Evropska osvajanja Amerike

Prva osvajanja Amerike1 segajo v obdobje takoj po re-konkvisti (1492), ko se Španija in Portugalska zavzemata za lastništvo preko-oceanskih ozemelj na zahodu Atlantskega oceana. Obe kroni sta se pod papeškim soglasjem zedinili za dogovor o ekonomski, strateški in politični razdelitvi ozemlja, ki se nahaja zahodno od Kapverdskih otokov: to je t.i. Sporazum iz Tardesiljasa ali Tordesiljska pogodba (Tratado de Tordesillas ali v angl. Treaty of Tordesillas) – 7 junij 1494. Ta sporazum je razdelil osvojitveno ozemlja po georgafskem poldnevniku, in sicer: 370 legev (lig -t.j. 1776 km) zahodno od Kapverdskih otokov ali točno na pol poti med dotedanjim portugalskim zavzetjem Kapverdov in španko osvojitvijo Antilov. Vsa ozemlja, ki se nahajajo vzhodno od te črte, pripadajo Portugalski in vsa ozemlja, ki se nahajajo zahodno – Španiji.

1 pred tem so Evropejci – konkretno Vikingi - že prišli na območje reke sv, Lovrenca, Sev. Amerika (in tam pustili svoje sledi; 10. st. nš. st.), a ozemlja niso politično, ekonomsko in strateško osvajali v smislu kasnejše konkiste in kolonizacije.

1

Takoj po tem sporazumu sta si obe kroni razdelili in začeli osvajati določena geografska območja. Po tem, ko španski osvajalec Vasco Nuňez de Balboa doseže Pacifiški ocean (1513), Španci začnejo osvajati Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Takoj za sporuzumom v Tordesillu, se ostale bodoče evropske kolonijalne velesile odločajo za drugačen načrt. Anglija in Francija že v 16. st. načrtujeta prodor v Severno Ameriko, vendar jima takrat še spodleti.

Poleg omenjenih evropskih kraljestev, so bila še druga, ki so imela interes v zahodni hemisferi. Kot smo že omenili, Francija in Anglija, poleg tega pa še Nizozemska (Dutch republic). Ta zadnja je vzpostavila svoje kolonije na Karibskih otokih in na začetku tudi na Floridi.

Prve evropske posesti v Severni Ameriki, vključno s Florido in špansko Novo Mehiko (New Mexico), se je na podkontinentu zavzemala zlasti Angkija: prva angleška kolonija v Virginiji (1607). V samem začetku že v 16. st, uradno pa 1607 leta. Angleška kolonija se vzpostavi na podlagi sporazuma – vzhodno od zahodne hemisfere (Toredesillo) in vzhodnih osvajanj.

Prvi do zdaj znanstveno dokumentirani prebivalci Severne Amerike so bili t.i. ‘paleostaroselci (paleoindians)’, ki so na kontinent prišli v zadnji ledeni dobi (čez Beringov zaliv). Ločili so se glede na različne kulturne posebnostih lokalnih skupnosti vzdolž kontinenta. Zgodnje evropske pozicije v Severni Ameriki so bile: španka – Florida, Nova Mehika, angleške kolonije v Virginiji (z vključkom Severnega Atlantika in Bermudov) in Nova Anglija. Francoske so bile: Acadia in Kanada; švedske kolonije v t.i. Novi Švedski (delaeare River v Sverni ameriki 1(638 to 1655), današnje zvezne draže in območja: Delaware, vzhodnoatlanstke države, New Jersey in Pennsylaviana.

2

Španski imperij pod Filipom II. (1598).

Sistem kulture Al-Andalus je v začetku konkiste najbolj primeren. Hernan Cortez (1519 – 1521); Francisco Pizzaro (1532 – 35). V začetku konkiste domnevajo strokovnjaki, da je na področju Amerik živelo cca. 50 milj. staroselcev; leta 1650 le 8 milj.)

PRVI OSVAJALCI SEVERNE AMERIKE:

Glede na dejstvo, da so Španci našli v Južni Ameriki mnoge zlate zaklade (azteški in inkovski imperij), so tudi Angleži začeli zavzemati teritorij Severne Amerike, v istem upanju. Prva angleška naselja na tej podcelini segajo v čas 1607: Jamestown – Virginia. Njeni sponzorji so bili bogati Angleži, ki so si obetali zaloge zlata v čezmorski koloniji. Angleško naselje je bilo blizu staroselskega središča, imenobanega Tsenacommacah, območje konfederacije Powhatan (s pribl. 14.000 domordoskega preb.). Angleži so tam začeli tobačno pri in predelavo (Virginia Company). Prvi evropski priseljenci so bili Poljaki in Nizozemci. šele 1660 so zabeleženi prvi afriški priseljenci. Prvi evropski trgovci so se na današnjem ozemlju Kanade pojavili ok. leta 1777.

Ekonomski avanturisti so leta 1690 zasnovali naselje Isthmus of Panama (Kingdome of Schotland). Francoski ekonomski interes se je usmeril v plantaže sladkornega trsa na Karibih. Tudi prodaja kožuhov s področja Severne Amerike (današnja Kanada) je bila ekonomsko zelo pomembna. V tsiti dobi se je na območje reke St. laurentz in njene okolice priselilo kar 16.000 Francozov. Še celo stoletje so imei pod upravo kar 65.000 domorodcev.

Pensilvanijski sporazum: med Kvekerji in staroselci, ki nikoli ni bil prelomljen.

Med različnimi verskimi skupnostmi so bile najbolj zastopane: katoliška (španska, portugalska in francoska krona); anglikanska, kalvinistična, angl. puritanska, presbeterianska, hugenotska, luteranska, pa še: minoristka, kvekerska, amiška, moravska in judovska.

3

Afriški sužnji v 17. st. – Virginija (1670)

Uvoz afriških sužnjev na kontinent:

1619-1700.....21,000 1701-1760....189,000 1761-1770.....63,000 1771-1790.....56,000 1791-1800.....79,000 1801-1810....124,000 1810-1865.....51,000 Total ..........597,000

Seznam evropskih kolonij v Ameriki: (1607– 1783):

- Nova Fundlandija (1583-1949)- Trinajst kolonij (thirteen Colonies) (1607- 1783)

- Rupert Land (1670-1870)

- Britanska Kolumbija (1793-1871)

- Britanska Severna Amerika (1907) (1783)

- Britanska zahodna Indija

4