EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

POLITIČNE RAZMERE:Zahodna Evropa - nacionalne države ANG, FR in ŠPAN, težnje po centralizaciji (vladar proti predstavnikom pl., duh. in mešč.) Anglija: V stoletni vojni s FR (14., 15. st.) izgubi evrop. posest

Neodvisna Škotska, vstaje v Walesu, na Irskem.Boji med plem. družinami (vojna dveh vrtnic), po vojni zavlada Henrik 7. Tudor.Vladarja omejuje Magna charta libertatum iz 1215 (knjigo svoboščin)- parlament ima pravico potrjevati davke in omejuje kralje. Kralj podpira tekstilno manufakturo.

Francija: Kralj se krepi proti generalnim stanovom (plemstvo, duhovščina, kraljeva mesta). Najemniška vojska, nacionalna zavest. Španija: Oblikovala se je z rekonkvisto (boj proti Arabcem). Združitev Kastilije in Aragona. Izgon 150000 Židov iz Španije.Srednja Evropa – Rast deželnih knezov in mest, Rimsko-nemško cesarstvo iz kneževin, sredi 15. stoletja postanejo cesarji Habsburžani. Mesta so bila nosilci napredka, politično omejena. Hansa je bila ekonomska in trgovska zveza 100 mest ob S in Baltiškem morju, vodilo jo je mesto Lubeck, trgovali so z ribami, živino, krznom, lesom. Ugoden gospodarski razvoj na južnonemškem področju: Nurnberg (Gutenberg- tisk), Augsburg (družina Fuggerji - rudniki srebra in bakra na Ogrskem in Tirolskem)

Vzpon meščanstva in zgodnji kapitalizem: Najpomemb. trg. področje je Sredozemlje-

Benetke (bančništvo), Genova(galun), Milano(orožje).Trgujejo z Azijo, S Afriko, Anglijo, Flandrijo (Genova trguje z galunom- uporaba v tekst. proiz., da se barve primejo na tkanine.)Vzpon Londona, Barcelone, Brugga in Lyona (moč meščanstva)Krepitev trgovcev, manufaktur in založništva, nastanek poslovnih družb v Italiji (komende - družabništva)Vzpon bogatih rodbin- Medicci, Bardi, Fugerji (vplivali na razvoj)Moč mest in meščanstva, temeljni vir je denarno gosp. in ne zemljiška posest

GEOGRAFSKA ODKRITJA: Geografska odkritja do 15. st. je določala trgovina. Poznali so Sredoz. morje in kopne poti (solna pot – iz Sahare do Sredoz., svilna pot- čez puščave in gore do Osrednje Azije, dišavna pot- čez Arabijo in ob obali na Kitajsko). “Opis sveta” – Marco Polo v 13. st.

Vzroki za odkritja:- Politični (Turki prekinejo trgovino v Indijo in Azijo)- Gospodarski (zlato in ohranitev trgovskih poti)- Verski (širjenje krščanstva)

Pogoji za odkritja:

- Politični (podpora vladarjev – princ Henrik Pomorščak)- Razvoj ladjedelništva (karavele-manjše 15.st in karake-večje 16.st.)- Razvoj navtične tehnike (kompas, astrolab, kvadrant, peščene ure, Portolanske karte –

prvi zemljevidi, križna letev)- Napredek v geografiji (Ptolomejeva karta do 15. st. znani svet – Evropa in sredozemlje

Toscanelli jo v 15. st. izpopolni, upošteva nasvete trgovcev- Razvoj orožja (top)

Portugalska odkritja:Vladar Henrik Pomorščak- 1. pol. 15. st.- Madeira, Azori, Kanarski otoki, zah. Afrika /postojanke in padroji- kamniti označevalni stebri/odkrivanje pomorske poti v Indijo.Diego Cao- po reki Kongo do stika s starodavnim kraljestvom KongoBartlomeo Diaz- Naslednik Caoa, objadral Z Afriko, 1488 okoli Rta dobre nade v Indijski ocean. Zaradi upora na ladji se vrne.Vasco de Gama- prvi v Indijo po morski poti /Kalikut/ 1498.Pedro Alvarez Cabral- 1500 v Brazilijo.

Španska odkritja:Krištof Kolumb: 1492 pristal na San Salvadorju, nato na Kubi in Haitiju. Ozemlje imenoval Zahodna Indija, prebivalce Indijance. Nato še 3 odprave /Mali Antili, Jamajka, Portoriko, Trinidad, izliv Orinoka, vzhod Sred. Amerike/ Amerigo Vespucci: Sred. in J AmerikaBalboa: preko Panamske ožine v Tihi oceanMagellan: 1519 okoli sveta /skozi Magellanov preliv, po Tihem oceanu, do Filipinov, okoli Afrike v Evropo/Cortez: osvojil Mehiko in AztekeAlvarado: osvojil Maje v GvatemaliPizzaro: osvojil Inke v Peruju

De Vaca in de Soto: ob reki Missisipi in skalno gorovje (S. Amerika)

Delitev monopola med Španijo in PortugalskoV boj za monopol poseže papež- 1494 v Tordesillasu razdeli interesne sfere po 46. poldnevniku Z dolžine (ŠP zahodno, PORT vzhodno). Uničevanje staroselskih kulturKonkvistadorji- avanturistični osvajalci osvojili:

• Maje na polotoku Yucatan • Azteke v Mehiki s prestolnico Tenochtitlan /Mexico/• Inke v Peruju s prestolnico Cusco /Machu Picchu- zadnje zatočišče

Inkov/

Misijonarji nasilno širijo krščanstvo. ŠP uporablja evrop. način poljedelstva /triletno kolob. namesto teras/, za katerega domorodci niso fizično sposobni – začne se uvoz črnih sužnjev iz Z Afrike. Nalezljive bolezni (tifus, ošpice)

POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ:

Politične spremembe: Špansko ozemlje v Am. postane kolonija z guvernerji, ki se nato razdeli na podkraljestvo Nova Španija in podkraljestvo Peru

- centralizem- podkralji, uradi po večjih mestih,mesta urejena po šp. zgledu -Bogatenje cerkve /jezuiti/

-Mestni značaj nove družb. podobe- mesta gradijo za Indijance, združujejo tudi veleposestnike -Portugalska je ustanavljala postojanke ob afriški obali, Rdečem morju in Perzijskem zalivu- imeli monopol v trgovini do Kitajskega morja /veliki dobički: svila, začimbe, porcelan...,3 družbe za nadzor/ -V 17. st. Portugaski konkurirata ANG in NZ

Gospodarske spremembe: -Plantažno monokulturno poljed./koruza, kava, sladk. trs, kakav.../in živinorejske farme /nove žival. vrste v Am.- govedo, ovce, koze.../ - Rudarstvo- monopol za rudnike soli in živega srebra, ostale kovine zasebniki, uvedba novosti: iskanje zlata z izpiranjem peska, železno orodje, drobljenje srebrovih rud z mlini, amalgiranje živega srebra, nova nahajališča bakra na Kubi... - Obrt: tekstilna in lončarska/uvedene statve-hitrejše pridelovanje/

Etnične spremembe: ENCOMIENDA- dosmrtna podelitev določenega ozemlja Špancem MANDAMIENT- prisilno zaposlovanje Indijancev Nasilna verska preobrazba Indijancev (povzročila množično umiranje) Mešanje ras (mestici, mulati...)

Posledice za Evropo: Pojav svetovne trgovine in prenos na Atlantik, trgovsko izhodišče so obale Atlantika(Lizbona, Cadiz, Sevillia, Lyon...). Italijanska mesta nazadujejo. Nova organizacija trg. in proiz. Veliki dobički iz trgovine so vplivali na razvoj blag. denarnega gosp. Razvije se zgodnji kapitalizem -trgovci vlagajo kapital v založništvo in manufakture. Borza v Antwerpnu. Vzpon trgovskih družin (Fuggerji iz Auxburga trgujejo s soljo, imajo rudnike železa). Dotok zlata in srebra v Evropo je povzročil rast cen in padec vrednosti denarja /inflacijo/. Izmenjava kulturnih rastlin in domačih živali.Iz Am. v Evropo: krompir, koruza, kakav, tobak, ananas, paradižnik, paprika, purani, lameIz Evrope v Am.: žita, sladkorni trs, kava, oljke, vinska trta, pomarančevci, limonovci, riž, čaj, banane, solata, jabolka, konji, govedo, ovce, svinje, perutnina, podgane, osli.

HUMANIZEM IN RENESANSA

Duhovni razcvet oz. nova miselnost izobraženega meščanstva 14. in 15. st., ki išče izvor idej v stari Grčiji. Začetek v S-italijan. mestih. Zavrača onostranstvo in cerk. dogme ter proučuje človeka, naravo in družbo (homo= človek). Iznajdba tiska je omogočila širjenje idej (Gutenberg). Razvoj umetnosti in znanosti, zanimanje za jezike /tudi narodne/ Umetnost so podpirali papeži in mestno pl.(meceni- Medičejci v Firencah). Razvoj šolstva- univerze.

Predstavniki: -Erazem Rotterdamski: “Hvalnica norosti”- norčuje iz čl. slabosti in duhovščine-Thomas More: “Utopija”- družbena enakost-Niccolo Machiavelli:“Vladar”- idealni vladar naj bi bil pol.moder z naklonjeno usodo; “makiavelizem”- cilj posvečuje sredstvo-Lorenzo Valla: Dvom o pravičnem obstoju Papeške države-Baldassare Castiglione: Opis idealnega posameznika /vpliv na izobrazbo bogatih otrok/-Nikolaj Kopernik: heliocentrična teorija-Johannes Keppler: planeti se gibljejo okoli Sonca v elipsi; plima in oseka-Galileo Galilei:prosti pad, daljnogled...; “In vendar se vrti”-Giordano Bruno: potrjeval ideje Kopernika, zato sežgan na grmadi-Tycho Brahe: zgradil dva obsežna observatorija za opazovanje zvezd-Tartaglio: enačbe tretje stopnje-Bombelli: kompleksna števila-Mercator: valjasta projekcijav kartografiji, prvi globus-Vesalius: prvi anatom-Paracelsus: sifilis in kuga, poklicne bolezni-Leonardo da Vinci: umetnik, znanstvenik, ustvaril načrte za razne stroje-Michelangelo Buonarroti: vsestranski umetnik (Sikstinska kapela, kip Davida)-Rafaelo Santi: poslikave v Sikstinski kapeli-Albrecht Durer: slikal posvetne prizore-Miguel de Cervantes: Don Kihot-William Shakespeare: (Hamlet, Macbeth, Julij Cezar,…)-Dante Alighieri-Petrarca -Boccaccio-Jakob Petelin Gallus – iz Kranjske: italijansko renesančno glasbo prenesel v Evropo

Renesansa – gibanje na področju umetnosti, ki ga opredeljujemo kot preporod čl. duha pod vplivom antičnih idealov.Utopija – misel o idealni družbeni ureditvi, ki ni uresničljiva; kraj, ki ga ni.Makiavelizem – v sodobnem času: »cilj posvečuje sredstvo«, opravičilo nasilja.Humanizem je s svojo miselnostjo vplival na začetek reformacije!

REFORMACIJA

Versko in družbeno gibanje za prenovo cerkve v 16. st.

Razmere v cerkvi pred reformacijo:Papeži se obnašajo samovoljno, imajo močno Cerkveno državo in se vtikajo v vojne; že v 14. st. upori proti papežu:

Jan Hus na Češkem /sežgan na koncilu v Konstanci/John Wycliff v Angliji

Moralna kriza cerkve: prodajanje cerk. služb (simonija), odpustkov, relikvij, nemoralno življenje duhovnikov, bogatenje, kršenje celibata, grade se drage cerkve (Sv. Peter v Rimu).

Začetek:Martin Luter 1517 nabije 95 tez na vrata cerkve v Wittenbergu, kjer kritizira napake cerkve, cerkev je treba razlastiti, edini vir vere naj bo biblija. Obtožen krivoverstva, papež ga izobči.Nem. cesar Karel 5. skliče državni zbor v Wormsu, kjer je reformacija prepovedana. Hitro širjenje med vsemi družbenimi sloji. 1555- verski mir v Augsburgu- cesar prizna 2 veri, uveljavi načelo “Čigar dežela- tega vera”

Smeri:-Protestantizem – Luteranstvo: Nem. Cesarstvo, S Evropa, sloven. dežele, Ogrska -Kalvinizem: Jean Calvin Meščan. smer: FR (hugenoti), NZ, Škotska, Ogrska, ANG, S Amerika. Nauk o predestinaciji: (vnaprejšnja božja odločitev o zveličanju), od zakramentov le krst in obhajilo, poudarjali varčnost, treznost, delavnost. Temelj: je cerkvena občina /pastorji/,vrhovni nadzor nad verniki ima prezbiterij, cerkev je brez okraskov in oltarjev.-Anglikanizem: Angleški kralj Henrik 8. se loči od papeža, ker mu ne dovoli ločitve od prve žene in postane glavar nove cerkve. Zmes katoliških in protestantskih prvin -Kmečke smeri: sekte Anabaptizem - prekrščevalstvo: Krst odraslih, preganjali tudi protestanti Radikalci: v Nem. cesarstvu, boj proti fevdalizmu, vodil Tomaž Münzer Štiftarji: Gradili cerkve na osamljenih mestih; poskakovanje, ples, zamaknjenja Bičarji

Koncil – zborovanje škofov in teologov na katerem so razpravljali o najpomembnejših teoloških vprašanjih

PROTIREFORMACIJA

Gibanje katoliške cerkve proti reformaciji in težnja po odpravi notranje krize v 17. st.

Tridentinski koncil (1545- 1563):– Zavzel za boljšo izobrazbo duh., prepovedal prodajo cerk. služb in odpustkov– Reforma koledarja- uveden Gregorijanski koledar– jezuiti - opora reformaciji, prevzeli šole in misijone– Ustanovil španski plemič Ignacij Loyola– Inkvizicija in prepoved knjig

Verske vojne:

– Hugenotske vojne v Franciji (krvava šentjernejska noč- pobili 6ooo hug. v Parizu)

– Nizozemska osvobodilna vojna proti Španiji– Tridesetletna vojna (1618-48):

Začetek na Češkem, ko so se plemiči uprli preganjanju protestantov (praška defenestracija) v gradu Hračani. Habsburžani porazijo Čehe na Beli gori. Tridesetletna vojna preraste verske okvire in se spremeni v pol. spopad. Vrsta vojaških spopadov, večinoma v Nem. cesarstvu. Vpletene DANSKA, ŠVED., FR...Evropa opustošena, žrtve zlasti preprosti ljudje. Konec vojne- Vestfalski mir: pravica do svobode veroizpovedi na osnovi augsburškega mira.

KMEČKI UPORI

Vzroki: V 16. st. se poslabša položaj kmetov zaradi razvoja blag.- denarnega gosp. in nemirnega časa reformacije. Plemstvo spet uvaja naturalne dajatve, veča se tlaka, davki...

Nemška kmečka vojna:– Vpliv Munzra, prekrščevalcev– Začne se v Porenju, sodeluje tudi revno mešč., zajame Nem. cesarstvo in

avstrij. dedne dežele– Uporniki sestavijo zahteve- 12 členov, so nepovezani, ropajo

Pobitih 100 000 upornikov, Munzra obglavili