1

Evropsko okoljeEvropsko okolje — Sta— Stanjenje in in izglediizgledi 2005 2005

— — Kratka predstavitevKratka predstavitev

2

Kaj je poročilo Evropsko okolje — Kaj je poročilo Evropsko okolje — stanje in stanje in izglediizgledi 2005 2005??

Tretje poročilo EEA o stanju in izgledih

Prejšnje poročilo objavljeno 1999

Pomaga EU pri načrtovanju in vrednotenju okoljskih politik

Novosti v izdaji 2005

3

Zgradba poročilaZgradba poročila

Poročilo 2005 zajema:

Celostno oceno okolja v Evropi

Ključni niz kazalcev

Analizo po posameznih državah

Bibliografijo

4

EEvropske izboljšavevropske izboljšave, lo, lokalne izbirekalne izbire, , globalglobalni vplivini vplivi

Zakonodaja EU o okolju je učinkovita, če je pravilno izvajana

Največ uspeha je bilo doseženega v zvezi z lahko obvladljivimi točkovnimi viri onesnaževanja

Največji izziv so razpršeni viri onesnaževanja iz gospodarskih sektorjev

Raba tal, poraba in trgovski tokovi najbolj ogrožajo okoljski napredek

Naš “odtis” iz porabe in trgovine je dvakrat večji kot biološka sposobnost obnavljanja

5

Naraščajoča urbanizacijaNaraščajoča urbanizacija, , opuščanje zemljiščopuščanje zemljišč

Urbano okolje v EU25 se je med letoma 1990 in 2000 povečalo za trikratno velikost Luksemburga. Pri tem so svojo vlogo odigrali kohezijski skladi EU — je to lekcija za 2007–2013?

Širjenje mestnih območij pretirano povečuje pritisk na ekosisteme (npr. mokrišča) in okoliška območja.

Razvoj turizma še dodatno povečuje pritisk na že tako obremenjena obalna območja

Zaradi nizke cene kmetijskih zemljišč je investiranje v že razvita zemljišča nezanimivo

Pomanjkanje dostopa do storitev v podeželskih območjih in starajoče se kmečko prebivalstvo prispevajo k opuščanju kmetijskih zemljišč

6

Spremembe podnebja so tuSpremembe podnebja so tu

Temperature v Evropi bi v tem stoletju lahko narasle za 2–6 °C (v primerjavi z 0.95 °C v prejšnjem stoletju, in splošnim povprečjem 0.7 °C)

Pričakovani vplivi vključujejo pomanjkanje vode, še več ekstremnih vremenskih dogodkov, selitve morskih vrst in ekonomske izgube

Kratkoročne cilje Kjotskega sporazuma je mogoče doseči — srednjeročne cilje do leta 2020 in dlje, pa bo težje doseči

Najpomembnejši dejavnik je prometni sektor. Potrebe po prevozu presegajo koristi pridobljene z učinkovitejšimi gorivi. Podvojitev emisij iz letalskega prometa do 2030

7

Počasen napredek pri gospodarjenju Počasen napredek pri gospodarjenju z energetskimi potrebamiz energetskimi potrebami

Potreba po energiji še vedno narašča, čeprav počasneje kot BDP. Uspehi okoljske učinkovitosti v industrijskih panogah; veliki izzivi v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih

Nižje emisije v prihodnosti lahko dosežemo z manjšo porabo energije, večjim deležem energije iz obnovljivih virov in izboljšano energetsko učinkovitostjo. Za to pa so potrebni dolgoročni, skladni ukrepi

Mnogo priložnosti za izboljšanje učinkovitosti je premalo izkoriščenih, predvsem v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih

Vlaganje v prihodnost z manjšimi emisijami je lahko stroškovno učinkovito (ocenjeno na 45 EUR/osebo/leto v primerjavi s predvidenimi socialno-gospodarskimi stroški v primeru, da se ne ukrepa, v višini 300–1 500 EUR/osebo/leto)

8

Smo bolj zdravi, vendar smo še vedno Smo bolj zdravi, vendar smo še vedno izpostavljeni snovem, ki onesnažujejoizpostavljeni snovem, ki onesnažujejo

Evropa je bila uspešna pri zmanjševanju smoga in kislega dežja

Kljub temu pa onesnaženost zraka v mnogih mestih še vedno povzroča zdravstvene težave (delci & ozon)

Čistejša prometna tehnologija in boljše urbanistično načrtovanje lahko prispevata k izboljšavam

Učinkovita je lahko tudi uporaba tržno zasnovanih instrumentov kot je uvedba davka na preobremenjevanje, kar bi vplivalo na vedenje ljudi

Izpostavljenost kemikalijam prizadene ljudi v Evropi in izven nje. Stopnje PCB, najdene v vzorcih krvi arktičnih ljudstev, je povzročila potujoča onesnaženost iz Evrope. Del odtisa Evrope

9

Izčrpavanje naravnih virovIzčrpavanje naravnih virov

Mnogo evropskih ribjih zalog se lovi v prevelikih količinah, kar vpliva na druge vrste v prehranjevalni verigi. Skupaj s podnebnimi spremembami to povzroča ogroženost morskih ekosistemov

Biotska raznovrstnost: Kljub nekolikšnemu napredku, je mnogo vrst — ptičev, sesalcev, žuželk — ogroženih zaradi razdrobitve habitatov. Največ lahko izgubi EU-10

Evropsko prst ogroža erozija, pozidava, onesnaženje in zasoljevanje — 2 milijona posameznih območij je potencialno onesnaženih in 100 000 jih potrebuje pomoč

Voda: Naraščajoč stres v južni Evropi, ki naj bi se še nadaljeval zaradi večanja obsega turizma, namakanja in podnebnih sprememb

10

PPreprečevanje onesnaževanja sereprečevanje onesnaževanja sesplačasplača

Veliko je bilo storjenega za čiščenje odpadnih voda — 50 % vseh izdatkov za okolje — vendar je pot še dolga

Najboljši pristopi združujejo naložbe v čiščenje odpadnih voda z gospodarskimi instrumenti, ki zmanjšujejo odpadne vode pri viru

Onesnaženost voda zaradi kmetijstva ostaja velik problem v novih državah članicah EU — uporaba gnojil naj bi narasla

Trajalo bo več desetletij, da se podzemne vode očistijo

Preprečevanje je cenejše od čiščenja — spremenjeno vedenje, t.j. kmetijske prakse s pomočjo finančnih spodbud iz Skupne kmetijske politike je lahko v pomoč

11

Kaj lahko storimoKaj lahko storimo? ?

Evropsko gospodarstvo lahko postane bolj učinkovito glede surovin in energije –Potencial EU-10 je izboljšati učinkovitost za štirikrat za dosego ravnmi EU-15

Prenos tehnologij, subvencioniranje inovacij ter davki in dajatve na onesnaževanje lahko prispevajo k napredku

Potrebno je boljše vključevanje okoljska v sektorje, ki največ prispevajo k pritiskom na okolje — kmetijstvo, energetika,promet, industrija, gospodinjstva

Promet je primer, kjer bi bile koristi, integriranega pristopa najbolj vidne, saj prispeva k onsnaževanju zraka, podnebnim spremembam, hrupu, pozidavanju, razdrobitvi habitatov in onesnaževanju voda tako na lokalni kot na globalni ravni

12

Kaj lahko storimoKaj lahko storimo??

Oblikovanje dolgoročne, skladne politike, ki preusmerja tržne signale k trajnostni proizvodnji in potrošnji

V vseh sektorjih preiti na širše, integralne tržne instrumente, ki združujejo cilje trajnostnega razvoja — ekološke davke in reformo subvencij

Doseči povečanje javnih in privatnih izdatkov za okoljske raziskave in razvoj, z namenom pomagati Evropi h konkurenčnosti na globalni ravni

Izboljšanje institucionalne sestave za oblikovanje in izvajanje integralnih pristopov. Takšne sestave so lahko ravno tako pomembne kot politike same

13

DelDel C — C — Zgradba in nekaj Zgradba in nekaj ključnih točkključnih točk

Analiza po posameznih državah

Temelji na devetih ključnih kazalcih

“kartica dosežkov države”

EEA je izbrala izbor ključnih kazalcev pri tej analizi

14

Emisije toplogrednih plinovEmisije toplogrednih plinov

Emisije toplogrednih plinov na prebivalca,2002

Emisije toplogrednih plinov glede na BDP, 2002

Oddaljenost od Kjotskega cilja, linearna pot k cilju, 2002

15

RaRazvrstitev za zvrstitev za SlovenijaSlovenija

16

EEvropsko okoljevropsko okolje — — Poročilo o sPoročilo o statanju nju in in izgledihizgledih 2005 na spletni strani 2005 na spletni strani

Celotno poročilo — en dokument v pdf formatu za vsako poglavjePovzetek v 25 jezikihSporočilo za javnost v 25 jezikihGovoriTiskovne konference (video)Flash animacijaPredstavitev v formatu Powerpoint

www.eea.europa.eu