evropske unije - european court of auditors...4. v skladu z uvodno izjavo 8 predloga bo izvajanje...

III Pripravljalni akti

RAČUNSKO SODIŠČE

2019/C 45/01 Mnenje št. 10/2018 (v skladu s členom 322(1) PDEU) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018) 460 final) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

C 45

Letnik 62

4. februar 2019 Informacije in objave

Uradni list Evropske unije

Slovenska izdaja

Vsebina

SL

III

(Pripravljalni akti)

RAČUNSKO SODIŠČE

MNENJE št. 10/2018

(v skladu s členom 322(1) PDEU)

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018) 460 final)

(2019/C 45/01)

VSEBINA

Odstavek Stran

Povzetek I–IV 2

Uvod 1–9 2

DEL I: SPLOŠNE PRIPOMBE 10–19 4

Poenostavitev in koherentnost 13–14 4

Prožnost 15–16 5

Odgovornost 17–18 5

Posebne ureditve ERS 19 5

DEL II: SPECIFIČNE PRIPOMBE 20–68 5

Naslov I – Splošne določbe (členi 1–9) 20 5

Poglavje I – Načrtovanje programov (členi 10–15) 21–29 5

Poglavje II – Posebne določbe za sosedstvo (členi 16–18) 30–38 6

Poglavje III – Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja (členi 19–25) 39–48 7

Poglavje IV – EFSD+, proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam (členi 26–30)

49–57 8

Poglavje V – Spremljanje, poročanje in ocenjevanje (člena 31 in 32) 58–65 9

Pogoji za potrditev Sodišča 66–68 10

PRILOGA — Analiza predloga Komisije in spremembe, ki jih predlaga Sodišče 11

SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/1

RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(1) Pogodbe,

ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je opisan v sporočilu Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 ( 1 ),

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ( 2 ),

ob upoštevanju Mnenja Sodišča št. 1/2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ( 3 ),

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ( 4 ),

ob upoštevanju zaprosila Sveta z dne 9. julija 2018 za mnenje o navedenem predlogu,

ker je namen predloga združiti več instrumentov v en sam obsežen instrument, kar bi omogočilo racionalizacijo njihovih upravljavskih in nadzornih sistemov ter tako zmanjšalo upravno breme za zainteresirane strani –

SPREJELO NASLEDNJE MNENJE:

Povzetek

I. Predlog je nastal v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ( 5 ), v njem pa je predvideno obsežno prestrukturiranje instrumentov Unije za zunanje delovanje z združitvijo nekaterih od njih v nov obsežnejši instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, kar bo začelo veljati 1. januarja 2021.

II. Namen predloga je poenostaviti načine dela, hkrati pa povečati koherentnost in doslednost posredovanj, ter okrepiti prožnost pri odzivanju na nepredvidene izzive in krize. S predlogom so ti cilji na splošno doseženi.

III. Z vključitvijo Evropskega razvojnega sklada (ERS) v instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) se odpravlja neskladnost med proračunskim postopkom in procesom odgovornosti ERS. Na podlagi predloga bi Evropski parlament pridobil proračunske in zakonodajne pristojnosti, kar bi izboljšalo demokratični nadzor nad razvojno pomočjo EU.

IV. V tem mnenju so predlogi o tem, kako z delno reorganizacijo nekaterih določb in konkretizacijo drugih zagotoviti večjo jasnost predloga.

Uvod

1. Komisija je 14. junija 2018 objavila predlog (v nadaljnjem besedilu: predlog) o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ( 6 ) (NDICI) ter priloge k temu predlogu ( 7 ).

2. Predlog je nastal v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ( 8 ), kot je opisan v sporočilu Komisije Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. V sporočilu so določene glavne prednostne naloge in skupni proračunski okvir za programe EU za zunanje delovanje v okviru razdelka „sosedstvo in svet“, vključno z vzpostavitvijo instrumenta NDICI.

SL C 45/2 Uradni list Evropske unije 4.2.2019

( 1 ) COM(2018) 321 final, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

( 2 ) UL L 193, 30.7.2018, str. 1, finančna uredba. ( 3 ) UL C 91, 23.3.2017, str. 1. ( 4 ) COM(2018) 460 final. ( 5 ) COM(2018) 321 final, kakor je navedeno zgoraj. ( 6 ) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje,

COM(2018) 460 final. ( 7 ) Priloge k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno

sodelovanje, COM(2018) 460 final, priloge 1 do 7. ( 8 ) COM(2018) 321 final, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu

odboru in Odboru regij z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

3. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je v razdelku 4 („Evropa v svetu“) več finančnih instrumentov, ki pa se bodo večinoma prenehali izvajati 31. decembra 2020. S predlogom je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predvideno obsežno prestrukturiranje instrumentov Unije za zunanje delovanje z združitvijo nekaterih od njih v nov obsežnejši instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, kar bo začelo veljati 1. januarja 2021. Sedanji instrumenti/programi, ki bodo združeni/vključeni, so:

— instrument za razvojno sodelovanje ( 9 ) (DCI),

— Evropski razvojni sklad ( 10 ) (ERS),

— evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ( 11 ) (EIDHR),

— evropski instrument sosedstva ( 12 ) (ENI),

— instrument partnerstva ( 13 ) (PI),

— instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ( 14 ) (IcSP),

— instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti ( 15 ) (INSC),

— mandat za zunanja posojila ( 16 ) (ELM),

— Jamstveni sklad za zunanje ukrepe ( 17 ),

— Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) ter njegova jamstvo in jamstveni sklad ( 18 ),

— makrofinančna pomoč ( 19 ) (MFA) in

— skupna izvedbena uredba ( 20 ) (CIR).


( 9 ) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

( 10 ) Notranji sporazum o 11. Evropskem razvojnem skladu (UL L 210, 6.8.2013, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (UL L 58, 3.3.2015, str. 1); Sklep Sveta (EU) 2015/334 z dne 2. marca 2015 (UL L 58, 3.3.2015, str. 75).

( 11 ) Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (UL L 77, 15.3.2014, str. 85).

( 12 ) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

( 13 ) Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77).

( 14 ) Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1).

( 15 ) Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109). Predlagano je, da se le omejeno število dejavnosti v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (glej Prilogo II(6)(i)) vključi v instrument NDICI. Po posebnih postopkih Pogodbe Euratom bo ustanovljen dopolnilni instrument, in sicer evropski instrument za jedrsko varnost (EINS). Predlaga se, da ta instrument zajema ukrepe (in financiranje dejavnosti na jedrskem področju) v zvezi z jedrskimi nadzornimi ukrepi, podporo za infrastrukturo in usposabljanje ter prenosom strokovnega znanja EU.

( 16 ) Sklep (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Sklepa 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 76, 19.3.2018, str. 30).

( 17 ) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

( 18 ) Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).

( 19 ) Razen nepovratna sredstva za makrofinančno pomoč. Makrofinančna pomoč se bo po potrebi uporabila za vsak primer posebej. ( 20 ) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za

izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95). CIR velja za številne instrumente iz razdelka 4 „Evropa v svetu“ večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

4. V skladu z uvodno izjavo 8 predloga bo izvajanje instrumenta NDICI temeljilo na petih prednostnih nalogah, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija) ( 21 ). Poleg tega je z uvodno izjavo 9 poudarjena pomembnost novega evropskega soglasja o razvoju ( 22 ) (v nadaljnjem besedilu: soglasje), ki je okvir za skupen pristop k razvojnemu sodelovanju Unije in njenih držav članic. Cilj soglasja je izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ( 23 ) in akcijske agende iz Adis Abebe ( 24 ).

5. Cilj instrumenta NDICI je podpirati in spodbujati vrednote in interese Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali cilji in načela njenega zunanjega delovanja ( 25 ).

6. V predlogu so za izvajanje instrumenta NDICI za obdobje 2021–2027 predvidena sredstva v višini 89,2 milijarde EUR ( 26 ).

7. Ena glavnih sprememb, ki jo prinaša instrument NDICI, je vključitev ERS, ki se sedaj izvaja zunaj proračuna. ERS je s proračunom v višini 30,5 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 največji zunanji instrument ( 27 ). Sedanji skladi ERS ( 28 ) in instrument NDICI se bodo izvajali vzporedno do porabe razpoložljivih sredstev.

8. Komisija želi s predlogom podpreti okvir za izvajanje partnerstva, ki bo nasledilo sedanji Sporazum iz Cotonouja ( 29 ). To je obraten pristop od sedanjega, v okviru katerega so se s Sporazumom iz Cotonouja podpirali skladi ERS.

9. Analiza Sodišča vsebuje številne splošne pripombe (del I), specifične pripombe (del II) ter seznam specifičnih predlogov za spremembo besedila (Priloga).

DEL I: SPLOŠNE PRIPOMBE

10. Instrument NDICI je ambiciozen predlog, ki:

(a) združuje več programov in instrumentov (proračunskih in zunajproračunskih) v en sam instrument;

(b) vključuje geografske programe, tematske programe in ukrepe hitrega odzivanja;

(c) zajema več različnih oblik financiranja (nepovratna sredstva, javna naročila, proračunsko podporo, prispevke v skrbniške sklade, finančne instrumente, proračunska jamstva, mešano financiranje in odpis dolga).

Zato je instrument NDICI zelo obsežen in kompleksen instrument.

11. Namen predloga je poenostaviti načine dela, hkrati pa povečati koherentnost in doslednost posredovanj, ter okrepiti prožnost pri odzivanju na nepredvidene izzive in krize ( 30 ).

12. Na splošno naj bi se s predlogom poenostavil zakonodajni okvir na področju zunanje pomoči, hkrati pa zagotovila večja prožnost proračunskih instrumentov in podobna prožnost postavk, ki so bile prej vključene v ERS.

Poenostavitev in koherentnost

13. Komisija želi s poenostavitvijo pravzaprav združiti več proračunskih instrumentov in ERS v en sam obsežen instrument.


( 21 ) Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, z dne 19. junija 2016.

( 22 ) Novo evropsko soglasje o razvoju: naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost, skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z dne 8. junija 2017.

( 23 ) Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, resolucija, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (A/RES/70/1).

( 24 ) Akcijska agenda iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj, sprejeta 16. junija 2015, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 27. julija 2015 (A/RES/69/313).

( 25 ) Členi 3(5), 8 in 21 prečiščene različice Pogodbe o Evropski uniji (PEU). ( 26 ) Člen 6(1) predloga. ( 27 ) Velik del mirovne pomoči za Afriko, ki se trenutno financira iz ERS, bo še naprej zunajproračunski. Za primerjavo, proračun za

razdelek 4 „Evropa v svetu“ za obdobje 2014–2020 znaša 66,3 milijarde EUR. ( 28 ) Za 8., 9. in 10. ERS se je obdobje obveznosti izteklo, za 11. ERS pa se bo izteklo konec leta 2020, člen 1(5) Notranjega sporazuma

o 11. ERS (UL L 210, 6.8.2013, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2015/322 (UL L 58, 3.3.2015, str. 1). ( 29 ) Glej uvodno izjavo 20 predloga. ( 30 ) Obrazložitveni memorandum k Predlogu, točka 1, Ozadje predloga.

14. Predlog je sicer korak v pravo smer, saj se z njim zmanjšujejo vrzeli in prekrivanja ( 31 ), vendar sta koherentnost in doslednost odvisni od izbranih ureditev za izvajanje ter ureditev Komisije za nadzor in upravljanje. Na primer, krepitev zmogljivosti na področju miru in varnosti se v skladu s predlogom lahko financira geografsko in tematsko, izvajajo pa jo različni oddelki Komisije, delegacije EU ali skrbniški skladi EU. Poleg tega se lahko podobni ukrepi financirajo tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike (misije za usposabljanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki niso vključene v mehanizem Athena) ali v okviru predlaganega evropskega mirovnega instrumenta.

Prožnost

15. V sporočilu o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ( 32 ) je poudarjeno, da „[bo p]oleg tega […] bistveno, da pravila, ki urejajo instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, vsebujejo podobne določbe glede prožnosti kot tiste, ki veljajo za trenutni Evropski razvojni sklad“.

16. Predlog vključuje dva glavna ukrepa za prožnejši odziv na nepredvidene izzive in krize, in sicer uvedbo rezerve za nove izzive in prednostne naloge v višini 11 % (člen 6(3)) ter omilitev pravil o enoletnosti z olajšanjem prenosa obveznosti in ponovnim dajanjem na voljo sprostitev v dobro prvotne proračunske vrstice (člen 25).

Odgovornost

17. Sodišče je v svojem letnem poročilu o ERS za leto 2017 ( 33 ) opozorilo na neskladnost med proračunskim postopkom in procesom odgovornosti ERS. Evropski parlament ne posreduje pri določanju proračuna ERS in njegovih pravil ali pri dodeljevanju ustreznih sredstev. Vendar pa v okviru specifičnega letnega postopka za podelitev razrešnice odloča o tem, ali jo Evropski komisiji podeli za način, kako je upravljala ERS. Z vključitvijo ERS v instrument NDICI bi se ta nedoslednost odpravila, demokratični nadzor Evropskega parlamenta nad razvojno pomočjo EU pa okrepil, kar bi izboljšalo demokratično kontrolo nad razvojno pomočjo EU. Na podlagi predloga bi Evropski parlament pridobil proračunske in zakonodajne pristojnosti.

18. V uvodni izjavi 44 je poudarjena obveznost Komisije, da v „sporazum[e] s tretjimi državami in ozemlji ter z mednarodnimi organizacijami, kot tudi [v] vse pogodbe ali sporazum[e], ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, [vključi] določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z njihovimi pristojnostmi, ter zagotavljajo, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje financiranja Unije, podelijo enakovredne pravice“. Komisija in zakonodajalca bi morala preučiti možnost, da se v takih sporazumih okrepi obveznost, da se Evropskemu računskemu sodišču na njegovo zahtevo posredujejo vsi dokumenti ali informacije, ki jih potrebuje za izvedbo njegove naloge.

Posebne ureditve ERS

19. V predlogu ni zajetih več pomembnih točk v zvezi z ERS, kot so uporaba preostalih sredstev, posebnih rezerv in sproščenih sredstev ter prihodnost Sporazuma iz Cotonouja in Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, ki bodo odvisni od odločitve držav članic, ko se sedanji Sporazum iz Cotonouja leta 2020 izteče, in od bodočih sporazumov z državami AKP, kar ustvarja negotovost za partnerske države.

DEL II: SPECIFIČNE PRIPOMBE

Naslov I – Splošne določbe (členi 1–9)

20. V uvodnih izjavah je poudarjena pomembnost enakosti spolov in opolnomočenja žensk, podnebnih sprememb, migracij in organizacij civilne družbe. Vendar pa enakost spolov in podnebne spremembe niso izrecno omenjene v specifičnih ciljih v členu 3(2).

Poglavje I – Načrtovanje programov (členi 10–15)

21. Kar zadeva načrtovanje programov, z izjemo poglavja o zadevah, povezanih s sosedstvom (poglavje II), pri katerem se je Komisija opirala na ustrezne določbe ENI ( 34 ), predlog v glavnem temelji na uredbi o DCI ( 35 ), kar velja zlasti za geografske programe.


( 31 ) V oceni učinka predloga (SWD(2018) 337 final) je potreba po spremembi strukture zunanjih instrumentov med drugim utemeljena z manj vrzelmi in prekrivanji med instrumenti, stran 19.

( 32 ) COM(2018) 321 final, Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, opomba 16.

( 33 ) Letno poročilo o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, za proračunsko leto 2017, odstavek 45 (UL C 357, 4.10.2018, str. 315).

( 34 ) Uredba (EU) št. 232/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 35 ) Uredba (EU) št. 233/2014, kakor je navedeno zgoraj.

22. V zvezi s tematskimi programi predlog upošteva tudi določbe glede načrtovanja programov iz drugih obstoječih instrumentov (npr. IcSP ( 36 ) in PI ( 37 )). Ker so ti instrumenti v glavnem tematski in v nekaterih pogledih vsebujejo zelo podobne določbe, predlog vsebuje bistveno enostavnejši sklop določil (zlasti v zvezi s programskimi dokumenti).

23. S členom 11 predloga se uvajajo številna načela glede načrtovanja programov, ki se nanašajo izključno na geografske programe. Čeprav je za nekatera načela zaradi njihove narave jasno, da se uporabljajo samo za to vrsto programov (npr. v zvezi z usklajevanjem programskih obdobij s strateškimi ciklusi partnerskih držav), druga ne veljajo samo za geografske programe. Na primer, načelo, po katerem bi morali biti programski dokumenti za geografske programe usmerjeni v rezultate (člen 11(5)), kar bi po mnenju Sodišča moralo veljati tudi za tematske programe.

24. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:

o možnosti, da bi načelo, po katerem morajo biti programski dokumenti za geografske programe usmerjeni v rezultate, veljalo tudi za tematske programe.

25. Člen 11(1) predloga vsebuje poziv k dialogu med Unijo, državami članicami in partnerskimi državami pri pripravi ukrepov. Vendar pa Sodišče ni odkrilo omembe tega dialoga niti v opisu procesa za sprejetje, odobritev, spremembo in/ali revizijo večletnih okvirnih programov (člen 14) niti v opredelitvi vsebine programskih dokumentov (člena 12 in 13), npr. omemba glavnih zainteresiranih strani, s katerimi so bila med načrtovanjem programov opravljena posvetovanja.


o možnosti, da v predlog vključijo manjkajočo omembo dialoga med Unijo, državami članicami in partnerskimi državami.

27. Besedilo odstavkov 3 in 4 člena 14 se razlikuje le v tem, da se en odstavek nanaša na geografske programe (odstavek 3), drugi pa na tematske (odstavek 4), in tem, da se odstavek 3 zaključi z „zaradi kriznih ali pokriznih razmer“. Priloga k temu mnenju vsebuje predlog za preoblikovanje.

28. Člen 15 se nanaša na rezervo za nove izzive in prednostne naloge. Ni jasno, zakaj je ta člen vključen v „Načrtovanje programov“ (poglavje I).


o tem, da člen 15 „Rezerva za nove izzive in prednostne naloge“ premaknejo pod oddelek „Splošne določbe“ za členom 6. Ta sprememba bi pomenila, da bi bil vrstni red členov bolj logičen, saj se člen 15 sklicuje na člen 6.

Poglavje II – Posebne določbe za sosedstvo (členi 16–18)

30. V predlogu je posebno poglavje namenjeno posebnim določbam za sosedstvo, ki vsebuje tri člene v zvezi z načrtovanjem programov. Zaradi predlagane strukture je predlog težje berljiv.

31. Člen 16(2) se nanaša na načela za načrtovanje programov za sosedstvo. Čeprav ta odstavek vsebuje načela za načrtovanje programov, je naslov člena „Programski dokumenti“, kar ni v skladu s strukturo poglavja I, v katerem so programska načela (člen 11) in programski dokumenti (člen 12) obravnavani v ločenih členih.

32. V členu 16(2) je navedeno: „Z odstopanjem od člena 11(2) […]“. Vendar pa so vsebina teh dveh odstavkov in merila partnerskih držav, ki se uporabljajo pri načrtovanju programov, delno podobni.

33. Komisija v členu 17 predlaga „Pristop na podlagi smotrnosti“, ki pa se nanaša zgolj na države sosedstva, saj imajo le te značilnosti, primerljive na podlagi kazalnikov smotrnosti.

34. Čeprav je bil podoben mehanizem vključen tudi v 11. ERS ( 38 ), „da se spodbujajo v rezultate usmerjene reforme“, ga predlog ne vsebuje.


( 36 ) Uredba (EU) št. 230/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 37 ) Uredba (EU) št. 234/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 38 ) Uredba (EU) 2015/322, kakor je navedeno zgoraj, člen 7(2).

35. Poleg tega je v poročilu o vmesnem pregledu instrumenta ENI ( 39 ) navedeno, da je izvajanje pristopa, ki temelji na spodbudah in je opredeljen v okviru instrumenta ENI, tistim partnerjem, ki so dosegli največji napredek pri političnih reformah, zagotavljalo bistveno višja finančna sredstva, vendar pa njegov vpliv na spodbujanje nadaljnjih reform, zlasti v drugih državah, še vedno ni bil dokazan. Z instrumentom ENI državam, ki niso bile pripravljene izvajati političnih reform, ni bilo mogoče zagotoviti zadostnih spodbud. S predlogom se obstoječi mehanizem pristopa, ki temelji na smotrnosti, ne bi spremenil.


o uporabi podobnega mehanizma za pristop na podlagi smotrnosti za celoten predlog. S to spremembo bi zagotovili, da pristop na podlagi smotrnosti ne bi bil omejen na države sosedstva.

37. Pojem pristopa na podlagi smotrnosti iz člena 17 je enak pristopu, ki temelji na spodbudah, v okviru instrumenta ENI ( 40 ) – razlika je le v terminologiji. Pojem še ni bil prilagojen, da bi odražal osredotočenost finančne uredbe na smotrnost in rezultate ( 41 ).


o črtanju poglavja II, Posebne določbe za sosedstvo, in vključitvi njegovih členov v poglavje I, Načrtovanje programov, pri čemer naj specifične določbe za sosedstvo kar se da omejijo. S to spremembo bi bil predlog lažje berljiv.

Poglavje III – Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja (členi 19–25)

39. Kar zadeva izvajanje, predlog v glavnem temelji na CIR ( 42 ) in upošteva izvedbene določbe nekaterih obstoječih instrumentov.

40. V primerjavi z obstoječim okvirom predlog vključuje znatno enostavnejši seznam vrst ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti (individualni, posebni in podporni ukrepi ter izjemni ukrepi pomoči). Po mnenju Sodišča bi bil predlog z opisom (nekaterih) primerov, v katerih bi bilo treba sprejeti individualne ukrepe, bolj jasen.

41. Člen 19(4) se nanaša na izjemne ukrepe pomoči. Po analogiji s podpornimi ukrepi, ki so urejeni v posebnem členu (člen 20), bi bilo treba izjemne ukrepe pomoči obravnavati v ločenem členu, ker so izjemni.

42. Komisija v členu 21 predlaga zgornji meji (10 in 20 milijonov EUR), do katerih akcijskih načrtov in ukrepov ne bi bilo treba sprejeti „z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda“. Ti zgornji meji sta dvakrat višji od tistih za 11. ERS ( 43 ). Zgornje meje programov, ki se že financirajo iz proračuna, so se prav tako podvojile. Zvišanje praga za izjeme, pri katerih ni treba sprejeti izvedbenega akta, slabi nadzorne ureditve.

43. Člen 25 predloga presega finančno uredbo s tem, da:

(a) omogoča, da se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(b) ponovno daje na voljo odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa;

(c) določa, da se tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe ( 44 ) ne uporablja;


( 39 ) SWD (2017) 602, delovni dokument služb Komisije, Evaluation of the European Neighbourhood Instrument Accompanying the document - Report from the Commission to the European Parliament and the Council – Mid-term review of External Financing Instruments.

( 40 ) Uredba (EU) št. 232/2014, kakor je navedeno zgoraj, člen 4(2) in (3). ( 41 ) „Pojasniti bi bilo treba pojem smotrnosti v povezavi s proračunom. Smotrnost bi bilo treba povezati neposredno z uporabo načela

dobrega finančnega poslovodenja. Opredeliti bi bilo treba tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja ter vzpostaviti povezavo med zastavljenimi cilji in smotrnostjo, kazalniki in rezultati ter gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe odobritev. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredeliti terminologijo v zvezi s smotrnostjo, zlasti učinek in rezultate, pri tem pa se izogibati navzkrižjem z obstoječimi okviri smotrnosti različnih programov“ (finančna uredba, uvodna izjava 9).

( 42 ) Uredba (EU) št. 236/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 43 ) Člen 9(4) Uredbe (EU) 2015/322, kakor je navedeno zgoraj. ( 44 ) „Kar zadeva zunanje delovanje, kadar se na podlagi celotne proračunske obveznosti sklene sporazum o financiranju s tretjo državo,

se tovrstni sporazumi sklenejo do 31. decembra leta n+1. V tem primeru celotna proračunska obveznost krije skupne stroške pravnih obveznosti, s katerimi se izvršuje sporazum o financiranju, sklenjen v obdobju treh let po datumu sklenitve sporazuma o financiranju.“

(d) uvaja odstopanja od člena 209(3) finančne uredbe glede povračil in prihodkov, ki jih ustvari posamezni finančni instrument.

44. Komisija v obrazložitvenem memorandumu navaja, da so te določbe potrebne za prenos prožnosti ERS, tj. nedodeljenih sredstev in večletnosti. Določanje izjem od finančne uredbe dodatno zaplete izvajanje zakonodaje.

45. Člen 25(1) vsebuje določbo, v skladu s katero se v „naslednjem proračunskem letu […] najprej porabi preneseni znesek“. Vendar pa je v členu 12(2) finančne uredbe določeno, da zadevna institucija „najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev“.

46. Člen 25(2) predloga vsebuje izjemo od določb člena 15 finančne uredbe ( 45 ), v skladu s katero je mogoče znova dati na voljo sprostitve, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v dobro prvotne proračunske vrstice.

47. Na podlagi določb člena 25 je zagotovljena večja prožnost pri izvajanju proračuna instrumenta NDICI. Vendar pa je treba učinek večje prožnosti na upravljanje sredstev oceniti ob upoštevanju morebitne izgube odgovornosti, tj. manj odgovornosti za pravilno upravljanje odobritev.

48. Za sredstva prejšnjih skladov ERS, ki so bila sproščena, se lahko ponovno prevzamejo obveznosti v okviru sedanjega ERS na podlagi posebnega sklepa Sveta. Če poseben sklep ni sprejet, se sredstva dodelijo posebni rezervi, dokler se ne dodelijo naprej ( 46 ). V okviru splošnega proračuna se sproščena sredstva iz prejšnjega programskega obdobja razveljavijo. Ni jasno, ali člen 25(2) velja tudi za sredstva, ki se sprostijo po izteku večletnega finančnega okvira ( 47 ). Če je tako, je treba v predlog vključiti posebno določbo.

Poglavje IV – EFSD+, proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam (členi 26–30)

49. Poglavje IV se osredotoča na EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje.

50. Sodišče ugotavlja, da je proračunsko jamstvo mogoče učinkoviteje upravljati s skupnim skladom za rezervacije.

51. Čeprav je bila EIB edina banka, ki je bila zadolžena za ELM, in glavni partner v okviru EFSD, ni jasno, kakšno vlogo bo imela v bodoče ( 48 ).

52. V členu 27(2) so našteti trije pogoji, ki jih mora izpolnjevati jamstvo za zunanje delovanje. Potrebno doseganje učinka vzvoda in multiplikacijskega učinka, ki temeljita na ciljnem razponu vrednosti, natančno določenem v predhodni oceni za proračunsko jamstvo, ni navedeno kot eno od meril ( 49 ).


o tem, da na seznam pogojev, ki jih mora izpolnjevati jamstvo za zunanje delovanje, dodajo vzvod. S to spremembo bi bil seznam pogojev za jamstvo za zunanje delovanje celovitejši.

54. V skladu s členom 26(4) bi morala biti stopnja rezervacij med 9 % in 50 %. V predlogu je sicer določeno, kdaj se uporabi stopnja rezervacij v višini 9 %, ni pa navedeno, kdaj se uporabi višja stopnja (do največ 50 %).


( 45 ) Na podlagi člena 15(3) se sprostitve lahko znova dajo na voljo le, če se nanašajo na raziskovalne projekte. ( 46 ) Člen 1(4) Notranjega sporazuma o 11. ERS (UL L 210, 6.8.2013, str. 1), kakor je navedeno zgoraj. ( 47 ) Podobno kot posebni rezervni mehanizem v okviru ERS, člen 1(4) Notranjega sporazuma o 11. ERS (UL L 210, 6.8.2013, str. 1),

kakor je navedeno zgoraj. ( 48 ) Uvodna izjava 33 predloga: „EFSD+ bi moral podpirati načrt za zunanje naložbe ter združevati operacije mešanega financiranja in

operacije proračunskega jamstva, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, vključno s tistimi, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, ki je bilo izvedeno že v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila. Evropska investicijska banka bi morala glede na svojo vlogo v skladu s Pogodbama in svoje izkušnje v zadnjih desetletjih pri podpiranju politik Unije ostati naravni partner Komisije za izvajanje operacij v okviru jamstva za zunanje delovanje.“

( 49 ) Glej člena 209(2)(d) in 219(3) finančne uredbe.

55. Z instrumenti, navedenimi v členu 27(3), so povezana različna tveganja. Posojila v lokalni valuti in kapitalska udeležba vključujejo zelo visoka tveganja. Na primer, v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP so veljala pravila, ki so omejevala kapitalsko udeležbo v obliki neobvladujočih manjšinskih deležev. Poleg tega so za kapitalsko udeležbo in posojila v lokalni valuti veljale meje izpostavljenosti (v višini 20 % skupnega dotiranega kapitala). Operativni sporazumi bi morali vsebovati podobne določbe.

56. V uvodni izjavi 35 predloga je navedeno, da bi bilo treba izmeriti vrednost jamstva za preprečitev izkrivljanja trga. Podobno je v členu 209(2)(c) finančne uredbe določeno, da nadomestilo za jamstva za zunanje delovanje ne sme izkrivljati konkurence na notranjem trgu. V členu 29(3)(d) predloga je določeno, da morajo sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje vsebovati nadomestilo za jamstvo, vendar pa bi bilo lahko v členu zaradi razjasnitve poudarjeno tudi to, da je treba preprečiti izkrivljanje trga. Poleg tega predlog ne vsebuje nobenih informacij o tem, kako bi bilo treba izmeriti vrednost jamstva in pod katerimi pogoji bi se lahko subvencioniralo. Operativni sporazumi bi morali vsebovati dodatna pojasnila o tem, kako bi bilo treba izmeriti vrednost jamstev in pod katerimi pogoji bi se lahko subvencionirala.

57. Terminologija se uporablja nedosledno, na primer finančna pomoč, makrofinančna pomoč in posojila v obliki makrofinančne pomoči.

Poglavje V – Spremljanje, poročanje in ocenjevanje (člena 31 in 32)

58. Člen 31 Spremljanje in poročanje se nanaša v glavnem na instrument, člen 32 Ocenjevanje pa v celoti na njegovo ocenjevanje. V predlogu se ne razlikuje med ocenjevanjem instrumenta in ocenjevanjem ukrepov.

59. V členu 31(2) predloga je določeno, da bi bilo treba „[n]apredek glede pričakovanih rezultatov […] spremljati na podlagi jasnih, preglednih, in če je ustrezno, merljivih kazalnikov“. Kazalniki so lahko kvantitativni ali kvalitativni, vendar pa morajo biti vedno merljivi, da bi bili koristni. Zato naj se izbriše „če je ustrezno“.


o jasnem razlikovanju med ocenjevanjem ukrepov in uredbe o instrumentu NDICI. S to spremembo bi bil predlog z navedbo členov, ki veljajo za ukrepe, in členov, ki veljajo za samo uredbo o instrumentu NDICI, jasnejši.

61. V Prilogi VII k predlogu je seznam ključnih kazalnikov smotrnosti „za pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih posebnih ciljev“.

62. Nekateri ključni kazalniki smotrnosti se nanašajo na več specifičnih ciljev, za druge kazalnike pa ni jasno, za katere specifične cilje veljajo. Drugi specifični cilji pa sploh nimajo nobenih kazalnikov.


o tem, da specifične cilje in ključne kazalnike smotrnosti bolje povežejo. Če so ključni kazalniki smotrnosti jasno povezani s specifičnimi cilji, je doseganje teh ciljev mogoče uspešneje spremljati.

64. V členu 32(1) je predvidena vmesna ocena predloga, ni pa navedenih podrobnosti o njenem namenu in vsebini.


o razširitvi zahtev iz člena 32(2) v zvezi s končno oceno uredbe na vmesno oceno, kadar je to ustrezno. S to spremembo bi bile zahteve za vmesno oceno jasnejše.


Pogoji za potrditev Sodišča

66. Sodišče je v svoji strategiji za obdobje 2018–2020 navedlo, da namerava preiti k izjavi o zanesljivosti, ki temelji na poslu potrjevanja.

67. Sodišče se zaveda, da cilj predloga ni opredelitev ali opis sistema upravljanja in nadzora ali splošnega okvira notranje kontrole in njegovih obveznih sestavin ( 50 ).

68. Vendar pa Sodišče ugotavlja, da v sedanjem predlogu upravljavski in kontrolni sistemi niso dovolj opredeljeni, saj ne vključujejo okvira notranje kontrole, na podlagi katerega bi Sodišče lahko nadaljevalo svoja prizadevanja za prehod k poslu potrjevanja.

To mnenje je sprejelo Evropsko računsko sodišče v Luxembourgu na zasedanju 13. decembra 2018.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE Predsednik


( 50 ) V oddelku 2 priložene ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je navedeno, kako namerava Komisija izvajati ukrepe upravljanja.


PRIL

OG

A

Ana

liza

pred

loga

Kom

isije

in

spre

mem

be, k

i jih

pre

dlag

a So

dišč

e

Nas

ledn

ji pr

edlo

gi z

a sp

rem

embo

bes

edila

odr

ažaj

o ne

kaj

vpra

šanj

za

razm

islek

, iz

post

avlje

nih

v te

m m

nenj

u, n

e pa

vse

h. Z

akon

odaj

alca

sta

odg

ovor

na,

da t

a vp

raša

nja

upoš

teva

ta s

sp

rem

emba

mi

ustr

ezni

h čl

enov

pre

dlag

ane

ured

be.

Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

Člen

8

Splo

šna

nače

la

3.

Uni

ja p

o po

treb

i po

dpira

izv

ajan

je d

vost

rans

kega

, reg

io

naln

ega

in v

ečst

rans

kega

sod

elov

anja

in

dial

oga,

par

tner

skih

sp

oraz

umov

in

trist

rans

kega

sod

elov

anja

.

3.

Poje

m t

ristr

ansk

o so

delo

vanj

e je

tre

ba n

atan

čn

eje

opre

delit

i.

NA

SLO

V I

I

IZV

AJA

NJE

TE

UR

EDBE

NA

SLO

V I

I

IZV

AJA

NJE

TE

UR

EDBE

NA

SLO

V I

I

IZV

AJA

NJE

TE

UR

EDBE

Pogl

avje

I

Nač

rtov

anje

pro

gram

ov

Pogl

avje

I

Nač

rtov

anje

pro

gram

ov

Člen

14

Sp

rejet

je in

spr

emem

be v

ečlet

nih

okvir

nih

prog

ram

ov

Člen

14

Sp

rejet

je in

spr

emem

be v

ečlet

nih

okvir

nih

prog

ram

ov

3.

Večl

etni

okv

irni

prog

ram

i za

geo

graf

ske

prog

ram

e se

la

hko

preg

leda

jo,

če j

e to

pot

rebn

o za

uči

nkov

ito i

zvaj

anje

, zl

asti

če

obst

ajaj

o bi

stve

ne

spre

mem

be

okvi

ra

polit

ike

iz

člen

a 7

ali

zara

di k

rizni

h al

i po

kriz

nih

razm

er.

3.

Večl

etni

okv

irni p

rogr

ami z

a ge

ogra

fske

pro

gram

e se

lahk

o pr

egle

dajo

, če

je

to p

otre

bno

za u

čink

ovito

izv

ajan

je,

zlas

ti če

ob

staj

ajo

bist

vene

spr

emem

be o

kvira

pol

itike

iz

člen

a 7

ali,

pri

geog

rafs

kih

prog

ram

ih

pa

tudi

za

radi

kr

izni

h al

i po

kriz

nih

razm

er.

4.

Večl

etni

ok

virn

i pr

ogra

mi

za

tem

atsk

e pr

ogra

me

se

lahk

o pr

egle

dajo

, če

je

to p

otre

bno

za u

čink

ovito

izv

ajan

je,

zlas

ti ka

dar

obst

ajaj

o bi

stve

ne s

prem

embe

okv

ira p

oliti

ke i

z čl

ena

7.

4.

Večl

etni

okv

irni

prog

ram

i za

tem

atsk

e pr

ogra

me

se l

ahko

pr

egle

dajo

, če

je t

o po

treb

no z

a uč

inko

vito

izva

janj

e, z

last

i kad

ar

obst

ajaj

o bi

stve

ne s

prem

embe

okv

ira p

oliti

ke i

z čl

ena

7.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

5.

Kom

isija

lah

ko z

izv

edbe

nim

i ak

ti, s

prej

etim

i v

skla

du z

nu

jnim

pos

topk

om i

z čl

ena

35(4

), v

izre

dno

nujn

ih u

stre

zno

utem

elje

nih

prim

erih

, ko

t so

kr

ize

ali

nepo

sred

ne

grož

nje

dem

okra

ciji,

pra

vni d

ržav

i, čl

ovek

ovim

pra

vica

m a

li te

mel

jnim

sv

oboš

čina

m,

spre

men

i ve

člet

ne

okvi

rne

prog

ram

e iz

čl

enov

12

in

13 t

e ur

edbe

.

5 4.

Kom

isija

lah

ko z

izv

edbe

nim

i ak

ti, s

prej

etim

i v

skla

du z

nu

jnim

pos

topk

om i

z čl

ena

35(4

), v

izre

dno

nujn

ih u

stre

zno

utem

elje

nih

prim

erih

, kot

so

kriz

e al

i nep

osre

dne

grož

nje

dem

okr

aciji

, pra

vni

drža

vi, č

love

kovi

m p

ravi

cam

ali

tem

eljn

im s

vobo

šč

inam

, spr

emen

i več

letn

e ok

virn

e pr

ogra

me

iz č

leno

v 12

in 1

3 te

ure

dbe.

Pogl

avje

II

Po

sebn

e do

ločb

e za

sos

edst

vo

Pogl

avje

II

Po

sebn

e do

ločb

e za

sos

edst

vo

Člen

17

Pr

istop

na

podl

agi

smot

rnos

ti 1.

O

kvirn

o 10

%

finan

čnih

sr

edst

ev

iz

člen

a 4(

2)(a

) za

do

poln

itev

finan

čnih

do

delit

ev

za

posa

mez

ne

drža

ve

iz

člen

a 12

se

dode

li pa

rtne

rski

m d

ržav

am i

z Pr

iloge

I

za i

zva

janj

e pr

istop

a na

pod

lagi

sm

otrn

osti.

Pod

laga

za

odlo

čite

v o

dode

litva

h na

pod

lagi

sm

otrn

osti

je n

apre

dek

v de

mok

raci

ji,

člov

ekov

ih p

ravi

cah,

pra

vni d

ržav

i, so

delo

vanj

u pr

i mig

raci

jah,

ek

onom

skem

upr

avlja

nju

in r

efor

mah

. N

apre

dek

part

ners

kih

drža

v se

oce

njuj

e vs

ako

leto

.

Člen

17

Pr

istop

na

podl

agi

smot

rnos

ti 1.

O

kvirn

o 10

% f

inan

čnih

sre

dste

v iz

čle

na

4(2)

(a) 6

(2)(a

) za

do

poln

itev

finan

čnih

dod

elite

v za

pos

amez

ne d

ržav

e iz

čle

na 1

2 se

dod

eli

part

ners

kim

drž

avam

iz

Prilo

ge

I za

izv

ajan

je p

risto

pa

na p

odla

gi s

mot

rnos

ti. P

odla

ga z

a od

loči

tev

o do

delit

vah

na

podl

agi

smot

rnos

ti je

nap

rede

k v

dem

okra

ciji,

člo

veko

vih

prav

ica

h,

prav

ni

drža

vi,

sode

lova

nju

pri

mig

raci

jah,

ek

onom

skem

up

ravl

janj

u in

ref

orm

ah. N

apre

dek

part

ners

kih

drža

v se

oce

njuj

e vs

ako

leto

.

Pogl

avje

II

I A

kcijs

ki n

ačrt

i, uk

repi

in

nači

ni i

zvrš

evan

ja

Pogl

avje

II

I A

kcijs

ki n

ačrt

i, uk

repi

in

nači

ni i

zvrš

evan

ja

Člen

23

O

blik

e fin

ancir

anja

EU

in

način

i iz

vrše

vanj

a Čl

en

23

Obl

ike

finan

ciran

ja E

U i

n na

čini

izvr

ševa

nja

Pror

ačun

ska

podp

ora

iz t

očke

(c

) od

stav

ka

1, v

klju

čno

s po

godb

ami

o iz

vedb

i se

ktor

skih

ref

orm

, te

mel

ji na

odg

ovor

no

sti

drža

v,

vzaj

emni

od

govo

rnos

ti in

sk

upni

za

veza

nost

i un

iver

zaln

im v

redn

otam

, de

mok

raci

ji, č

love

kovi

h pr

avic

ah i

n na

čelu

pra

vne

drža

ve t

er j

e na

men

jena

kre

pitv

i pa

rtne

rste

v m

ed

Uni

jo

in

part

ners

kim

i dr

žava

mi.

Vklju

čuje

ok

repl

jen

dial

og o

pol

itika

h, r

azvo

j zm

oglji

vost

i in

bol

jše u

prav

ljanj

e,

ki d

opol

njuj

ejo

priz

adev

anja

par

tner

jev

za u

speš

nejše

zbi

ranj

e sr

edst

ev t

er n

jihov

o bo

ljšo

pora

bo v

pod

poro

tra

jnos

tne

in

vklju

čujo

če g

ospo

dars

ke r

asti

in d

elov

nih

mes

t te

r iz

kore

ni

njen

ja r

evšč

ine.

4.

Pror

ačun

ska

podp

ora

iz t

očke

(c

) od

stav

ka

1, v

klju

čno

s po

godb

ami

o iz

vedb

i se

ktor

skih

ref

orm

, se

zag

otov

i v

skla

du s

čl

enom

23

6 fin

ančn

e ur

edbe

. Tt

emel

ji na

odg

ovor

nost

i dr

žav,

vz

ajem

ni o

dgov

orno

sti

in s

kupn

i za

veza

nost

i un

iver

zaln

im v

red

nota

m, d

emok

raci

ji, č

love

kovi

h pr

avic

ah in

nač

elu

prav

ne d

ržav

e te

r je

nam

enje

na k

repi

tvi

part

ners

tev

med

Uni

jo i

n pa

rtne

rski

mi

drža

vam

i. Vk

ljuču

je o

krep

ljen

dial

og o

pol

itika

h, r

azvo

j zm

oglji

vo

sti i

n bo

ljše

upra

vlja

nje,

ki d

opol

njuj

ejo

priz

adev

anja

par

tner

jev

za

uspe

šnej

še

zbira

nje

sred

stev

te

r nj

ihov

o bo

ljšo

pora

bo

v po

dpor

o tr

ajno

stne

in

vklju

čujo

če g

ospo

dars

ke r

asti

in d

elov

nih

mes

t te

r iz

kore

ninj

enja

rev

ščin

e.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

Vsak

a od

loči

tev

o za

gota

vlja

nju

pror

ačun

ske

podp

ore

tem

elji

na p

oliti

kah

o pr

orač

unsk

i po

dpor

i, do

govo

rjeni

h na

rav

ni

Uni

je,

jasn

em s

klop

u m

eril

upra

viče

nost

i te

r te

mel

jiti

ocen

i tv

egan

j in

kor

isti.

Vsak

a od

loči

tev

o za

gota

vlja

nju

pror

ačun

ske

podp

ore

tem

elji

na

polit

ikah

o p

rora

čuns

ki p

odpo

ri, d

ogov

orje

nih

na r

avni

Uni

je,

jasn

em s

klop

u m

eril

upra

viče

nost

i te

r te

mel

jiti

ocen

i tv

egan

j in

ko

risti.

4.

Pror

ačun

ska

podp

ora

se d

ifere

ncira

tak

o, d

a om

ogoč

a bo

ljši

odzi

v na

pol

itičn

e, g

ospo

dars

ke i

n dr

užbe

ne r

azm

ere

v pa

rtne

rski

drž

avi,

pri

čem

er s

e up

ošte

vajo

nes

tabi

lne

razm

ere.

4.

Pror

ačun

ska

podp

ora

se d

ifere

ncira

tako

, da

omog

oča

boljš

i od

ziv

na p

oliti

čne,

gos

poda

rske

in d

ružb

ene

razm

ere

v pa

rtne

rski

dr

žavi

, pri

čem

er s

e up

ošte

vajo

nes

tabi

lne

razm

ere.

Pri z

agot

avlja

nju

pror

ačun

ske

podp

ore

v sk

ladu

s č

leno

m 2

36

finan

čne

ured

be K

omisi

ja j

asno

dol

oči

in s

prem

lja m

erila

za

pogo

jeva

nje

pror

ačun

ske

podp

ore,

vkl

jučn

o z

napr

edko

m n

a po

droč

ju r

efor

m i

n pr

egle

dnos

ti, t

er p

odpi

ra r

azvo

j par

lam

en

tarn

ega

nadz

ora,

nac

iona

lnih

zm

oglji

vost

i za

revi

zijo

in iz

bolj

ša

ne p

regl

edno

sti

ter

dost

opa

javn

osti

do i

nfor

mac

ij.

Pri

zago

tavl

janj

u pr

orač

unsk

e po

dpor

e v

skla

du s

čle

nom

236

fin

ančn

e ur

edbe

Kom

isija

jas

no d

oloč

i in

sp

rem

lja m

erila

za

pogo

jeva

nje

pror

ačun

ske

podp

ore,

vk

ljučn

o z

napr

edko

m

na

podr

očju

ref

orm

in

preg

ledn

osti,

ter

pod

pira

raz

voj p

arla

men

tar

nega

nad

zora

, na

cion

alni

h zm

oglji

vost

i za

rev

izijo

in

izbo

ljšan

e pr

egle

dnos

ti te

r do

stop

a ja

vnos

ti do

inf

orm

acij.

5.

Izpl

ačilo

pro

raču

nske

pod

pore

tem

elji

na k

azal

niki

h, k

i iz

kazu

jejo

zad

ovol

jiv n

apre

dek

pri

dose

ganj

u ci

ljev,

dog

ovor

je

nih

s pa

rtne

rsko

drž

avo.

5.

Izpl

ačilo

pr

orač

unsk

e po

dpor

e te

mel

ji na

ka

zaln

ikih

, ki

iz

kazu

jejo

zad

ovol

jiv n

apre

dek

pri d

oseg

anju

cilj

ev, d

ogov

orje

nih

s pa

rtne

rsko

drž

avo.

6.

Fina

nčni

ins

trum

enti

v sk

ladu

s t

o ur

edbo

so

lahk

o v

oblik

i po

sojil

, ja

mst

ev,

last

nišk

ega

kapi

tala

al

i na

vide

zneg

a la

stni

škeg

a ka

pita

la,

nalo

žb

ali

soud

elež

b in

in

stru

men

tov

delit

ve t

vega

nj,

po m

ožno

sti

in v

skl

adu

z na

čeli,

dol

očen

imi

v čl

enu

209(

1)

finan

čne

ured

be

pod

vods

tvom

EI

B,

večs

tran

ske

evro

pske

fin

ančn

e in

stitu

cije

, ko

t je

Ev

rops

ka

bank

a za

obn

ovo

in r

azvo

j, al

i dv

ostr

ansk

e ev

rops

ke f

inan

čne

inst

ituci

je,

kot

so d

vost

rans

ke r

azvo

jne

bank

e, p

o m

ožno

sti

skup

aj

z do

datn

imi

drug

imi

oblik

ami

finan

čne

podp

ore

drža

v čl

anic

in

tret

jih o

seb.

6. 5

. Fi

nanč

ni i

nstr

umen

ti v

skla

du s

to

ured

bo s

o la

hko

v ob

liki p

osoj

il, ja

mst

ev, l

astn

iškeg

a ka

pita

la a

li na

vide

zneg

a la

stni

šk

ega

kapi

tala

, na

ložb

al

i so

udel

ežb

in

inst

rum

ento

v de

litve

tv

egan

j, po

m

ožno

sti

in

v sk

ladu

z

nače

li,

dolo

čeni

mi

v čl

enu

209(

1) f

inan

čne

ured

be p

od v

odst

vom

EIB

, ve

čstr

ansk

e ev

rops

ke f

inan

čne

inst

ituci

je,

kot

je E

vrop

ska

bank

a za

obn

ovo

in r

azvo

j, al

i dv

ostr

ansk

e ev

rops

ke f

inan

čne

inst

ituci

je,

kot

so

dvos

tran

ske

razv

ojne

ban

ke,

po m

ožno

sti

skup

aj z

dod

atni

mi

drug

imi

oblik

ami

finan

čne

podp

ore

drža

v čl

anic

in

tret

jih o

seb.

K fin

ančn

im i

nstr

umen

tom

Uni

je l

ahko

v s

klad

u s

to u

redb

o pr

ispev

ajo

drža

ve

član

ice

ter

kate

ri ko

li su

bjek

t iz

čl

ena

62(1

)(c)

finan

čne

ured

be.

K fin

ančn

im i

nstr

umen

tom

Uni

je l

ahko

v s

klad

u s

to u

redb

o pr

ispev

ajo

drža

ve č

lani

ce t

er k

ater

i ko

li su

bjek

t iz

čle

na

62(1

)(c)

finan

čne

ured

be.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

7.

Za n

amen

e iz

vaja

nja

in p

oroč

anja

se

lahk

o ti

finan

čni

inst

rum

enti

zdru

žijo

v m

ehan

izm

e.

7.

Za

nam

ene

izva

janj

a in

po

roča

nja

se

lahk

o ti

finan

čni

inst

rum

enti

zdru

žijo

v m

ehan

izm

e.

8.

Zara

di f

inan

cira

nja

Uni

je s

e ne

uve

dejo

ozi

rom

a se

ne

pobi

rajo

pos

ebni

dav

ki,

carin

e al

i da

jatv

e.

8. 6

. Za

radi

fin

anci

ranj

a U

nije

se

ne u

vede

jo o

ziro

ma

se n

e po

bira

jo p

oseb

ni d

avki

, ca

rine

ali

daja

tve.

9.

Dav

ki, c

arin

e in

daj

atve

, ki j

ih u

vede

jo p

artn

ersk

e dr

žave

, so

lah

ko u

prav

ičen

i do

fin

anci

ranj

a v

skla

du s

to

ured

bo.

9. 7

. D

avki

, car

ine

in d

ajat

ve, k

i jih

uve

dejo

par

tner

ske

drža

ve,

so l

ahko

upr

avič

eni

do f

inan

cira

nja

v sk

ladu

s t

o ur

edbo

.

Pogl

avje

IV

EF

SD+,

pro

raču

nska

jam

stva

in

finan

čna

pom

oč t

retji

m

drža

vam

Pogl

avje

IV

EF

SD+,

pr

orač

unsk

a ja

mst

va

in

finan

čna

pom

oč

tret

jim

drža

vam

Pogl

avje

IV

EF

SD+,

pro

raču

nska

jam

stva

in

finan

čna

pom

oč

tret

jim d

ržav

am

Člen

26

Po

droč

je up

orab

e in

fin

ancir

anje

6.

EFSD

+ in

jam

stvo

za

zuna

nje

delo

vanj

e la

hko

podp

irata

op

erac

ije f

inan

cira

nja

in

nalo

žben

e op

erac

ije v

pa

rtne

rski

h dr

žava

h na

geo

graf

skih

obm

očjih

iz

člen

a 4(

2).

Obl

ikov

anje

re

zerv

acij

jam

stva

za

zuna

nje

delo

vanj

e se

fin

anci

ra i

z pr

ora

ču

na

ustr

ezni

h ge

ogra

fski

h pr

ogra

mov

, us

tano

vlje

nih

s čl

enom

6(

2)(a

), in

se

pren

ese

v sk

upni

skl

ad z

a re

zerv

acije

. EF

SD+

in j

amst

vo z

a zu

nanj

e de

lova

nje

lahk

o po

dpira

ta t

udi

oper

acije

v

upra

viče

nkah

s s

ezna

ma

v Pr

ilogi

I

k U

redb

i IP

A

III. T

e op

erac

ije v

okv

iru E

FSD

+ in

obl

ikov

anje

rez

erva

cij

jam

stva

za

zuna

nje

delo

vanj

e se

fin

anci

rajo

iz

ured

be

IPA

. O

blik

ovan

je r

ezer

vaci

j ja

mst

va z

a zu

nanj

e de

lova

nje

za p

oso

jila

tret

jim d

ržav

am iz

čle

na

10(2

) ur

edbe

o E

INS

se f

inan

cira

iz

ure

dbe

o EI

NS.

6.

Ni

dovo

lj in

form

acij

o te

m,

kaj

se

stor

i s

prih

odki

in

mor

ebitn

imi

plač

ili,

ki j

ih U

nija

pre

jme

v sk

ladu

s s

pora

zum

i o

jam

stvu

ali

poso

jilu,

zne

ski,

izte

rjani

mi

od d

olžn

ikov

, ki

niso

por

avna

li ob

vezn

ost

i, in

obr

estm

i od

nal

ožb

sred

stev

, ki

se

hran

ijo v

sk

upne

m s

klad

u za

rez

erva

cije

. Pr

av t

ako

ni i

nfor

m

acij

o m

oreb

itnih

str

oški

h.

7.

Obl

ikov

anje

rez

erva

cij

iz č

lena

21

1(2)

fin

ančn

e ur

edbe

je

zas

nova

no n

a po

dlag

i sk

upni

h ne

pora

vnan

ih o

bvez

nost

i U

nije

, ki

izh

ajaj

o iz

vsa

ke o

pera

cije

, vk

ljučn

o z

oper

acija

mi,

skle

njen

imi

pred

let

om

2021

, za

kat

ere

jam

či U

nija

. Le

tni

znes

ek p

otre

bnih

rez

erva

cij

je l

ahko

zas

nova

n v

časo

vnem

ra

zpon

u na

jveč

sed

mih

let

.

7.

Obl

ikov

anje

Dol

očite

v st

opnj

e re

zerv

acij

iz

člen

a 21

1(2)

fin

ančn

e ur

edbe

je

zasn

ovan

o na

pod

lagi

tem

elji

na s

kupn

ih

nepo

ravn

anih

obv

ezno

sti

Uni

je,

ki i

zhaj

ajo

iz v

sake

ope

raci

je,

vklju

čno

z op

erac

ijam

i, sk

lenj

enim

i pr

ed l

etom

20

21,

za k

ater

e ja

mči

Uni

ja.

Ta z

nese

k ne

vkl

juču

je p

rispe

vkov

iz

člen

a 20

8(2)

fin

ančn

e ur

edbe

(gl

ej č

len

211(

1) f

inan

čne

ured

be).

Letn

i zn

esek

po

treb

nih

reze

rvac

ij je

la

hko

zasn

ovan

v

časo

vnem

ra

zpon

u na

jveč

sed

mih

let

.

7.

Zdi

se,

da č

len

211(

6) i

n (7

) fin

ančn

e ur

edbe

ni

bil

upoš

teva

na, č

epra

v je

zel

o po

mem

ben.

Sod

išče

m

eni,

da

bi

mor

ala

Kom

isija

ne

mud

oma

obve

stiti

Ev

rops

ki p

arla

men

t in

Sve

t te

r pr

edla

gati

ustr

ezne

uk

repe

do

poln

itve

sred

stev

, če

dr

žava

, ki

pr

ejem

a fin

ančn

o po

moč

EU

, ne

izv

ede

plač

ila o

b za

padl

osti.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

Ali

so b

ile d

oloč

be č

lena

20

9(3)

in

(4)

finan

čne

ured

be

v pr

edlo

gu

prav

ilno

upoš

teva

ne?

Gle

j tu

di

člen

29(

6) s

poda

j.

8.

Preo

stan

ek

sred

stev

do

31

. de

cem

bra

2020

v

jam

stve

nem

skl

adu

EFSD

in

Jam

stve

nem

skl

adu

za z

unan

je

ukre

pe, u

stan

ovlje

nim

a z

Ure

dbo

(EU

) 20

17/1

601

Evro

pske

ga

parla

men

ta

in

Svet

a oz

irom

a U

redb

o Sv

eta

(ES,

Eu

rato

m)

št.

480/

2009

, se

pre

nese

v s

kupn

i sk

lad

za r

ezer

vaci

je z

na

men

om o

blik

ovan

ja r

ezer

vaci

j za

nju

ne o

pera

cije

v o

kviru

en

ega

jam

stva

iz

odst

avka

4

tega

čle

na.

8.

Preo

stan

ek s

reds

tev

do 3

1.

dece

mbr

a 20

20 v

jam

stve

nem

sk

ladu

EFS

D i

n Ja

mst

vene

m s

klad

u za

zun

anje

ukr

epe,

ust

ano

vlje

nim

a z

Ure

dbo

(EU

) 20

17/1

601

Evro

pske

ga p

arla

men

ta i

n Sv

eta

oziro

ma

Ure

dbo

Svet

a (E

S, E

urat

om)

št.

480/

2009

, se

pr

enes

e v

skup

ni s

klad

za

reze

rvac

ije z

nam

enom

obl

ikov

anja

re

zerv

acij

za n

june

ope

raci

je v

okv

iru e

nega

jam

stva

iz

odst

avka

45

te

ga č

lena

.

Člen

27

U

prav

ičeno

st ter

izb

ira o

pera

cij in

par

tner

jev

2.

Jam

stvo

za

zuna

nje

delo

vanj

e po

dpira

ope

raci

je f

inan

ci

ranj

a in

nal

ožbe

ne o

pera

cije

, ki i

zpol

njuj

ejo

pogo

je iz

toč

k (a

) do

(c

) čl

ena

209(

2) f

inan

čne

ured

be i

n ki

:

2.

To

ni

v sk

ladu

s

člen

om

219(

3)

finan

čne

ured

be,

ker

ne v

klju

čuje

toč

ke

(d),

v ka

teri

bi b

il om

enje

n uč

inek

vz

voda

in

m

ultip

likac

ijski

uč

inek

pr

orač

unsk

ih j

amst

ev.

Ali

je b

ilo t

o iz

pušč

eno

po

pom

oti?

(a)

zago

tavl

jajo

dop

olnj

evan

je z

dru

gim

i po

buda

mi;

(b)

so

ekon

omsk

o in

fin

ančn

o iz

vedl

jive,

ob

us

trez

nem

up

ošte

vanj

u m

ožne

pod

pore

ter

sof

inan

cira

nja

zase

bnih

in

jav

nih

part

nerje

v v

proj

ektu

, pr

i če

mer

se

upoš

teva

jo

pose

bnos

ti po

slovn

ega

okol

ja

in

zmog

ljivo

sti

drža

v,

v ne

stab

ilnih

ra

zmer

ah

ali

konf

liktih

, na

jman

j ra

zviti

h dr

žav

in

moč

no

zado

lžen

ih

revn

ih d

ržav

, ki

so

la

hko

upra

viče

ne d

o ug

odne

jših

pogo

jev;

(c)

so t

ehni

čno

izve

dljiv

e in

tra

jnos

tne

z ok

oljsk

ega

in s

ocia

lne

ga v

idik

a.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

5.

Upr

avič

eni

part

nerji

rav

najo

v s

klad

u s

prav

ili i

n po

goji

iz č

lena

62

(2)(c

) fin

ančn

e ur

edbe

. V p

rimer

u su

bjek

tov

zase

bne

ga p

rava

drž

ave

član

ice

ali

tret

je d

ržav

e, k

i je

pris

peva

la k

ja

mst

vu z

a zu

nanj

e de

lova

nje

v sk

ladu

s č

leno

m 2

8 te

ure

dbe,

im

ajo

pred

nost

tist

i su

bjek

ti, k

i ra

zkrij

ejo

info

rmac

ije,

pove

za

ne z

mer

ili n

a po

droč

ju o

kolja

, dru

žbe

in u

prav

ljanj

a po

dje

tij.

5.

Upr

avič

eni

part

nerji

rav

najo

v s

klad

u s

prav

ili i

n po

goji

iz

člen

a 62

(2)(c

)62(

1)(c

) fin

ančn

e ur

edbe

. V

prim

eru

subj

ekto

v za

sebn

ega

prav

a dr

žave

čla

nice

ali

tret

je d

ržav

e, k

i je

pris

peva

la

k ja

mst

vu z

a zu

nanj

e de

lova

nje

v sk

ladu

s č

leno

m 2

8 te

ure

dbe,

im

ajo

pred

nost

tist

i sub

jekt

i, ki

raz

krije

jo in

form

acije

, pov

ezan

e z

mer

ili n

a po

droč

ju o

kolja

, dr

užbe

in

upra

vlja

nja

podj

etij.

Člen

28

Pr

ispev

ek d

rugi

h do

nato

rjev

k ja

mstv

u za

zun

anje

delo

vanj

e

1.

K ja

mst

vu z

a zu

nanj

e de

lova

nje

lahk

o pr

ispev

ajo

drža

ve

član

ice,

tre

tje d

ržav

e in

dru

ge t

retje

ose

be.

Z od

stop

anje

m

od

drug

ega

podo

dsta

vka

člen

a 21

8(2)

fin

ančn

e ur

edbe

lah

ko p

ogod

beni

ce S

pora

zum

a o

Evro

pske

m

gosp

odar

skem

pro

stor

u pr

ispev

ajo

v ob

liki

jam

stev

ali

goto

vi

ne.

1.

V re

leva

ntne

m č

lenu

fin

ančn

e ur

edbe

je

upor

abl

jena

bes

eda

„lahk

o“, z

ato

ni ja

sno,

zak

aj je

to

odst

opa

nje.

Prisp

evek

tre

tjih

drža

v, k

i ni

so

pogo

dben

ice

Spor

azum

a o

evro

pske

m g

ospo

dars

kem

pro

stor

u, i

n dr

ugih

tre

tjih

oseb

je

v ob

liki

goto

vine

, za

nj p

a je

pot

rebn

a od

obrit

ev K

omisi

je.

Kom

isija

bre

z od

laša

nja

obve

sti

Evro

pski

par

lam

ent

in S

vet

o po

trje

nih

prisp

evki

h.

Na

zaht

evo

drža

v čl

anic

se

lahk

o nj

ihov

i pr

ispev

ki n

amen

ijo

za z

agon

ukr

epov

v p

osam

ezni

h re

gija

h, d

ržav

ah, s

ekto

rjih

ali

obst

oječ

ih n

alož

beni

h ok

nih.

2.

Prisp

evki

v o

blik

i ja

mst

va n

e pr

eseg

ajo

50 %

zne

ska

iz

člen

a 26

(2)

te u

redb

e.

2.

Prisp

evki

v o

blik

i ja

mst

va n

e pr

eseg

ajo

50 %

zne

ska

iz

člen

a 26

(2)2

6(3)

te

ured

be.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

Člen

29

Iz

vaja

nje

spor

azum

ov o

jam

stvu

za z

unan

je de

lova

nje

Člen

29

Iz

vaja

nje

spor

azum

ov o

jam

stvu

za z

unan

je de

lova

nje

5.

Jam

stvo

za

zuna

nje

delo

vanj

e la

hko

krije

: 5.

Ja

mst

vo z

a zu

nanj

e de

lova

nje

lahk

o kr

ije:

(a)

za d

olžn

iške

inst

rum

ente

gla

vnic

o in

vse

obr

esti

ter

znes

ke,

dolg

ovan

e iz

bran

emu

upra

viče

nem

u pa

rtne

rju,

ki j

ih t

a pa

rtne

r ni

pre

jel

v sk

ladu

s p

ogoj

i o

finan

čnih

ope

raci

jah

po n

asto

pu p

rimer

a ne

izpo

lnitv

e ob

vezn

osti;

(a)

za d

olžn

iške

inst

rum

ente

gla

vnic

o in

vse

obr

esti

ter

znes

ke,

dolg

ovan

e iz

bran

emu

upra

viče

nem

u pa

rtne

rju,

ki

jih

ta

part

ner

ni p

reje

l v

skla

du s

pog

oji

o fin

ančn

ih o

pera

cija

h po

nas

topu

prim

era

neiz

poln

itve

obve

znos

ti;

(a)

za n

alož

be v

las

tnišk

i ka

pita

l, vl

ožen

e zn

eske

in

z nj

imi

pove

zane

str

oške

fin

anci

ranj

a;

(ab)

za

nalo

žbe

v la

stni

ški

kapi

tal,

vlož

ene

znes

ke i

n z

njim

i po

veza

ne s

troš

ke f

inan

cira

nja;

(b)

za d

ruge

ope

raci

je f

inan

cira

nja

in n

alož

bene

ope

raci

je i

z čl

ena

27(2

), up

orab

ljene

zne

ske

in s

troš

ke f

inan

cira

nja,

po

veza

ne z

njim

i;

(bc)

za

drug

e op

erac

ije f

inan

cira

nja

in n

alož

bene

ope

raci

je i

z čl

ena

27(2

)27(

3), u

pora

blje

ne z

nesk

e in

str

oške

fina

ncira

nja,

po

veza

ne z

njim

i;

(c)

vse

ustr

ezne

str

oške

in

stro

ške

izte

rjave

, pov

ezan

e z

neiz

po

lnitv

ijo o

bvez

nost

i, ra

zen

če s

e ti

odbi

jejo

od

prih

odko

v iz

terja

ve.

(cd)

vse

ust

rezn

e st

rošk

e in

str

oške

izt

erja

ve,

pove

zane

z n

eiz

poln

itvijo

obv

ezno

sti,

raze

n če

se

ti od

bije

jo o

d pr

ihod

kov

izte

rjave

.

6.

(b)

nepo

ravn

anih

fin

ančn

ih

obve

znos

tih

za

Uni

jo,

nast

alih

na

podl

agi

oper

acij

EFSD

+, o

dobr

enih

za

upra

viče

ne

part

nerje

in n

jihov

e op

erac

ije f

inan

cira

nja

in n

alož

bene

ope

ra

cije

, raz

člen

jene

po

posa

mez

nih

oper

acija

h.

6.

(b)

Člen

21

9(6)

fin

ančn

e ur

edbe

ni

v ce

loti

upoš

teva

n.

Pogl

avje

V

Sp

rem

ljanj

e, p

oroč

anje

in

ocen

jeva

nje

Pogl

avje

V

Sp

rem

ljanj

e, p

oroč

anje

in

ocen

jeva

nje

Člen

31

Sp

rem

ljanj

e in

por

očan

je Čl

en

31

Spre

mlja

nje

in p

oroč

anje

2.

Kom

isija

re

dno

spre

mlja

sv

oje

ukre

pe

in

preg

ledu

je

napr

edek

pri

dose

ganj

u pr

ičak

ovan

ih r

ezul

tato

v, k

i vk

ljuču

jejo

iz

ložk

e in

izi

de.

2.

Kom

isija

re

dno

spre

mlja

sv

oje

ukre

pe

in

preg

ledu

je

napr

edek

pri

dose

ganj

u pr

ičak

ovan

ih r

ezul

tato

v, k

i vk

ljuču

jejo

iz

ložk

e in

izi

de.


Bese

dilo

pre

dlog

a Pr

ipor

očilo

Sod

išča

Pr

ipom

be

Nap

rede

k gl

ede

prič

akov

anih

rez

ulta

tov

bi b

ilo tr

eba

spre

mlja

ti na

po

dlag

i ja

snih

, pr

egle

dnih

, in

če

je

us

trez

no,

mer

ljivi

h ka

zaln

ikov

. Za

radi

ola

jšanj

a pr

avoč

asne

ga p

oroč

anja

je

štev

ilo

kaza

lnik

ov o

mej

eno.

Nap

rede

k gl

ede

prič

akov

anih

rez

ulta

tov

bi b

ilo t

reba

spr

emlja

ti na

pod

lagi

jas

nih,

pre

gled

nih

in,

in č

e je

ust

rezn

o, m

erlji

vih

kaza

lnik

ov.

Zara

di o

lajša

nja

prav

očas

nega

por

očan

ja j

e št

evilo

ka

zaln

ikov

om

ejen

o.

6.

Letn

o po

roči

lo,

prip

ravl

jeno

let

a 20

21,

vseb

uje

kons

oli

dira

ne i

nfor

mac

ije i

z le

tnih

por

očil

za o

bdob

je o

d 20

14 d

o 20

20

o vs

em

finan

cira

nju

na

podl

agi

ured

b, n

aved

enih

v

člen

u 40

(2),

vklju

čno

z zu

nanj

imi

nam

ensk

imi

prej

emki

in

prisp

evki

v s

krbn

iške

skla

de,

ter

prik

azuj

e ra

zčle

nite

v po

rabe

sr

edst

ev p

o dr

žava

h, r

abe

finan

čnih

ins

trum

ento

v, o

bvez

nost

i in

pl

ačil.

Po

roči

lo

odra

ža

glav

ne

prid

oblje

ne

izku

šnje

in

na

daljn

je u

krep

anje

na

podl

agi

prip

oroč

il iz

zun

anjih

oce

nje

vanj

, izv

eden

ih v

pre

tekl

ih l

etih

.

6.

Letn

o po

roči

lo,

prip

ravl

jeno

let

a 20

21,

vseb

uje

kons

olid

ira

ne in

form

acije

iz le

tnih

por

očil

za o

bdob

je o

d 20

14 d

o 20

20 o

vs

em

finan

cira

nju

na

podl

agi

ured

b,

nave

deni

h v

člen

u40(

2)

39(2

), vk

ljučn

o z

zuna

njim

i na

men

skim

i pr

ejem

ki

in p

rispe

vki

v sk

rbni

ške

skla

de,

ter

prik

azuj

e ra

zčle

nite

v po

rabe

sr

edst

ev p

o dr

žava

h, r

abe

finan

čnih

ins

trum

ento

v, o

bvez

nost

i in

pl

ačil.

Por

očilo

odr

aža

glav

ne p

ridob

ljene

izk

ušnj

e in

nad

aljn

je

ukre

panj

e na

pod

lagi

prip

oroč

il iz

zun

anjih

oce

njev

anj,

izve

deni

h v

pret

eklih

let

ih.

ISSN 1977-1045 (elektronska različica) ISSN 1725-5244 (tiskana različica)

SL

evropske unije - european court of auditors...4. v skladu z uvodno izjavo 8 predloga bo izvajanje...

Documents