med 5-10% izboljšanja mišične moči rok in ramenskega obroča. Največje pozitivne

spremembe so dosežene pri 14 letnih učencih in presegajo 10 odstotkov.

Ugotovitev je še posebej presenetljiva, ker imamo v Sloveniji že več desetletni trend upadanja

vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča. Neustrezna vzdržljivost v moči je zelo slaba

podlaga za zdrav življenjski slog še posebej zato, ker vpliva na slabšo držo telesa in v končni

meri na bolečine v vratu in ramenih. Prav zaradi tega so pozitivne spremembe v mišični moči

ramenskega obroča in rok še posebej pomembne.

Razlike v splošni vzdržljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino v letu 2014 so

pozitivne in statistično pomembne pri vseh starostnih skupinah učencev in učenk. Pri učencih

se pozitivne razlike stopnjuje vzporedno s starostjo otrok, najvišje vrednosti napredka, ki

bistveno presega 5% smo ugotovili pri učencih v devetem razredu osnovne šole.

Potrebno je poudariti, da imamo v Sloveniji že dolgo obdobje poslabšanja splošne vzdržljivosti

pri učencih in učenkah, zato je v analizi preteklega leta ugotovljena tendenca po izboljšanju

splošne vzdržljivosti bilo pozitivno sporočilo,ki so ga učitelji športne vzgoje v letošnjem letu

temeljito nadgradili. Aerobna zmogljivost je najpomembnejši dejavnik gibalnih sposobnosti za

izboljšanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine.

V programih, načrtovanju in realizaciji vadbe je bilo storjeno vse potrebno, da se je obstoječe

stanje splošne vzdržljivosti bistveno radikalno spremeniti v pozitivno smer, zato se upravičena

pričakovanja, da se pomemben napredek aerobnih zmogljivosti nadaljeval tudi v naslednjih

letih. Le na ta način bi postopoma lahko izničili negativne posledice vsaj pri bodočih

generacijah, ki so bile ugotovljne v preteklih dveh desetletjih. Ni dvoma, da bo potrebnega še

veliko več napora, povečati obremenitve in predvsem razumsko motivirati učence in učenke,

še zlasti tiste v zadnjem triletju, da bodo odpravljene posledice preteklega obdobja odpravljene.

Športna dejavnost učencev se je v letu 2012 in še posebej v letu 2013 in 2014, v primerjavi z

letom 2011, povečala in to predvsem v kategorijah 2 uri in več v zadnjih dveh dneh. Očitno se

je delež tistih učencev, ki se vzporedno z vadbo v šoli, ukvarjajo še z vadbo v društvih in so

samoaktivni, bistveno povečal, kar smo delno lahko sklepali že ob podatku, da veliko več otrok

redno tekmuje in manj gleda televizijo. Rezultati o času športne dejavnosti v zadnjih dveh dneh

potrjujejo ugotovitev, da je tudi v četrtem letu programa »Zdrav življenjski slog« prišlo do

kakovostnih sprememb v prid razvoja učencev.

V spremljavi vse od leta 2011 nismo ugotovili tako velikih sprememb trenda pri zmanjševanju

časa, ki ga učenci prebijejo z delom in igro za računalnikom, kot v letu 2014. Tako pri učencih

in učenkah se je za več kot 5% povečalo število tistih, ki se z računalnikom ne ukvarjajo, še

bolj bistveno pa je, da smo dosegli najnižje število učencev in učenk, ki se z računalnikom

ukvrjajo 3,4 ali celo 5 ur dnevno. Zmanjšanje časa za igro in delo z računalnikom, obseg

ukvarjanja z računalnikom je pred štirimi leti bil izjemno velik, je bilo pričakovano z ozirom

na to, da se je bistveno povečal čas, ki ga učenci in učenke namenojo za športno vadbo.


V letu 2014 pa se je bistveno povečalo število učencev (skoraj za 10%), ki se ukvarjajo s

košarko v interesnih programih šol. Promocijske aktivnosti pri izvedbi Evropskega prvenstva v

košarki so bile več kot učinkovite, saj je drastično povečanja števila učencev, ki so ukvarjajko

s košarko prav gotovo posledica uspešno izvedenega Evropskega prvenstva v košarki, ki je na

različnih krajih v Sloveniji vzpodbudilo mlade za to športno dejavnost. K takšni usmeritvi otrok

v košako je zelo verjetno bistveno pripomogel dober rezultat košarkarske reprezentance, smo

pa tudi mnenja, da zelo dobra opremljenost šol za to zvrst športa in seveda kadrovski in

organiozacijski potencial, ki ga imajo šole. Ugotavljamo tudi, da se je število učencev v

društvih, ki se ukvarjajo s košarko bistveno manj povečalo, kot v interesnih programih šol. V

društvih se število učenk, ki igrajo košarko v letu 2014 ni povečalo.

Kljub izjemnemu vplivu medijev v preteklem letu je najbolj pogosta izbira še vedno odbojka

in ples tudi v letu 2014 (pa tudi gimnastike) pri učenkah, športni vsebini pa imata lahko

dolgoročne pozitivne učinke, saj sta to dve športni zvrsti, ki sta med pogostejšimi izbirami pri

odrasli populaciji žensk, kar pomeni, da so učenke opravile zelo dobro pripravo za svojo športno

rekreativno ukvarjanje po zaključku šolanja. Nogomet in košarka kot prva izbrana športa pri

učencih pa imata svoje omejitvene dejavnike v odrasli dobi (zahteva po izvajanju eksplozivnih

in hitrih gibalnih struktur s prevladujočo anaerobno telesno dejavnostjo), v kateri mora zaradi

zdravja prevladovati aerobna dejavnost in vzdrževanje drugih gibalnih sposobnosti. Je pa

potrebno upoštevati, da je pri moški populaciji prevladujoč motiv užitka pred zdravjem in je

tak izbor, z vidika vpliva socialnega okolja (ne pa strokovnosti), pričakovan.

Ugotavljamo, da se je obseg športnih tekmovanj bistveno povečal, hkrati pa se je bistveno

spremenil odnos učencev in učenk do športnih tekmovanj za društva ali šolo.

Nekaj krat več učencev in učenk v letu 2014 tekmuje za šolo, zelo izrazito pa se je zmanjšal

delež tistih učencev in učenk, ki tekmujejo za društva. Iz podatkov je razvidno, da je šola

prevzela številna športna tekmovanja, ki so jih prej organizirala društva. Tako velike

spremembe tekmovalnih sistemov bi bilo smiselno proučevati tako z ožjega strokovnega vidika,

kot tudi organizacijskega in v končni meri finančnega aspekta. Zanimiva je ugotovitev, da je

delež učencev in učenk pri šolskih tekmovanjih praktično enak, le v društvih tekmuje nekaj več

učencev.

V letu 2014 ugotavljamo bistveno izboljšanje stanja skupne športne dejavnosti staršev in otrok,

najkvalitetnejše oblike skupne vadbe vsaj enkrat tedensko se je pri obeh spolih povečala za več

kot 20 odstotnih točk. Vadba v družinskem krogu je prisotna pri nekaterih starostnih kategorijah

že nekaj več kot pri eni tretjini družin. Omenjena sprememba je izjemno pozitivna in je rezultat

na eni strani zelo verjetno kvalitetne izvedbe programa »Zdrav življenjski slog«, na drugi stran

po pozitno naravnana medijska odmevnost TV, radia, dnevnih časopisov, tednikov in revij pa

tudi spletnih aplikacij, ki obravnava potivne učinke športne.dejavnosti na zdravje in kvaliteto

življenja. Poudariti pa velja tudi vloga zdravstva in šolstva, ki se vse bolj pozitivno opredeljuje

do športne dejavnosti vseh starostnih kategorij in ne nazadnje tudi pozitivnega odnosa do športa

številnih pomembnih osebnosti iz različnih področij javnega življenja.


V letu 2014 se je v primerjavi z letom 2013 pomembnost usvajanja novih znanj povečala pri

obeh spolih, nekoliko bolj pa pri učenkah. Velja pa pravilo, da čim mlajši so učenci in učenke,

tem večjo željo imajo po novih znanjih, starejši očitno želijo v večjim meri znanje predvsem

uporabljati. Znižanje pomena novega znanja je lahko opozorilo učiteljem, zlasti pri delu z

učenci in mlajšimi starostnimi skupinami, da mora biti motiv pridobivanja novega znanja eden

izmed temeljnih motivov, saj dolgoročna zagotavlja kvalitetnejše učinke opravljenega dela.

Učenci in učenke v letu 2014 menijo, da so bolj napredovali v gibalnih sposobnostih kot v letu

2011, 2012 in 2013. Da so zelo napredovali v gibalnih sposobnostih je v letu 2014 doseženo

najvišje soglasje, kar se sklada z dejanskim napredkom gibalnih sposobnosti učencev in učenk

v letu 2014. Odnos učencev do napredka v giballnih zmogljivostih je v letu 2014 najboljši, kar

pomeni, da so učitelji opozorila v preteklem letu upoštevali in izboljšali odnos do zagotavljanja

takšnih vadbenih programov, ki so zagotovili višjo raven gibalnih zmogljivosti.

Ocena zdravja tako učencev kot učenk je sicer zelo visoka, saj je zelo slabo oceno dal zgolj

odstotek učencev in učenk. V letu 2013 smo učitelje športne vzgoje pozvali da v svojih okoljih

rezultate preteklega leta kritično obravnavajo in jim v programu »Zdrav življenjski slog«

posvetijo več pozornosti, tako z vidika osveščanja, kot tudi s še bolj načrtnim delom pri

opredelitvi vsebin, obremenitev in metod dela, ki bodo sledile ciljem zagotavljanja višje ravni

zdravja učencev in učenk. Zelo verjetno je, da so se prizadevanja učiteljev da učence in učenke

bolj ozaveščajo o pomenu zdravja za aktivni življenjski slog, izkazala kot pozitivni dejavnik na

oblikovanje pozitivnega mnenja o zdravju, ki je v letu 2014 dosegla najvišjo raven

Pri vprašanju: »Ali si se počutil »fit« in dobro?«, se je več kot 50 odstotkov fantov odločilo za

odlično oceno, pri dekletih pa nekaj manj kot polovica. Ocene so v letu 2014, v primerjavi z

leti 2011, 2012, 2013, najvišje. Pri starejših učencih in učenkah so ocene praviloma nižje. Ocene

dobrega počutja so sicer visoke. Dobro počutje nedvomno odraža dobro izpeljano vadbo in

vzpodbude za samoorganizirano vadbo in vadbo v okviru društev.

Na vprašanju: »Ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran?«, se je z odlično oceno ocenilo

skoraj 50 odstotkov učencev in učenk. Zelo velike težave z zbranostjo pri pouku in učenju ima

nekaj manj kot 5 odstotkov učencev in učenk. Pri učencih in učenkah se je zbranost pri pouku

in učenju po njihovem mnenju nekoliko povečala in je v letu 2014 najvišja v zadnjih štirih letih.

Med drugim ugotavljamo, da je povprečna gibalna zmogljivost - XT (XT je standardizirana

povprečna vrednost vseh gibalnih sposobnosti), pomembno statistično povezana z nekaterimi

okoljskimi dejavniki in s standardiziranim vprašalnikom za oceno zdravja (standardiziran na

ravni EU).

Faktorska analiza navedenih vprašanj verodostojno predstavlja naslednje faktorje: faktor

POZITIVNO OSEBNO POČUTJE (imam čas zase, za prijatelje, počnem, kar želim in se dobro

počutim v šoli), drugi faktor imenovan ZDRAV IN ZMOGLJIV (ocena zdravja, sem fit in imam

veliko energije)in tretji faktor DEPRESIVNOST (sem žalosten in osamljen). Na prvi in drugi

faktor smo v korelacijskim matriki dobili visoke pozitivne projekcije med 0,20 in 0,40, na tretji

faktor pa praviloma negativne značilne projekcije vrednosti okrog 0,20 do 0,30. Na ta način


smo v Sloveniji prvič dokazali, na visoko reprezentativnem vzorcu, pozitivno povezanost med

gibalnimi sposobnostmi in zdravjem, ki je opredeljeno z najboljšim merskim postopkom za

oceno zdravja v Evropski uniji.

Na osnovi številnih dejavnikov gibalne zmogljivosti, telesnih značilnosti, vključenosti v športni

program, odnosa do učinkov športa na osebnostni razvoj in elementov, ki sestavljajo oceno

zdravja, lahko ugotovimo, da je v letu 2014, v primerjavi z leti 2011-2013, prišlo do pozitivnih

sprememb, ki jih zagotavlja dodatni športni program »Zdrav življenjski slog«. V skladu s

pričakovanji je učinek dodatnih dveh ur športne dejavnosti ob 3. urah športne vzgoje zagotovil

dodano vrednost, ki se kaže v še večjem obsegu športne vadbe v društvih in večji

samoaktivnosti, hkrati pa zagotavlja napredek v osebnostnem, telesnem in gibalnem razvoju

otrok in mladine. Napredek je v skladu s teorijo, da dve uri telesne dejavnosti dnevno,

zagotavljata pospešen razvoj učencev in učenk. Z vsemi oblikami vadbe kot so redna športna

vzgoja, dodatne dve uri v »Zdravem življenjskem slogu, vadba v društvih in samoaktivnost,

smo osnovni cilj dosegli.

Vzporedno s pozitivnimi dosežki v programu »Zdrav življenjski slog« pa je potrebno povečati

zavedanje, da je mogoče z izboljšavami v vodenju in načrtovanju procesa vadbe doseči še boljše

rezultate. Ob doseženem cilju, da so učenci in učenke zelo zadovoljni s programom, pa moramo

izpostaviti, da je mogoče učence še kljub napredku tudi bistveno več naučiti in predvsem

povečati gibalno zmogljivost in še več storiti za gibalno manj kompetentnme učenke in še

posebej učence. Bistveno večji poudarek v športni vadbi bi moral biti na povečanju aerobne

zmogljivosti in mišični moči ramenskega obroča in rok ter na povečanju koordinacije gibanja

vsega telesa, klju temu, da je bil v letu 2014 narejen pomemben pozitiven premik. Analiza je

hkrati z nekaterimi ugotovitvami izpostavila tudi številne dodatne možnosti raziskovanja, ki bi

lahko omogočilo bolj kakovostno načrtovanje in realizacijo športne vadne, predvsem z gibalno

manj kompetentnimi učenci in učenkami in še posebej z nadarjenimi učenci, s katero bi lahko

v športnih društvih znantno racionalizirali proces treninga in predvsem zagotovili bistveno

večje učinke pri vadbi učencev in učenk.

Ni mogoče mimo ugotovitve, da mladim nezaposlenim profesorjem športne vzgoje, ki pred

začetkom nastopa dela v programu »Zdrav življenjski slog« niso imeli dovolj praktičnih

izkušenj, na določenih strokovnih področjih manjka znanja. Prav zato bi bilo potrebno

organizirati dodatna izpopolnjevanja za učitelje, na katerih bi morali izmenjati prevsem

pozitivne prakse nekaterih šol, vzporedno pa zagotoviti ustrezna znanja za tista področja, na

katerih bi upravičeno lahko pričakovali večje pozitivne spremembe pri učencih in učenkah. Še

posebej priporočamo program izobraževanja, ki bi bil usmerjen v pridobivanja znanja o

kondicijskem treniranju, racionalni rabi sodobnih oblik dela in zagotavljanje pogojev za

povečanje motivacije.


LITERATURA

Adamo, K. B., S. A. Prince, A. C. Tricco, S. Connor-Gorber in M. Tremblay (2009). "A

comparison of indirect versus direct measures for assessing physical activity in the

pediatric population: A systematic review." International Journal of Pediatric Obesity

4(1): 2-27.

Ainsworth, B. E., W. L. Haskell, S. D. Herrmann, N. Meckes, D. R. Bassett Jr, C. Tudor-Locke,

J. L. Greer, J. Vezina, M. C. Whitt-Glover in A. S. Leon (2011). "2011 Compendium of

Physical Activities: a second update of codes and MET values." Medicine and Science

In Sports and Exercise 43(8): 1575-1581.

Angelus, E. (2012). Agenda for child-friendly neighbourhood planning policy

recommendations for european cities to support children and young people. Stuttgart,

Stuttgart Coordination Office Cities for Children, Policy Office of the Mayor.

Blüher, M. (2010). "The distinction of metabolically ‘healthy’from ‘unhealthy’obese

individuals." Current Opinion in Lipidology 21(1): 38-43.

Bowler, D. E., L. M. Buyung-Ali, T. M. Knight in A. S. Pullin (2010). "A systematic review of

evidence for the added benefits to health of exposure to natural environments." BMC

Public Health 10(1): 456.

Bratina, N., V. Hadžić, T. Batellino, B. Pistotnik, M. Pori, D. Šajber, M. Žvan, B. Škof, G.

Jurak in M. Kovač (2011). "Slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in

mladostnikov v starostni skupini od 2 do 18 let." Zdravstveni vestnik 80(12): 885-896.

Brown, T. in C. Summerbell (2009). "Systematic review of school‐based interventions that

focus on changing dietary intake and physical activity levels to prevent childhood

obesity: an update to the obesity guidance produced by the National Institute for Health

and Clinical Excellence." Obesity Reviews 10(1): 110-141.

Calori, G., G. Lattuada, L. Piemonti, M. P. Garancini, F. Ragogna, M. Villa, S. Mannino, P.

Crosignani, E. Bosi in L. Luzi (2011). "Prevalence, Metabolic Features, and Prognosis

of Metabolically Healthy Obese Italian Individuals The Cremona Study." Diabetes Care

34(1): 210-215.

Cappuccio, F. P., F. M. Taggart, N.-B. Kandala in A. Currie (2008). "Meta-analysis of short

sleep duration and obesity in children and adults." Sleep 31(5): 619.

Castetbon, K. (2015). "Recent prevalence of child and adolescent overweight and obesity in

France and abroad." Archives de pediatrie: organe officiel de la Societe francaise de

pediatrie 22(1): 111-115.

Chinapaw, M. J. M., L. B. Mokkink, M. N. M. van Poppel, W. van Mechelen in C. B. Terwee

(2010). "Physical Activity Questionnaires for Youth A Systematic Review of

Measurement Properties." Sports Medicine 40(7): 539-563.


Chodzko-Zajko, W., A. Schwingel in C. H. Park (2009). "Successful aging: the role of physical

activity." American Journal of Lifestyle Medicine 3(1): 20-28.

Colditz, G. A. (1999). "Economic costs of obesity and inactivity." Medicine and Science In

Sports and Exercise 31(11 Suppl): S663-667.

European Commission (2014). Sport and Physical Activity: Special Eurobarometer 412.

Brussels, European Commission.

De Meester, F., F. J. van Lenthe, H. Spittaels, N. Lien in I. De Bourdeaudhuij (2009).

"Interventions for promoting physical activity among European teenagers: a systematic

review." International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity 6: 82.

de Onis, M., A. W. Onyango, E. Borghi, A. Siyam, C. Nishida in J. Siekmann (2007).

"Development of a WHO growth reference for school-aged children and adolescents."

Bulletin of the World Health Organization 85(9): 660-667.

Do Lee, C., A. R. Folsom in S. N. Blair (2003). "Physical activity and stroke risk a meta-

analysis." Stroke 34(10): 2475-2481.

Edwards, P. in T. A. (2007). Spodbujanje telesne dejavnosti in aktivnega življenja v mestnih

okoljih: vloga organov lokalnih oblasti. Maribor, Zavod za zdravstveno varstvo

Maribor, Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo

zdravja.

Gaziano, J. M. (2010). "Fifth phase of the epidemiologic transition: the age of obesity and

inactivity." JAMA 303(3): 275-276.

Hamer, M. in E. Stamatakis (2012). "Metabolically healthy obesity and risk of all-cause and

cardiovascular disease mortality." The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism

97(7): 2482-2488.

Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE programmes in the European

context: Quality issues. 4th International Symposium Youth Sport 2008 - The Heart of

Europe. Book of Abstracts. G. Starc, M. Kovač and K. Bizjak. Ljubljana, University of

Ljubljana, Faculty of Sport: 9-26.

Hellénius, M. L. in C. J. Sundberg (2011). "Physical activity as medicine: time to translate

evidence into clinical practice." British Journal of Sports Medicine 45(3): 158-158.

Heyn, P., B. C. Abreu in K. J. Ottenbacher (2004). "The effects of exercise training on elderly

persons with cognitive impairment and dementia: a meta-analysis." Archives of

Physical Medicine and Rehabilitation 85(10): 1694-1704.

Janssen, I. in A. G. LeBlanc (2010). "Systematic review of the health benefits of physical

activity and fitness in school-aged children and youth." International Journal of

Behavioral Nutrition and Physical Activity 7.

Jurak, G., A. Cooper, B. Leskošek in M. Kovač (2013). "Long-term effects of 4-year

longitudinal school-based physical activity intervention on the physical fitness of

children and youth during 7-year follow-up assessment." Central European Journal of


Public Health 21(4): 190.

Jurak, G. in M. Kovač (2009). "Ali kurikularne spremembe dohajajo spremembe v življenjskih

slogih otrok?" Sodobna pedagogika 60(1): 318-333.

Jurak, G. in M. Kovač (2011a). "Frequency and characteristics of excuses given by students

attending special sports classes of secondary school to avoid participating in physical

education class." Slovenian Journal of Public Health 50(2): 95-105.

Jurak, G. in M. Kovač (2011b). "Opravičevanje med poukom športne vzgoje v osnovni šoli."

Didactica Slovenica 26(4): 18-31.

Jurak, G., M. Sorić, G. Starc, M. Kovač, M. Mišigoj‐Duraković, K. Borer in J. Strel (2015).

"School day and weekend patterns of physical activity in urban 11‐year‐olds: A cross‐

cultural comparison." American Journal of Human Biology 27(2): 192-200.

Jurak, G., J. Strel, B. Leskošek in M. Kovač (2011). "Influence of the enhanced physical

education curriculum on the physical fitness of children." Hrvatski časopis za odgoj i

obrazovanje 13(4): 41-70.

Jurak, G., Kovač, M., Starc, G., Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M., Borer, K. in Strel, J. (2012).

Physical activity of 11-year-old children from Zagreb, Ljubljana and Ann Arbor. V:

Šimović, V. in Bežen, A. (ur.). Education in the modern European environment: book

of abstracts: September 17-18, 2012, Opatija, Croatia. Zagreb: Učiteljski fakultet

Sveučilišta, str. 2.

Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2011). Od rezultata istraživanja do prakse u fiziškom

vaspitanju: slučaj Slovenije oz. From research findings to PE practice: case of Slovenia.

V: Radisavljević Janić, S., Milanović, I. in Bokan, B. (ur.). Zbornik sažetaka. Beograd:

Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja, str. 20-21.

Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2012). Od rezultata istraživanja do prakse fizičkog

vaspitanja : slučaj Slovenije oz. From research findings to PE practice : case of Slovenia.

V: Bokan, B. in Radisavljević Janić, S. (ur.), Efekti primene fizičke aktivnosti na

antropološki status dece, omladine i odraslih oz. Effects of physical activity application

to anthropological status with children, youth and adults. Beograd: Fakultet sporta i

fizičkog vaspitanja, str. 29-41 in 325-337.

Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2012). From research findings to good PE practice

in Slovenia. V: Global Forum 2012 for physical education pedagogy : revitalizing health

and physical education through community based networking: abstracts and posters :

Germany, Sportschloss Velen, May 9-11, 2012. Essen: Willibald Gebhardt research

institute, str. 1.

Jurak, G., Radisavljević Janić, S., Milanović, I., Strel, J. in Kovač, M. (2012). Physical fitness

of 12-year-old girls from capitals of Serbia and Slovenia. Kinanthropol., vol. 48, št. 1,

str. 42-50.

Jurak, G., Strel, J., Leskošek, B. in Kovač, M. (2011). Influence of the enhanced physical

education curriculum on children's physical fitness oz. Utjecaj programa kineziološke


intervencije na fizičku kondiciju djece. Hrvat. čas. odgoj obraz., vol. 13, št. 4, str. 41-

59 in 60-70.

Jurak, G., Strel, J., Leskošek, B. in Kovač, M. (2012). Long-term effects of the physical activity

intervention on the physical fitness of children. V: 7th European Youth Heart Study

Scientific Symposium, 22-26 October 2012, Funchal, Madeira Island, Portugal. Key

issues in childhood physical activity science: abstracts book. Funchal: Universidade de

Madeira, Colégio dos Jesuítas-Rua dos Ferreiros, str. 45.

Juvan, K. A. (2015). "Priporočila za preventivne preglede srčno-žilnega sistema pri odraslih

rekreativnih športnikih." Zdravniški Vestnik 83(12).

Kallings, L. V., M. E. Leijon, J. Kowalski, M.-L. Hellénius in A. Stahle (2009). "Self-reported

adherence: a method for evaluating prescribed physical activity in primary health care

patients." Journal of Physical Activity & Health 6(4): 483.

Karelis, A. D., M. Faraj, J.-P. Bastard, D. H. St-Pierre, M. Brochu, D. Prud’homme in R.

Rabasa-Lhoret (2005). "The metabolically healthy but obese individual presents a

favorable inflammation profile." The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism

90(7): 4145-4150.

Katzmarzyk, P. T. in I. Janssen (2004). "The economic costs associated with physical inactivity

and obesity in Canada: an update." Canadian Journal of Applied Physiology 29(1): 90-

115.

Klissouras, A. C., M. Ravazzolo, R. Renson in W. Tuxworth (1988). Eurofit: European Test of

Physical Fitness. Rome, Council of Europe, Committee for the development of sport.

Kohl, H. W., J. E. Fulton in C. J. Caspersen (2000). "Assessment of physical activity among

children and adolescents: a review and synthesis." Preventive Medicine 31(2): S54-S76.

Kovač, M., G. Jurak in B. Leskošek (2012). "The prevalence of excess weight and obesity in

Slovenian children and adolescents from 1991 to 2011." Anthropological Notebooks

18(1): 91103.

Kovač, M., G. Jurak, G. Starc, B. Leskošek in J. Strel (2011). Športnovzgojni karton:

diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji.

Ljubljana, Fakulteta za šport.

Kovač, M. in G. Starc (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana,

Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo Zveza društev športnih pedagogov

Slovenije.

Kovač, Marjeta, Strel, Janko, Jurak, Gregor, Leskošek, Bojan, Dremelj, Saša, Kovač, Petra,

Mišigoj-Duraković, Marjeta, Sorić, Maroje, Starc, Gregor. Physical activity, physical

fitness levels, daily energy intake and some eating habits of 11-year-old children. V:

Prskalo, Ivan (ur.). EMEE 2012 - Education in the modern European environment :

special edition = EMEE 2012 - Odgoj i obrazovanje u suvremenom europskom

kontekstu : specijalno izdanje, (Hrvatski časopis za odgoj i obrazovanje, ISSN 1848-

5189, ISSN 1848-5650, Specijalno izdanje, = Special edition, vol. 15, no. 1). Zagreb:


University of Zagreb, Faculty of teacher education: = Sveučilište u Zagrebu, Učiteljski

fakultet, 2013, vol. 15.

Kovač, Marjeta, Leskošek, Bojan, Strel, Janko, Jurak, Gregor. Razlike v telesni zmogljivosti

slovenskih srednješolcev. Šport, ISSN 0353-7455, 2013, letn. 61, št. 1/2, str. 5-11, ilustr.

Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Dremelj, S., Kovač, P., Mišigoj-Duraković, M. in Strel, J.

(2011). Dnevni vnos hrane, telesna zmogljivost in telesna dejavnost 11-letnih učencev

in učenk. V: Kovač, M., Plavčak, M. in Leskošek, B. (ur.). Zbornik 24. mednarodnega

posveta športnih pedagogov Slovenije [Murska Sobota 18. in 19. november 2011].

Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 58-67.

Kovač, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2008). Overweight and obesity trends in slovenian boys

from 1991 to 2006 oz. Tendence k nadvaze a obezite u slovinskych chlapcu v letech

1991-2006., Gymn., vol. 38, št. 1, str. 17-26.

Kovač, M., Rogelj, K., Strel, J. in Starc, G. (2010). Gibalno manj kompetentni otroci v začetnih

letih šolanja. V: Kovač, M. in Plavčak, M. (ur.). Zbornik 23. mednarodnega posveta

športnih pedagogov Slovenije [Murska Sobota, 18. do 20. november 2010]. Ljubljana:

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 48-56.

Kovač, M., Strel, J. in Jurak, G. (2008). Competences of general teachers for teaching physical

education-contrasts between implicit and explicit. V: Prskalo, I., Strel, J., Findak, V. in

Šimović, V (ur.). Conference proceedings of The First Special Focus Symposium on

Kinesiological Education in Pre School and primary education, October 25th to 27th,

2007 in Zadar, Croatia. Conference proceedings of the First Special Focus Symposium

on Kinesiology Education in Pre School and Primary Education. Zagreb: ECNSI-The

European Center for Advanced and Systematic Research, str. 23-35.

Kovač, M., Strel, J., Jurak, G. in Leskošek, B. (2012). Morphological characteristics and motor

fitness among girls attending different secondary-school programmes. Int. J. Morphol.,

vol. 30, št. 2, str. 411-416.

Kovač, M. in Strel, J. (2009). Prikrajšani, ki šport najbolj potrebujejo. Šport mlad., letn. 17, št.

144, str. 12-13.

Kristjansson, E., W. Hogg, S. Dahrouge, M. Tuna, L. Mayo-Bruinsma in G. Gebremichael

(2013). "Predictors of relational continuity in primary care: patient, provider and

practice factors." BMC Family Practice 14(1): 72.

Leskošek, B., Strel, J. in Kovač, M. (2010). Overweight and obesity in Slovenian schoolgirls,

1991-2006 oz. Prekomjerna debljina i pretilost kod slovenskih učenica, 1991-2006.

Coll. antropol., vol. 34, št. 4, str. 1303-1308.

Leskošek, B., Strel, J., Markelj, N. in Kovač, M. (2010). Diseases and chronical injuries among

Slovenian PE teachers. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International

Congress Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts.

Ljubljana: Faculty of Sport, str.140.


Lestan, K. A., I. Eržen in M. Golobič (2014). "The role of open space in urban neighbourhoods

for health-related lifestyle." International Journal of Environmental Research and Public

Health 11(6): 6547-6570.

Lissner, L., A. Sohlström, E. Sundblom in A. Sjöberg (2010). "Trends in overweight and

obesity in Swedish schoolchildren 1999–2005: has the epidemic reached a plateau?"

Obesity Reviews 11(8): 553-559.

Mark, A. E. in I. Janssen (2008). "Relationship between screen time and metabolic syndrome

in adolescents." Journal of Public Health 30(2): 153-160.

Markelj, N. in Strel, J. (2008). The frequency of sport activity and body mass index of Slovenian

youth aged 11-18 years. V: Doupona Topič, M. in Ličen, S. (ur.). Sport, culture &

society: an account of views and perspectives on social issues in a continent (and

beyond). Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of sport, str. 155-160.

Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M., Borer, K., Starc, G., Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2012).

The associations of short sleep duration and adiposity in 11-12 year old children. V: 7th

European Youth Heart Study Scientific Symposium, 22-26 October 2012, Funchal,

Madeira Island, Portugal. Key issues in childhood physical activity science: abstracts

book. Funchal: Universidade de Madeira, Colégio dos Jesuítas-Rua dos Ferreiros, str.

71.

Moreland, J. D., J. A. Richardson, C. H. Goldsmith in C. M. Clase (2004). "Muscle weakness

and falls in older adults: a systematic review and meta‐analysis." Journal of the

American Geriatrics Society 52(7): 1121-1129.

Must, A. in S. Parisi (2009). "Sedentary behavior and sleep: paradoxical effects in association

with childhood obesity." International Journal of Obesity 33: S82-S86.

Oja, P., F. C. Bull, M. Fogelholm in B. W. Martin (2010). "Physical activity recommendations

for health: what should Europe do?" BMC Public Health 10(1): 10.

Olshansky, S. J. in A. B. Ault (1986). "The fourth stage of the epidemiologic transition: the age

of delayed degenerative diseases." The Milbank Quarterly: 355-391.

Olsson, S. J., M. Börjesson, E. Ekblom-Bak, E. Hemmingsson, M.-L. Hellénius in L. V.

Kallings (2015). "Effects of the Swedish physical activity on prescription model on

health-related quality of life in overweight older adults: a randomised controlled trial."

BMC Public Health 15(1): 687.

World Health Organization (2010). Global recommendations on Physical Activity for Health.

Geneva, World health Organization.

Evropski parlament (2007). Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi športa v izobraževanju

(2007/2086(INI)). Strassbourg, Evropski parlament.

Pate, R. R., M. Pratt, S. N. Blair, W. L. Haskell, C. A. Macera, C. Bouchard, D. Buchner, W.

Ettinger, G. W. Heath, A. C. King, A. Kriska, A. S. Leon, B. H. Marcus, J. Morris, R.

S. Paffenbarger, K. Patrick, M. L. Pollock, J. M. Rippe, J. Sallis in J. H. Wilmore (1995).

"Physical-Activity and Public-Health - a Recommendation from the Centers-for-


Disease-Control-and-Prevention and the American-College-of-Sports-Medicine."

Jama-Journal of the American Medical Association 273(5): 402-407.

Peternelj, B., Škof, B. in Strel, J. (2008). Differences between Slovenian pupils attending sport

class and those attending a regular school programme. Int. j. phys. educ., vol. 45, št. 3,

str. 144-151.

Peternelj, B., Škof, B. in Strel, J. (2009). Academic achievement of pupils in sport classes:

pupils attending sport classes have higher final grades, but ... oz. Učni uspeh učencev v

športnih oddelkih: učenci iz športnih oddelkov imajo višje končne ocene, vendar ....

Kinesiol. Slov., vol. 15, št. 1, str. 5-16.

Peterson, M. D., M. R. Rhea, A. Sen in P. M. Gordon (2010). "Resistance exercise for muscular

strength in older adults: a meta-analysis." Ageing Research Reviews 9(3): 226-237.

Salmon, J. (2010). "Novel Strategies to Promote Children's Physical Activities and Reduce

Sedentary Behavior." Journal of Physical Activity & Health 7: S299-S306.

Scarborough, P., P. Bhatnagar, K. K. Wickramasinghe, S. Allender, C. Foster in M. Rayner

(2011). "The economic burden of ill health due to diet, physical inactivity, smoking,

alcohol and obesity in the UK: an update to 2006–07 NHS costs." Journal of Public

Health 33(4): 527-535.

Shaya, F. T., D. Flores, C. M. Gbarayor in J. Wang (2008). "School‐based obesity interventions:

A literature review." Journal of School Health 78(4): 189-196.

Shephard, R. J. (2003). "Limits to the measurement of habitual physical activity by

questionnaires." British Journal of Sports Medicine 37(3): 197-206.

Sims, E. A. (2001). "Are there persons who are obese, but metabolically healthy?" Metabolism

50(12): 1499-1504.

Sorić, M., G. Starc, K. T. Borer, G. Jurak, M. Kovač, J. Strel in M. Mišigoj-Duraković (2014).

"Associations of objectively assessed sleep and physical activity in 11-year old

children." Annals of Human Biology 42(1): 31-37.

Sorić, Maroje, Starc, Gregor, Borer, Katarina, Jurak, Gregor, Kovač, Marjeta, Strel, Janko,

Mišigoj-Duraković, Marjeta. Associations of objectively assessed sleep and physical

activity in 11-year old children. Annals of human biology, ISSN 1464-5033, 2014, 7

str.

Sorić, M., Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Borer, K. in Mišigoj-Duraković, M. (2012).

The associations of sleep duration and physical activity in 11-12 year old children. V:

7th European Youth Heart Study Scientific Symposium, 22-26 October 2012, Funchal,

Madeira Island, Portugal. Key issues in childhood physical activity science: abstracts

book. Funchal: Universidade de Madeira, Colégio dos Jesuítas-Rua dos Ferreiros, str.

70.

Sorić, M., Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Mišigoj-Duraković, M. (2010). Daily

energy expenditure and physical activity levels of 11-year-old girls in Slovenia and

Croatia. V: KOVAČ, M., JURAK, G. in STARC, G. (ur.). 5th International Congress


Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty

of Sport, str. 190.

Bureau of the Committee for the Development of Sport (2002). Draft conclusions on improving

physical education and sport for children and young people in all European countries.

MSL-IM16 (2002) 5 Rev. 3. 16th Informal Meeting of European Sports Ministers,

Warsaw, Poland, 12-13 September. Strasbourg, Council of Europe.

Starc, G. in J. Strel (2011). "Is there a rationale for establishing Slovenian body mass index

references of school-aged children and adolescents." Anthropological Notebooks 17(3):

89-100.

Starc, G. in J. Strel (2012). "Influence of the quality implementation of a physical education

curriculum on the physical development and physical fitness of children." BMC Public

Health 12(1): 61.

Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M. in Strel, J. (2010).

Comparison of energy expenditure during schooldays and weekends between 11-year-

old boys from Ljubljana and Zagreb. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th

International Congress Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of

abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport,str. 192.

Starc, G., Kovač, M., Jurak, G., Dremelj, S., Kovač, P., Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M. in

Strel, J. (2011). Daily energy intake, physical activity and physical fitness levels and

some eating habits of 11-year-old students. V: Milanović, D. in Sporiš, G. (ur.). 6th

International Scientific Conference on Kinesiology, Zagreb, Croatia, September 08-11,

2011. Integrative power of kinesiology: proceedings book. Zagreb: Faculty of

Kinesiology, University of Zagreb, str. 131.

Starc, G. in Strel, J. (2010). Influence of competent PE teaching on physical fitness of children

- a 3-year study. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International Congress

Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty

of Sport, str. 38-39.

Starc, G. in Strel, J. (2010). Influence of competent PE teaching on physical fitness of children

- a 3-year study. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International Congress

Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010 oz. Proceedings of the 5th

International Congress Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Ljubljana:

Faculty of Sport, str. 95-99.

Starc, G. in Strel, J. (2011). Is there a rationale for establishing Slovenian body mass index

references for school-aged children and adolescents? Anthropol. noteb. 17, št. 3, str. 89-

100.

Starc, G. in Strel, J. (2011). Tracking excess weight and obesity from childhood to young

adulthood: a 12-year prospective cohort study in Slovenia. Public health nutr., vol. 14,

št. 1, str. 49-55.

Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of a physical eduation


curriculum on the physical development and physical fitness of children. Public Health,

vol. 12.

Strel, J. (2014). Analiza projekta »Zdrav življenjski slog« za leto 2013/2014. Ljubljana, Zavod

za šport RS Planica, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Strel, J., F. Ambrožič, M. Kondrič, M. Kovač, B. Leskošek, J. Štihec in sod. (1997).

Športnovzgojni karton. Ljubljana, Ministry of Education and Sport.

Strel, J., M. Kovač, G. Jurak, J. Bednarik, B. Leskošek, G. Starc, M. Majerič in T. Filipčič

(2003). Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in

mladine v Sloveniji v letih 1990-2000. Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in

zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990-2000. M. Kovač and G.

Starc. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Strel, J., M. Kovač, G. Starc in G. Jurak (2003). "Spremembe v motoričnem razvoju otrok in

mladine v Sloveniji v letih 1990-2000." Šport 51(2): 3-10.

Strel, J. in J. Šturm (1980). Predlog informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje

motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji.

Ljubljana, Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.

Strel, J. (2008). Longitudinal comparison of development of certain physical characteristics and

motor abilities of three generations of pupils of both gender, in the first three years of

primary school in Slovenia between the years 1987-1989, 1996-1998 and 2004-2007.

V: Prskalo, I., Strel, J., Findak, V. in Šimović, V. (ur.). Conference proceedings of The

First Special Focus Symposium on Kinesiological Education in Pre School and primary

education, October 25th to 27th, 2007 in Zadar, Croatia. Conference proceedings of the

First Special Focus Symposium on Kinesiology Education in Pre School and Primary

Education. Zagreb: ECNSI-The European Center for Advanced and Systematic

Research, str. 8-22.

Strel, J., Bizjak, K., Starc, G. in Kovač, M. (2009). Longitudinal comparison of development

of certain physical characteristics and motor abilities of two generations of children and

youth, aged 7 to 18, in Slovenian primary and secondary schools in the period 1990-

2001 and 1997-2008. V: Bokan, B. (ur.). Theoretical, methodology and methodical

aspects of physical education: conference proceedings. Beograd: Faculty of sport and

physical education, str. 21-33.

Strel, J. in Kovač, M. (2010). Individualisation and differentiation in physical education classes

oz. Individualizacija i diferenciacija u nastavi tjelesne i zdravstvene kulture. V: Prskalo,

I., Findak, V. in Strel, J. (ur.). Individualizing instruction in kinesiology education.

Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilišta, str. 16-40.

Strel, J., Kovač, M. in Jurak, G. (2007). Physical and motor development, sport activities and

lifestyles of Slovenian children and youth-changes in the last few decades. V:

Brettschneider, W. D. in Naul, R. (ur.). Obesity in Europe: young people's physical

activity and sedentary lifestyles. Sport sciences international, vol. 4. Frankfurt am Main

etc.: P. Lang, cop., str. 243-264.


Strel, J., Kovač, M. in Starc, G. (2010). Comparison of some physical and motor dimensions in

the period 1991-2000 and 2001-2010 among children and youth between 7 and 18 years

of age. V: Starc, G. (ur.). Hard reality of dream society - uses of anthropology in

contemporary world: book of abstracts. Ljubljana: Slovene Anthropological Society,

str. 50.

Strel, J. in Sila, B. (2010). Športne dejavnosti slovenske mladine med 15. in 18. letom starosti

oz. Sport activity of Slovenian adolescents aged between 15 and 18. Šport (Ljublj.), letn.

58, št. 1/2, str. 124-129.

Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2011). SLOVFIT sistem kot podlaga za učinkovitejši telesni

in gibalni razvoj otrok in mladine. V: Farkaš-Lainščak, J. (ur.). Z dokazi podprto javno

zdravje: zbornik prispevkov. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje,

str. 59-72.

Strel, J., Starc, G., Leskošek, B., Jurak, G. in Kovač, M. (2010). Comparison of Slovenian

children and youth physical fitness in the periods of 1991-2000 and 2001-2010. V:

Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International Congress Youth Sport 2010,

Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport, str. 194.

Sugiyama, T., E. Leslie, B. Giles-Corti in N. Owen (2008). "Associations of neighbourhood

greenness with physical and mental health: do walking, social coherence and local social

interaction explain the relationships?" Journal of Epidemiology and Community Health

62(5): e9-e9.

Sundblom, E., M. Petzold, F. Rasmussen, E. Callmer in L. Lissner (2008). "Childhood

overweight and obesity prevalences levelling off in Stockholm but socioeconomic

differences persist." International Journal of Obesity 32(10): 1525-1530.

Šturm, J. (1972). Osnovni parametri in norme telesnih sposobnosti učencev in učenk osnovnih

šol v SR Sloveniji: zaključno poročilo raziskovalne naloge. Ljubljana, Visoka šola za

telesno kulturo.

Takano, T. (2003). "Examples of research activities for Healthy Cities." Healthy Cities and

Urban Policy Research: 162.

Telama, R., X. L. Yang, J. Viikari, I. Valimaki, O. Wanne in O. Raitakari (2005). "Physical

activity from childhood to adulthood - A 21-year tracking study." American Journal of

Preventive Medicine 28(3): 267-273.

Tulloch, H., M. Fortier in W. Hogg (2006). "Physical activity counseling in primary care: who

has and who should be counseling?" Patient Education and Counseling 64(1): 6-20.

Ušaj, A. in Strel, J. (2012). Changes in running velocity of Slovenian 16 year old boys in 1990,

2000 and 2010. V: Doupona Topič, M. in Kajtna, T. (ur.). Youth sport: abstract book.

Ljubljana: Faculty of Sport, str. 59.

Visscher, T., B. Heitmann, A. Rissanen, M. Lahti-Koski in L. Lissner (2015). "A break in the

obesity epidemic&quest; Explained by biases or misinterpretation of the data&quest."

International Journal of Obesity 39(2): 189-198.


Voulgari, C., N. Tentolouris, P. Dilaveris, D. Tousoulis, N. Katsilambros and C. Stefanadis

(2011). "Increased heart failure risk in normal-weight people with metabolic syndrome

compared with metabolically healthy obese individuals." Journal of the American

College of Cardiology 58(13): 1343-1350.

Wang, Y. C., K. McPherson, T. Marsh, S. L. Gortmaker in M. Brown (2011). "Health and

economic burden of the projected obesity trends in the USA and the UK." The Lancet

378(9793): 815-825.

Wee, C. C., E. P. McCarthy, R. B. Davis in R. S. Phillips (1999). "Physician counseling about

exercise." JAMA 282(16): 1583-1588.

Whitlock, E. P., C. T. Orleans, N. Pender in J. Allan (2002). "Evaluating primary care

behavioral counseling interventions: An evidence-based approach" American Journal

of Preventive Medicine 22(4): 267-284.

WHO (2010). "Global recommendations on physical activity for health." Geneva: World Health

Organization.

Wijnhoven, T., J. van Raaij, A. Sjöberg, N. Eldin, A. Yngve, M. Kunešová, G. Starc, A. I. Rito,

V. Duleva in M. Hassapidou (2014). "WHO European childhood obesity surveillance

initiative: School nutrition environment and body mass index in primary schools."

International Journal of Environmental Research and Public Health 11(11): 11261-

11285.

Žgeč, F. (1926). "Razvoj otroka v šolski dobi." Pedagoški zbornik Slovenske šolske matice za

leto 1926 23(5): 46-112.

evalvacija programa zdrav Življenjski …...3 zdrav življenjski slog 2010-2015 spremna beseda...

Documents