D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------1 -

Microsoft Excel

Skopje ,2010

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------2 -

Vovedni informacii za programata EXCEL Programata Excel se koristi vo obrabotkata na tabelite. Obrabot-kata na tabelite e mo`na i so programata Word, no so zna~itelno po-mali mo`nosti od ona {to go ovozmo`uva Excel-ot. Vo Excel- ot : - tabelite se kreirat brzo i ednostavno ; - avtomatski se izvr{uvaat korekcii vo tabelite pri izmenuvawe na podatoci; - Glavna karakteristika na programata e poseduvawe na vgradeni funkcii od razli~ni oblasti rasporedeni vo kategorii.. Zna~itelen e brojot na funkciite vo sekoja kategorija. Samo vo ka-tegorijata matematika i trigonometrija se sodr`at 50 funkcii. - Odreduvawe na tehni~kiot izgled na tabelite so izbor na edna od mnogute formi za prikazi na tabeli. Slednoto {to go karakterizira Excel-ot e i kreirawe na razni tipo-vi grafikoni za prikaz na tabelite, so golemi mo`nosti za vnesuva-wa na dodatni elementi vo osnovniot grafikon. Programata se otvora (aktivira) so komandite: Start > All Programs > Microsoft Office > Microsoft Office Excel 2003

Po otvoraweto na programata se doveduva na ekranot osnovniot prozorec .

-----

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------3 -

Komandite na programata se rasporedeni vo lenti poedine~no i grupirani vo menija.. Vo prozorecot e prika`an rasporedot na lentite , menijata i drugite elementi . Programata sodr`i mnogu lenti, no so aktiviraweto vo osnovniot prozorec standardno se vnesuvaat slednive lenti :

Naslovnata lenta (Title Bar)

Lentata na glavnite menija ( Menu Bar ) ;

Standardnata lenta ( Standard ) ;

Formatnata lenta ( Formating ) ;

Lenta na aktivnata }elija.( Formula Bar ).

Lentite se prika`ani na slikata .

Vo prviot red e lentata na naslovot na programata Microsoft

Excel – Book1 (imeto na prvootvoreniot dokument vo programata e imenuvan so Book1 ).

Vo vtoriot red e lentata so glavnite menija. Zna~itelen e bro-jot na komandite {to se sodr`at vo menijata. Se koristat za razni dejstva vo vrska so obrabotka na tabelite.

Standardnata lenta sodr`i komandi za izvr{uvawe na ~esto koristenite dejstva vo vrska so obrabotkata na tabelite. Vsu{-nost, toa se izbrani komandi od menijata za da se ovozmo`i pbrz pristap do komandite. Komandite se odnesuvaat na osnovnite dejstva vo vrska so kreiraweto na tabelite ( vnesuvawe poda-toci vo tabelite, presmetuvawa na podatoci, prikazi na grafi-koni, izbor na boja za liniite ).

Formatnata lenta ja formiraat kratki menija Menijata od ovaa lenta se odnesuvaat na odreduvawe na fontot na bukvite, golemina na bukvite, na~in na ispi{uvawe na bukvite, boja na bukvite, poramnuvawe na podatoci vo tabelite, vramuvawe na tabelite, ispolnuvawe na elementie na tabelite so boi, izbor na boja za zapisite vo tabelata i drugi dejstva).

Lenta na aktivnata }elija (e ozna~ena so 1). Vo lentata se poka`uva adresata na aktivnata }elija i nejzinata sodr`ina Vo lentata e registrirano menito za presmetuvawe na podatoci-te vo tabelite (ozna~eno so 2) .

Postojan del od prozorecot se lentata na naslovot i lentata na glavnite menija. Strukturata na osnovniot prozorec e mo`no da se me-nuva. Mo`no e da se otstranat standardnata lenta, funkcionalnata lenta a da se doveduvaat vo prozorecot drugi lenti, Po lentite e prostort za rabota so tabelite .

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------4 -

Prostorot e podelen so horizontalni i vertikalni linii vo pra-voagolni elementi nare~eni }elii (grafi, kletki) Elementite se rasporedeni vo redovi i po koloni. Redovite se ozna~eni so broevi. Numeracijata na redovite e od levata strana od listot. Redosledot na kolonite e vnesen od gornata strana na listot. Kolonite se ozna~eni so bukvite od latinskata azbuka, Od desnata strana e lentata za vertikalno pomestuvawe na listo- vite (2). Od dolu e lentata za horizontalno pomestuvawe (3). Na ekranot e prviot list (Sheet 1 ) (1). Sekoja }elija ima svoj znak. Znakot e formiran od bukva i cifra ( bukva na kolonata i broj na redot) Na slikata se vneseni znacite na }elite na tabela so ~etiri re-dovi i pet koloni.

]eliite vo tekot na raboteweto so programata se koristat poedi-ne~no so nazna~uvawe na znakot na }elijata, ili kako grupa na posle-dovalni }elii vo red ili kolona. Za grupa na posledovatelni }elii se koristi terminot rang na }elii. Namesto nazna~uvawe na rang od }elii vo tabelata vo forma: A1, A2, A3, A4, A5, A6. rang na }elii se zapi{uva skrateno A1 : A6. Kratkiot zapis na rang od }elii, ima golema prednost vo dejstva so presmetuvaweto na vrednostite na oddelni }elii i nama-luvawe na mo`nosta da se napravi gre{ka. Vo dolniot red od prozorecot e menito za upravuvawe so listovite i lentata za horizontalno pomestuvawe. Direkten pristap po otvorawe na programata e mo`en vrz tri lista.

Na slikata e sostojbata na menito za izbor na listovite po otvo-rawe na dokumentot. Vo dolnata linija e informacijata za brojot na otvoreniot list (zapisot Sheet 1 vo svetlo pole). Vo posledniot red e statusnata lenta.Statusnata lenta ima infor-mativna uloga.

Rabotniot prostor za tabelite se koristi po listovi. Po otvo-raweto na dokumentot na ekranot se otvora prviot list. Vo vidnoto po-le od ekranot se prika`uva del od prviot list. Za preddefiniraniot format i marginite vo listot se sodr`at devet koloni (A - I) i pedeset i dva reda. Doveduvawe na drugite koloni vo tekot na raboteweto vrz tabelata se vr{i so lentata za horizontalno pomestuvawe. Doveduvawe na redovi vo vidnoto pole od ekranot se vr{i so lentata za vertikalno pomestuvawe. Po kreirana i podgotvena tabela vo eden list mo`e da se izbere sleden list. Izborot se vr{i so kliknuvawe nad zapisot Sheet2 a za sleden tret list na Sheet3. ------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------5 -

Vnesuvawe na ~etvrti i sledni listovi se vr{i so komandata Worksheet (vnesuvawe na nov list) od menito Insert. Po vneseni pove}e listovi, nivnoto razmestuvawe se vr{i so menito za izbor na strani-cite. Prikazot na menito e po vnesuvawe na ~etvrti list (1).

Dejstvata vo vrska so upravuvawe so listovite se vr{at so sled-nive znaci na menito :

- so kliknuvawe na znakot . Se doveduva prviot list nezavisno koj list e na ekranot. - so kliknuvawe na znakot , se vra}a eden list nanazad; - so kliknuvawe na znakot , se doveduva sleden list. Sekoe sledno kliknuvawe doveduva stranica so povisok reden broj; - so kliknuvawe na znakot , se doveduva posledniot list na ekranot. Site komandi od programata se prezemaat direkno od standard-nata i funkcionalnata lenta. Komandite vo sostav na glavnite menija se prezemaat posredno preku menijata. Prezemawe komanda direkno ili preku menijata e identi~no na na~inot kako toa se vr{i vo programata Word . Poka`uva~ot e vo forma na strelka kako i kaj drugite aplikacii dodeka e toj vo prostorot na lentite. So prenesuvawe na poka`uva~ot

vo rabotniot list dobiva forma na znakot ( ) . I. Kreirawe ( prika`uvawe ) na tabela Po prikazot na prozorecot e mo`no da se vnesuvaat podatoci vo }eliite na tabelata. Razlikuvame dve grupi }elii. Edna grupa }elii vo koi se vnesuvaat tekstovi i vlezni (poznati podatoci ). Vo drugata gru-pa }elii se vnesuvaat podatoci {to se presmetuvaat. Za presmetuvawe na podatocite vo ovie }elii se koristat soodvetni komandi. Vnesuvawe poznati podatoci vo tabela Vnesuvaweto na podatocite se vr{i so tastaturata po odre-duvawe na }elijata od koja se vnesuva podatok. Za odreduvawe na }elija se doveduva kursorot vo }elijata i kliknuva. Okolu }elijata se prika`uva ramka prika`ana na slikata ( e ozna~ena so 1).

Vnesuvaweto na podatoci (tekstovi ili numeri~ki podatoci) vo }eliite od tabelata po pravilo se vr{i po redovi. Se aktivira prvata }elija od prviot red. Po vnesuvawe podatok so tastaturata, podatokot se poravnuva spored prvata pozicija od }elijata. So pritisok na tas-terot so strelkata nadesno se prenesuva kursorot vo vtorata }elija, se ----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------6 -

pozicionira na po~etokot od ovaa }elija, se vnesuva podatokot vo vtorata }elija i se prodol`uva so vnesuvawe na podatoci do posled-nata }elija od redot. Vnesenite podatoci preddefinirano se poramnu-vaat spored desnata strana na }elijata. Po vnesuvawe na podatoci vo prviot red, se aktivira prvata }elija od vtoriot red i nastavuva so vnesuvawe na podatocite na ist na~in. Mo`no e aktivirawe na prvata }elija od vtoriot red da se dovede i so tastaturata. Ramkata na aktivnata }elija se prenesuva vo vtoriot red pobrzo so tasterot so strelkata nadolu i tasterot Home.

Ako vo tekot na vnesuvaweto na podatocite se vnese pogre{en znak, znakot (eden ili pove}e ) se bri{at so tastarot Backspase (znakot ). Promena na podatok vo oddelna }elija se vr{i so aktivirawe na }eli-ata i bri{ewe na podatokot so tasterot Delete. Podatokot so ova se bri-{e i povtorno se aktivira }elija za da se vnese drug podatok. Obele`uvawe }elii, redovi i koloni vo tabelite Izmenuvawe na vneseni podatoci i mnogu drugi dejstva se ostvaru-vaat so prethodno obele`uvawe na tabelata ili oddelnite delovi (re-dovi, koloni , rang od }elii ili oddelni }elii). Obele`uvaweto na tabelata ili delovi od tabelata se vr{at na sledniov na~in: - red se obele`uva so kliknuvawe vrz brojot od redot {to treba da se obele`i. So doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto, se prika`uva strelka (sostojba od levo). So kliknuvawe se obele`uva redot (sostojba e od desno).

- kolona se obele`uva so kliknuvawe vrz bukvata na kolonata {to treba da se obele`i. So doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto,se pri-ka`uva strelka (sostojba od levo).So kliknuvawe se obele`uva redot (sostojba e od desno).

- Blok od redovi se obele`uva so doveduvawe na poka`uva~ot vo

poleto na redot od koj po~nuva obele`uvawe i se kliknuva. Se doveduva strelka vo poleto. Se vle~e strelkata so pritisnato kop~e nadolu. Prekin na obele`uvawe nastanuva koga }e se oslobodi kop~eto. (slikata od levo)

-

----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------7 -

Na analogen na~in se obele`uva i blok od pove}e koloni. (slikata od desno). Rang na }elii se obele`uva so doveduvawe na poka`uva~ot nad prvata }elija i so pritisnato kop~e se vle~e do poslednata }elija od rangot kade se otpu~ta kop~eto. Analogno se obele`uva i rang od }elii vo kolona.

Obele`uvawe mo`e da se vr{i i so tastaturata. Za obele`uvawe }elii vo red, se doveduva poka`uva~ot vo }elija od redot, se pritis-nuva na tasterot Shift i so sekoe pritisnuvawe na tasterot so strelkata nadesno se obele`uva sledna }elija.Na identi~en na~in se vr{i obe-le`uvawe na kolona.

Za obele`uvawe na blok se obele`uvaat soootvetno del od }elite a potoa obele`aniot segment od redot so prenesuva so tasterot so strelkata nadolu.

Na slikite se prika`ani trite mo`nosti na obele`uvawe na red , kolona i blok so tastaturata.

Bri{ewe na vneseni podatoci vo red, kolona ili vo celata tabela se vr{i so sootvetno obele`uvawe i tasterot Delete Presmetuvawe i vnesuvawe podatoci vo oddelni }elii. Presmetuvawata se glavna odlika na programata Excel . Vo prog-ramata se sodr`at golem broj gotovi (vgradeni) funkcii koi se koris-tat vo presmetuvawata. Presmetuvawata se vr{at so izbor na funkcija spored dejstvoto {to se ostvaruva so funkcijata, so uka`uvawe vrz podatoci od koi }elii }e se izvr{uva dejstvoto na funkcijata i vo koja }elija }e se vnese presmetaniot podatok. Presmetuvaata vo Excel se vr{at : - so vgradenite funkcii . - so komandata AutoSum

- so koristewe na formuli. ------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------8 -

Presmetuvawe na podatoci so vgradeni funkcii. Na slikata e statusnata lenta. Vo lentata e menito za presmetu-vawa so vgradenite funkcii. Komandite vo sostav na menito se vne-seni na slikata.

Vo vrska so presmetuvaweto so vgradenite funkcii va`at preddefi-nirano dve pravila prika`ani simboli~no so slikata .

Ako rezultatot po izvr{eno dejstvo treba da se vnese vo }elija od redicata vo temno sinata boja (vo primerov, }elijata H1), dejstvoto }e se izvr{i vrz podatocite od }eliite {to se odlevo od nea vo svetlo sinata boja (}eliite A1, B1, C1, D1, E1,F1 i G1). Skrateno, zapisot na }eliite se pi{uva vo oblik na rang od }e-lii (A1 : G1).

Ako rezultatot po izvr{enoto dejstvo treba da se vnese vo }e-lija od kolona vo temno sinata boja ( }elija A5 ) , dejstvoto }e se izvr{i vrz podatocite od }eliite {to se nad }elita vo kolona-ta vo svetlo sinata boja ( }eliite A1, A2, A3 i A4). Zapi{ano kratko vo oblik na rang (A1 : A4) .

Na~inot na presmetuvawa so vgradeni fukcii }e go prosledime na konkreten primer. ]e go razgledame na~inot na presmetuvaweto na zbir na podatocite vo redovi i vo koloni. - presmetuvawe po redovi. Na slikata e tabela so tri reda i ~etiri koloni.

]e presmetame zbir na podatocite vneseni vo }elite A1 , B1, C1 i D1. Postapkata }e ja prosledime na ovoj primer. Se sproveduvaat slednive dejstva: 1. Izbor na }elija vo koja }e se vnese rezultatot. Zbirot na ovie }elii }e go vneseme vo }elijata E1. Uka`uvaweto deka vo ovaa }elija treba da se vnese zbirot e izvr{eno so kliknuvawe vo }elijata (E1). ( se vramuva }elijata kako e prika`ano e na slikata). -------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------9 -

2. Izbor na funkcija .

Za izbor na funkcija se kliknuva vo poleto na komandata Insert

Function vo menito za presmetuvawe ( na znakot )(potcrtano so crvena linija). Po kliknuvawe vo }elijata E1 se vnesuva znakot (=),

i se doveduva dijalogniot prozorec Insert Function .

Od prozorecot Insert function }e se izbere funkcijata. Pod zapi-sot Select a function ( potcrtano so crvena linija) vo vidnoto pole se prika`ani sedum od vgradenite funkcii. Vkupno se deset. Drugite tri

se doveduvaat so vertikalnata lenta. Se vodat pod terminot Most

Recently Used.( posledno koristeni funkcii). ]e gi koristime na po~etok samo funkciite : - SUM (za presmetuvawe na zbir na podatoci), - MIN (za opredeluvawe na podatok so najmala vrednost), - MAX ( za opredeluvawe na podatok so najgolema vrednost), - AVERAGE ( za presmetuvawe na sredna vrednost). Funkcija se izbira so kliknuvawe nad imeto na funkcijata. Po kliknuvawe nad imeto na izbranata fukcija se vnesuva sina boja vo linijata na zapisot na funkcijata. Ne }e birame na po~etok funkcija. Dijalogniot prozorec e vnesen so preddefinirano izbrana funkcijata SUM ( za presmetuvawe na zbir na podatoci), funkcijata {to nam ni e potrebna. Go potvrduvame so kliknuvame na OK preddefiniraniot izbor. --------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------10 -

3. Izbor na }eliite na koi se odnesuva dejstvoto na funkcijata . Izborot( odnosno uka`uvawe na }eliite na koi se odnesuva dejstvoto na funkcija) se vr{i so prozorecot Function Arguments {to se

doveduva neposredno po kliknuvaweto vo proxzorecot Insert Funkcion.

Vo prozorecot se prika`ani slednive informacii: - imeto na izbranata funkcija (Sum ) (1) - prikaz na }elite vo redot na koi se odnesuva dejstvoto na funkcijata (konkretno A1:D1) (2). Prikazot se bazira vrz osnova na odredenata }e-lija vo koja se prenesuva rezultat i praviloto {to va`i za presmetu-vawata vo redovite.

- vrednostite vneseni vo }elite : {10, 22,6, 12 } (3) - rezultatot po zapisot Formula Rezult = 50 (4). Vo prozorecot se sodr`i i informacija za dejstvoto na funkcijata (5). Menito za presmetuvawe i tabelata se so slednive ov zapisi :

Po razgleduvawe na zapisite so cel da se proveri izbranata funk-cija, podatocite na koi se odnesuva presmetuvaweto, se potvrduva. Re-zultatot se vnesuva vo }elija E1. Procesot na presmetuvawe e zavr{en.

So povtoruvawe na postapkata }e se presmetaat i zbirot na vtoriot red. Me|utoa, pri presmetuvaweto vo tretiot red po najavata da se vnese presmetaniot zbir vo }elijata E3, vo prozorec Function Arguments i vo tabela se dobiva informacija za otstapuvawe od preddefinira-nite pravila. --------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------11 -

.

Zapisite vo prozorecot uka`uvaat deka vo }elijata E3 }e se vnese zbirot na podatocite vo }elite E1 i E2 {to se nad }elijata izbrana za vnesuvawe na zbirot. Pri~inata e vo toa {to nad }elijata ( E3) ima dve }elii so podatoci od gore a ima podatoci i od levo. Ne e odredeno dali da se presmetuva sumata na podatocite od levo ili sumata na podatocite od gore. Preddefinirano e daden prioritet na kolonite i namesto da se dobie o~ekuvaniot zapis (A3 : D3) vo pro-zorecot Function Arguments i vo }elijata se vnesuva zapisot( E1:E2). Mo`e da se izbegne ovaa sostojba ako presmetuvawata se vr{at od najdolniot red nagore ili vo zagradata po funkcijata, konkretno ovde, zapisot ( E1:E3) so tastaturata. se zameni so ( A3 : D3 ) Voobi~aeno korekcija se vr{i so obele`uvawe. Se obele`uvaat }eliite vo redot (A3:D3). Vo tekot na obele`uvawe-to se vramuvaat }eliite vo redosled so trepere{ta isprekinata linija, prika`ano na slikata.

Po obele`uvaweto sledi prikaz na izvr{enata korekcija. Infor-maciite sega poka`uvaat deka e sostojbata sredena i e mo`no da se potvrdi .Trepereweto na linijata se prekinuva so kliknuvawe na tasterot Enter. Obele`uvaweto e najednostavniot na~in za odreduvawe vrz koi }elii se odnesuva presmetuvaweto koga se otstapuva od preddefi-niranite pravila vo formiraweto na tabeli . presmetuvawe po koloni. Na slikata e tabelata od tri reda i ~etiri koloni.

]e gi presmetame zbirovite na podatocite vo kolonite. Postapkata e sledna : - se aktivira }elijata A4. (za rezultatot so ova e izbrana }elijata A4) - se izbira komandata Insert function (se doveduva prozorecot Insert

Function). Ja izbirame funkcijata Sum . Potvrduvame. ------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------12 -

Se doveduva prozorecot Function Arguments.

Preddefinirano se odreduvaat }eliite na koi se odnesuva presmetu-vaweto. Proveruvame : - izbranata funkcijata (1), - odredeni }eliite na koi se odnesuva sumiraweto. (2), - vrednostite na podatocite (3). - rezultatot e vnesen vo prozorecot. (4). Potvrduvame. Presmetaniot podatok se vnesuva vo }elijata A4. Se prodol`uva so presmetuvawe na zbirovite i vo drugite koloni. Kompletno popolneta tabelata e na slikata.

Presmetuvawa so komandata AutoSum

Za presmetuvawa so vgradena funkcija se koristi i komandata

AutoSum od standardnata lenta. Po izbor na komandata AutoSum (prika`ano od levo), se prika`uva opcionata ramka (od desnata strana).

]e ja prika`eme postapkata za presmetuvawe zbir na podatocite vo tabelata vo prviot red.

Na slikata e sostojbata po kliknuvawe vo }elijata (F1) vo koja treba da se vnese zbirot. --------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------13 -

Po izbor na komandata AutoSum , izvr{en izborot na funkcijata

Sum, i obele`uvawe sleduva prikazot.

Vo prikazot se sodr`at informaciite: - za izbranata funkcija,( vo menito za presmetuvawe), - }eliite vrz koi se odnesuva dejstvoto na funkcijata so zapisot

SUM( A1 : E1) i ednovremeno ogradeni }eliite vo ramka so ispre-kinata treperliva linija.

- vnesen e zapis vo menito za presmetuvaweto i vo }elijata vo koja }e se vnese presmetanata vrednost.

Pri koristewe na komandata AutoSum ne se prika`uvaat dijalog-

nite prozorci Insert Function i Function Arguments. Informaciite sega se prika`uvaat samo vo poleto na tabelata. Po kliknuvawe na Enter,se zavr{uva postapkata za presmetuvawe i prenesuvaweto na rezultatot. Prikazot e na slikata.

Vo tekot na presmetuvawe na zbirovite vo redovite i sega doa|a do otstapuvawe od preddefiniranite pravila . Na slikata e sostojbata pri presmetuvawe na suma vo tretiot red.

Sostojbata treba da se koregira. Se intervenira so obele`uvawe. Se obele`uvaat }eliite ( A3 : D3). Treperlivata linija {to gi ograduva{e }eliite vo kolonata (E1:E2) se otstranuva a se vnesuva linijata {to gi ograduva }eliite vo redot. I parametrite na funkcijata pri ova in-tervencija se zamenuvaat so (A3 : D3). Izmenetata sostojba e prika`ana na slikata

Ostanuva samo potvrduvaweto so Enter. ----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------14 -

Na slikata e prikaz koga e izbrana }elijata A5 za vnesuvawe na sumata na vrednostite na }elite vo prvata kolona na tabela.Se koristi istata postapka.

Vo presmetuvawata po koloni nema otstranuvawe od preddefinira-nite pravila. Po pritisnuvawe na tasterot Enter ili kliknuvawe na ko-

mandata Enter vo poleto Formula Bar se vnesuva presmetaniot podatok.

Mo`ni se presmetuvawa i samo na oddelni }elii vo redot levo od }elijata vo koja se vnesuva rezultatot.

Za vnesuvawe vo }elijata F1 zbirot na }elite B1 i E1, vo menito za presmetuvawe se vnesuva imeto na funkcijata za presmetuvawe zbir. Vo listata na argumentite se vnesuvaat samo znacite na }eliite vrz koi se odnesuva presmetuvaweto na zbirot odvoeni so zapirka. Se doveduva kursorot vo menito za presmetuvawe i so tastaturata se vnesuva “ =SUM (B1,E1) “ . Se dobiva prikazot

Zabele`ani se dvete }elii za koi se presmetuva zbirot. Kliknuvame

na Enter. Vnesen e rezultatot vo }elijata E1.

Vo tekot na vnesuvaweto na znacite na }eliite mo`e da se koristi i gluv~eto. So sekoe kliknuvawe so gluv~eto vo }elija se vnesuva vo listata znakot na }elijata. Za vnesuvawe na interpunkciskite znaci (otvorenata zagrada, zatvorena zagrada, dve to~ki i zapirkite) se ko-risti tastaturata. -------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------15 -

Koristewe na formula Na slikata e prika`ana tabelata po vnesuvaweto na pozna- tite podatoci.

Vo kolonata C treba da se vnesat soodvetno proizvodite na poda-tocite vo kolonite A i B . So koristewe na formula postapkata }e se realizira so sled-nive dejstva: - Se doveduva poka`uva~ot vo }elijata C1 i kliknuva so gluv~eto. (izbrana e za vnesuvawe na proizvodot }elijata C1.) - so tastaturata se vnesuva znakot ( = ) vo }elijata C1. So ova e vnesena informacija deka za presmetuvawe }e se koristi formula . Vo Excel se koristat slednive znaci za aritmeti~kite operacii:

Spored znacite vo tabelata za mno`ewe na podatocite se vnesuva izrazot A1*B1 po znakot za ednakvost (=). Se vnesuva so ednovremeno koristewe na tastaturata i gluv~eto. Se kliknuva vo }elijata A1 (vo menito se vnesuva znakot na }elijata),so tastaturata se vnesuva znakot za mno`ewe , a potoa se vnesuva znakot na }elijata B1 . Na slikata e sostojbata po ova dejstvo

Aritmeti~kiot izraz se vnesuva i vo linijata Formula Bar i vo }eli-jata C1. - sledniot ~ekor e kliknuvawe na Enter.

Prika`anata postapka }e se povtori i za slednite redovi. ---------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------16 -

Mo`no e vo izrazot da se koristat i funkcii .Vo vrska so ova }e sostavime tabela na vrednosti na sinusnata funkcija za stepenite 00 , 300 , 450 , 600 , 90 0 .. Tabelata e sostavena vo redosled : Vneseni se vrednostite na aglite vo kolonata A izrazeni vo stepeni. Vo kolona B se vnesuvaat vrednostite na aglite vo radiani.

Na primerot e prikazot za konverzija na agolot od 45 0 vo radiani..

( koristen e izrazot stepen * 3.14 / 180 ) .

Prika`ana e postapkata za presmetuvawe na vrednosta na agolot od 450 vo radiani.

Se vnesuva presmetaniot podatok so tasterot Enter. (od desno) Prika`ana e postapkata za presmetuvawe na funkcijata ( SIN ) za 0.785 radiani ( od levo) ( koristen e izrazot SIN ( radian) ).

Od desnata strana e prika`ana presmetanata vrednost sin( 45 0) Vo prodol`enie e primer za koristewe na formulite vo formi-raweto na tabeli.

Za presmetuvawe se koristeni izrazite :.

A1 + B1, A1 * B1 , A1 / B1 , A ^ 2

---------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------17 -

Prezemawe i koristewe funkcii od razni oblasti. Programata Excel sodr`i mnogu programi od razli~ni oblasti raspore-deni po kategorii:

Po otvorawe na programata , od dijalogniot prozorecot Insert Function

mo`e da se izbere samo edna od desette funkcii (od kstegorijata

registrirana pod nazivot Most Recentrly Used (2)).

Drugite Funkcii rasporedeni po oblasti vo kategotiite se prevze-

maat so menito (desno od zapisot Select a category.( 1). So aktivirawe na menito (2) se prika`uva listata na kate-goriite prika`ana na slikata od levo (4). ]e ja izbereme na primer,

oblasta Math & Trig. So izborot na ovaa oblast se dobiva ramkata so spisok na funkciite od oblasta na matematikata. (5).

Funkciite vo listata se vneseni po azbu~en red. Vo kategorijta se sodr`at zna~itelen broj funkcii od matematikata. Listata zapo~nuva

so funkcijata ABS. Informacija za sekoja funkcija poedine~no se

dobiva od prozorecvot Functions Argument . .

. Za funkcijata ABS, na primer , se vneseni slednive informacii vo

prozorecot Functions Argument. ------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------18 -

- pod 1, imeto na izbranata funkcija.( ovde preddefiniranata) - pod 2, lentata vo koja se vnesuva znakot na }elijata vo koja e argumentot za koj se presmetuva vrednosta na funkcijata. Mo`no e za oddelni funkcii vo lentata da se vnese rang od }elii . - pod 3, informacija za dejstvoto na funkcijata - pod 4, presmetata vrednost na funkcijata . - pod 5 , se dobiva op{iren opis za funkcijata i re{en primer. Dokolku ne ni e poznato se vo vrska so dejstvoto na izbrana funkcija I nab`inot na koristewe kliknuvame vrz tekstot Help on this Function (5). Od desnata strana na ekranot se doveduva lentata Microsoft Excel Help .

Vo lentata Microsoft Excel Help. se vneseni informacii za funkcijata, za parametrite na funkcijata i e vnesen konkreten primer.

Po izbor na funkcija, taa se vnesuva vo kategorirata Most Recentrly

Used. Edna od funkciite od kategorijata se otstranuva. Ovozmo`eno e

so prenosot vo kategprijata najzino koristwe i vo ponatamo{nata rabo-ta se koristi postapkata vo prethodniot naslov. Zapisot Microsoft Excel Help se vnesuva i vo lentata me|u drugite doku-menti na nivo na komandata Start. Preku zapisot vo lentata se doveduva i otstranuva od ekranot vo tekot na raboteweto. Primeri so koristewe na dovedeni funkcii se razgledani vo dodatokot na kraj na tekstot.

Formatirawe na tabelite Po vnesuvaweto na poznatite podatoci, presmetanite podatoci, se vnesuvaat pridru`nite tekstovi ( da se dobie preglednost na tabe-lata), se vnesuvaat rabnite linii vo tabelata ili oddelnite delovi ( red, kolona ili }elija), se poramnuvaat podatocite vo tabelata i pri-

ka`uvaat podatocite vo ispisite ( Bold, Italic ili Underline).

Vnesuvawe na rabni linii.

Liniite so svetol zapis so koj se prika`ani redovite, kolonite i }eliite vo listovite ne se pe~atat. Postoi mo`nost da se vnesat linii po izbor. Mo`ni se pove}e izbori na formi na linii. Se vnesu-vaat so komandata All Borders od funkcionalnata lenta. ------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------19 -

Na slikata pod (1) e prikazot po doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na komandata , pod (2) po kliknuvaweto. Mo`no e vo polo`ba (2) da se koristi opcionata ramka. No so odredena prednost e izborot pod (3). So doveduvawe na poka`uva~ot vo sinata lenta (ozna~ena e so znakot ( ), so kliknuvawe , zadr`uvawe na kop~eto i povlekuvawe na ramkata nadesno se dobiva prikazot na opcionata ramka vo formata pod (3). Ramkata pod (3) mo`e da se premestuva vo koja bilo polo`ba so kliknuvawe vo sivoto pole so zapisot Borders, i vle~ewe so pritisnato kop~e na gluv~eto

Mo`ni se 12 izbori za prikaz na linii na prethodno obele`ana tabela, red, kolona i }elija. Izborite se odnesuvaat na vnesuvawe linii (forma na linijata i od koja strana ,odnosno strani se postavuva linijata).

Site mo`nosti se prika`ani so slika . Nazivite na opciite se vneseni vo tabelata.

Na slikata se prikazi so vneseni linii so opciite na komandata Border

Opcijata All Borders se izbira za vnesuvawe na site linii vo tabelata, izbor na opcijata Thic Box Border se odnesuva na vnesuvawe na rabnata linija od tabelata. Na slednava slika se prika`uva dejstvoto na opcijata All Borders, odnosno Thich Box Border.

Za odstranuvawe na vneseni linii se koristi opcijata No Borders.Vne-senite linii mo`at da se otstranat samo so ovaa komanda, po prethodno obele`uvawe. Ramkata se povlekuva od ekranot so kliknuvawe vrz

komandata Close (znakot ) -------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------20 -

Sreduvawe na podatocite i tekstovite Vnesenite tekstovi i podatocite mo`e da se menuvaat. Mo`na e promena na fontot, goleminata na bukvite i cifrite, ispi{uvawe vo Bold, Italic ili Underline i rasporeduvawe na podatocite vo odnos na }elijata. Promenite se vr{at so komandite od formatnata lenta so obe-le`uvawe na redovi, koloni ili }elii.

Na slikata se prika`ani promenite.

Dopolnitelno po sreduvawe na vnesenite tekstovi, so komandite od formatnata lenta

se vnesuvaat znakot na dolar, procent, forma na zapis na brojot i se odreduva brojot na decimalnite mesta na decimalni brojevi. Na slikata se prika`ani mo`nite izbori so komandite.

Znacite se vnesuvaat po vneseniot numeri~en podatok.

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------21 -

Spojuvawe na }elii Spojuvawe na }elii se koristi za vnesuvawe na tekstovi {to zadol`itelno poradi preglednost se vnesuvaat vo tabelite. Pridru-`nite tekstovi vo pove}e slu~aevi se predolgi da se vnesat vo edna }elija. Spojuvawe se vr{i so komandata od formatnata lenta

Postapkata e sledna: - obele`uvawe na }elite. - izbor na komandata Merge and Center . Na slikata se prikazite pred i posle spojuvaweto na ~etiri }elii vo prviot red i po dve }elii vo vtoriot red.

Tekstot vo tekot na vnesuvaweto se rasporeduva simetri~no vo prostorot na spoenite }elii . Razdvojuvawe na spoeni }elii se vr{i so obele`uvawe i sledno kliknuvawe na komandata. Izbor na prikaz na tabelapod Za podgotvena tabela , ostanuva kako sledno da se izvr{i izbor na oblikot na ramkata . ]e se izbere komandata AutoFormat od menito Format .Komandata doveduva na ekranot dijalogen prozorec AutoFormat , prika`an na slikata

Vo prozorecot se prika`uvaat {est formi na grafi~ki prikazi. Pod slikite se navedeni imiwata na formite. Drugite formi se dove-duvaat vo poleto na prozorecot so lentata za vertikalno pomestuvawe. Korisno e da se izvr{i pregled so prelistuvawe na celata lista, iz-vr{i izbor i da se potvrdi. Na tabelata vo podgotovka po ova }e se vnese soodvetniot izbor na ramkata, a toa se odnesuva na onaa tabela vo koja se nao|a kursorot pri potvrduvaweto. ------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------22 -

Vo prodol`enie prilo`uvame dve formi na ramki za prikaz na tabe-lite {to se dobivaat so prozorecot Table Autoformat.

Vo prodol`enie sledat dva primeri :

Primer 1. ]e vneseme podatoci vo tabela so koja se prika`uva sedmi~nata potro{uva~ka na tri artikli (bra{no, {e}er i maslo) vo samoposluga. ]e koristime osum redovi (eden red za vnesuvawe naslovni informa-cii,{est za podatocite od ponedelnik do sabota i eden za rezultatite) i ~etiri koloni (edna kolona za denovite vo sedmicata i trite za po-datocite za artiklite) . Se prika`uvaat fazite na podgotovkata: - prvata faza( vnesuvawe na poznati podatoci)( od levo) - vtora faza ( vnesuvawe na presmetanite podatoci. (oddesno) .

- treta faza ( izbor na forma na tabela) . Na slikata se dva izbori na forma na tabelata

Primer 2. Zadaden e spisok na naslovi na pet u~ebnici, cenata po u~ebnik i brojot na primerocite vo edna kni`arnica. ]e podgotvime tabelaren prikaz na u~ebnicite, cenata, brojot na u~ebnicite, vrednost po oddel-ni u~ebnici i vkupnata vrednost na site u~ebnici. ]e vneseme tabela od pet koloni i sedum redovi. Vo kolonata A }e gi vnesuvame rednite broevi, vo kolona B naslovite na u~ebnicite, vo kolonata C edini~nite ceni, vo kolonata D brojot na u~ebnicite. Vkupnata vrednost na oddel-nite u~ebnici }e se presmetuva i vnesuva vo kolonata E. Vo posledniot red }e se vnese vkupnata vrednost na site u~ebnici -------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------23 -

Se prika`uvaat fazite na podgotovkata: - prvata faza( vnesuvawe na poznati podatoci i pridru`nite tekstovi)

- vtora faza ( vnesuvawe na podatocite {to se presmetuvaat).

- treta faza ( izbor na forma na tabela)

Prenesuvawe na tabela vo Word dokument Podgotvenata tabela se prenesuva glavno vo Word dokument. Za prenesuvawe e potrebno da se otvoreni dokument vo programata Word i sootvetniot list na programa Excel . Na slikata se prika`uva sleden zapis vo lentata na nivo na Start

Za prenesuvawe se vr{at slednive destva: -se kliknuva vo poleto (2) .Se doveduva list na programata Excel ;

- se obele`uva tabelata ; - se izbiraat komandite od standardnata lenta Edit > Copy ; -se kliknuva vo poleto (1). Se doveduva stranica na programata Word ;

- se doveduva kursorot na pozicija kade treba da se vnese tabelata ; - se izbiraat komandite od standardnata lenta Edit> Paste. Tabelata e prenesena vo Word. Se odstranuva obele`uvaweto od tabelata. Vnesenata tabela vo Word dokumentot mo`e da se pozicionira so komandi na programata Word. Vrz tabelata e mo`no da se vr{at izmeni i dopolnuvawa so komandite na menito Table, komandata za vramuvawe, komandite Highlight i Font Color od funkcionalnata lenta. Grafi~ki izmeni vrz tabelata se vr{at i so opcionata ramka na komandata Draw

Table od menito Table . ---------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------24 -

Kreirawe prikaz na tabela Excel-ot ovozmo`uva i sozdavawe razni grafi~ki prikazi na tabe-lite {to se izvr{uvaat so mno{tvoto grafi~ki komandi. Oblikot na podgotvenata tabela mo`e so koristewe na grafi~kite komandi da se oblikuva na na~in po kreacija na korisnikot. Vo naslovot }e go razgledame prika`uvaweto na bukvite vo boja, ograni~uvaweto na redovite, kolonite i }eliite so vnesuvawe na gra-ni~ni linii vo razni formi i boi , popolnuvawe na redovi, koloni i }elii so razni boi i {arki. Prika`uvawe na bukvite i cifrite vo razni boi Za prika`uvawe na bukvite i cifrite vo boja se koristi koman-

data Font Color od funkcionalnata lenta. Po izborot, komandata dove-

duva ramka so boite

Dodeluvawe boja na vnesenite tekstovi i na podatocite obi~no se vr{i po kompletno formiranata tabela, po slednava postapka : - obele`uvawe ( red, kolona, }elija ili tabela),

- izbor na komandata Font Color ( doveduva ramka so boite ), - izbor na boja od ramkata so boite. So izborot na bojata,taa se dodeluva na vnesenite tekstovi i na podatocite. - odstranuvawe na obele`uvaweto. Primer e na slikata.

Zamenuvawe na vnesena boja so druga se vr{i so obele`uvawe i izbor na druga boja. Za ostranuvawe na vnesenata boja po obele`uvawe

se kliknuva vo poleto Automatic. Ramkata se otstranuva od ekranot so

kliknuvawe vo poleto Close( ).

Dodeluvawe forma i boja na liniite vo tabelata Dodeluvawe forma i boja na liniite na tabelata ili vo oddelni

delovi se ostvaruva so komandata Borders (1) od funkcionalnata lenta. Izbor na komandata ja doveduva opcionata ramka (2).

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------25 -

So izbor na opcijata Draw Borders (3) se doveduva ramkata Borders (4) vo koja se sodr`at komandite :

- Line Color za izbor boja za liniite od tabelata,

- Line Style za izbor forma na liniite,

- Erase Border za bri{ewe na linii,

- Draw Borders za izbor na na~in na vnesuvawe na liniite. So izbor na komandata Draw Borders se prika`uva ramkata so opciite, prika`ana na slikata.

So doveduvaweto na ekranot preddefinirano e aktivna opcijata

Draw Border Grid. So komandata se vnesuvaat site linii vo obele`an

blok vo tabela. Dejstvoto e identi~no so dejstvoto na komandata All

Borders. Drugata opcija e po dejstvo identi~no na komandata Thick Box

Border ( vnesuvawe samo na rabnata linija). Na slikata se dvata na~ini na vnesuvawe linii na obele`an blok od tabela .

Prikazot od levata strana se odnesuva koga vo komandata Borders

e izbrana opcijata Draw Border, a prikazot od desnata strana koga e

izbrana opcijata Draw Border Grid

-odreduvawe forma na liniite Odreduvawe forma na linii se izbira od listata so formite po

izbor na komandata Line Style.

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------26 -

Po izbor na komandata Line Style, poka`uva~ot dobiva forma na

moliv( ). Se doveduva “ molivot “ nad rabnata linija od }elija i kliknuva. Izbrana forma se vnesuva na rabnata linija. Vo vnesuvawe forma na liniite od red, kolona, blok ili tabela se doveduva “ molivot “ nad rabnata linija, se kliknuva i so pritisnato kop~e se vodi molivot vo nasoka na liijata. Na slikata se nekolku primeri.

Za otstranuvawe na linii vneseni so komandata Line Style se ko-

risti komandata Erase Border. Po izbor na komandata poka`uva~ot dobi-

va forma na guma ( ). Se doveduva “gumata“ nad rabnata linija od }elija i kliknuva. Se otstranuva linijata nad koja e dovedena “gumata “. Vo ostranuvawe na liniite od red, kolona, blok ili tabela se doveduva “gumata“ nad rabnata linija, se kliknuva i so pritisnato kop~e se vodi “gumata“ vo nasoka na linijata. Poka`uva~ot ja dobiva standardnata forma po otstranuvawe na

opcionata ramka Borders. - Dodeluvawe boja na liniite Boja na liniite se dodeluva so komandata Line Color.

Po izbor na boja , poka`uva~ot dobiva forma na moliv. Postapkata za vnesuvawe na boja e identi~na so postapkata za dodeluvawe forma na liniite. Poka`uva~ot ja dobiva standardnata forma po otstranuvawe

na opcionata ramka Borders Otstranuvawe( i korekcii) na linii se

vr{i so komandata Erase Border

Ramkata se otstranuva so kliknuvawe na komandata Close ( ).

-------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------27 -

- Vnesuvawe boja vo tabelata Vnesuvawe boja vo }elii, redovi, koloni ili vo tabelata se vr{i so

komandata Fill Color od formatnata lenta. Izborot na boja se vr{i pre-

ku opcionata ramka Fill Color {to se doveduva na ekranot po aktivirawe na komandata.

Bojata se vnesuva vo }elija, red ,kolona ili vo tabelata. Vne-suvawe na boja se vr{i po obele`uvawe i izbor na boja od opcionata ramka. Voedno so izborot na bojata,taa se vnesuva vo obele`aniot ele-ment od tabelata. Na slikata se prika`ani primeri na vnesena boja vo elementi od tabela.

Vnesenata boja ne gi pokriva zapisite vo }elite Zamena na bojata vo element od tabelata se izvr{uva po obele`u-vawe i izbor na druga boja. Za oststranuvawe na vnesena boja vo element

od tabelata se kliknuva vo poleto No File vo opcionata ramka Fill

Color. So kliknuvawe na komandata Close ( ) ramkata se otstranuva

od ekranot. - Vnesuvawe boja i {arki vo tabelata Vnesuvawe boja i {arki vo delovi od tabelite se vr{i so komandata

Cells od menito Format. Na slikata e dijalogniot prozorec Format

Cells. ( so izbrana opcija Patterns ).

Dijalogniot prozorc e so pove}e opcii {to se odnesuvaat na izbor na font na bukvite, poramnuvawe na vneseni tekstovi vo tabelata, iscrtu-vawe na grani~ni linii {to se odnesuvaat na navedenite dejstva. Nie

}e ja koristime opcijata Patterns za vnesuvawe boja i {arki vo delovi od tabelata . -------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------28 -

Od levata strana na prozorecot e menito za izbor na boja.

Od desnata strana od prozorecot e poleto so zapisot Sample vo koe se vnesuva izbranata boja za proverka na izborot. Menito e aktivno i e mo`no da se vnese boja vo obele`an del od tabelata. Pred vnesuvaweto e mo`no vo prozorecot da se pogleda izb-ranata boja. Za vnesuvawe boja se sproveduva postapkata : - obele`uvawe na red, kolona, blok ili tabela,

- izbor Format > Cells ( se doveduva prozorecot Format Cells). - izbor na boja ( prikazot na izbranata boja e vo prozorecot pod

zapisot Sample) - potvrduvawe na izborot ( kliknuvawe na Ok).

Za zamenuvawe na boja se povtoruva postapkata. Za bri{ewe na boja se

koristi opijata No Color .

So menito Pattern se doveduva menito za izbor na {arki.

Za vnesuvawe na {arki se izvr{uvaat dejstvata vo redosled : - obele`uvawe na red, kolona, blok ili tabela,

- izbor Format > Cells ( se doveduva prozorecot Format Cells).

- kliknuvawe vo poleto Pattern ( se vnesuva ramkata so {arki)

- izbor na {arka ( se prika`uva {arka vo poleto po zapisot Sample ). - izbor na boja na pozadinata na {arkata - potvrduvawe na izborot . Za izmenuvawe na vnesena boja odnosno {arki ili i boja i {arka se povtoruva postapkata. ------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------29 -

Na slikata se prika`ani nekolku primeri.

Postapkata za vnesuvawe se sproveduva i ako e potrebno da se otstrani boja ili {arka.

- za otstranuvawe na boja se izbira opcijata No Color, za otstranuvawe

na {arka opcijata Solid prika`ana na slikata.

Vo prilog se dve tabeli. 1. Tabelaren pregled na ocenkite, prosekot za oddelni u~enici i sredniot uspeh na klasot.

- legenda

Kreiran prikaz na tabela vo sopstvena kreacija

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------30 -

2. Tabelaren prikaz vo trite fazi. 1.Vneseni poznatite podatoci

2.Vneseni presmetanite podatoci ( maksimalna vrednost, minimal-na vrednost, zbir i sredna vrednost po redovi i po koloni).

3. Oblikuvawe na tabelata po sopstvena kreacija.

Dejstva na lentata DRAWING

Lentata Drawing se doveduva vo prozorecot preku komandata Toolbars od menito View .

-------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------31 -

Lentata e razgledana vo programata Word. Mo`nosta da ovaa

lenta se vnese vo osnovniot prozorec vo Excel uka`uva deka i so neja

se vr{at dejstva {to doprinesuvaat vo oblikuvaweto na tabelite.

Se potsetuvame deka vo lentata Drawing se sodr`at slednive komandi: 1. Draw 2. Select Objects 3. AutoShapes 4. Line

5. Arrow 6. Rectangle 7. Oval 8. Text Box

9. Insert Word Art 10. Insert Diagram 11. Inrest Clip Art 12. Insert Picture

13. Fill Color 14. Line Coolor 15. Font Color 16. Line Style

17. Dash Style 18. Arrow Style 19. Shadow Style 20. 3-D Style

Lentata Drawing mo`e da se koristi vo oblikuvaweto na tabelite samo preku vnesuvawe na objekti. Dvata objekta {to se dominantni vo posreduvawe me|u lentata Drawing i tabelite se pravoagolnicite i

liniite. Na primeri }e prika`eme kako se koristi lentata Drawing vo

oblikuvaweto na tabelite. Dva osnovni primeri }e razgledame vrz tabelata

1.Vnesuvame pravoagolnik kako e prika`ano na slikata .So vnesuva-weto pravoagolnikot e obele`an.

Vo pravoagolnikot mo`e da se vnese:

- boja so komandata Fill Color ( se otvora ramka so boite )

- boja so komandite Fill Color > More Fill Colors ( se otvora prozorec

Color) (izbori na razni nijansi na boi ) .

- razni efekti so komandite Fill Colors > Fill Effects (se otvora

prozorecot Fill Effects ) - izbori na efekti so opcijata Gradient

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------32 -

- izbori na {arki so opciite, Texture i Pattern

2. Vnesuvame linija kako e prika`ano na slikata .So vnesuvaweto linijata e obele`ana.

Na linijata mo`e da se dodeli :

- forma so komandata Dash Style ( otvora ramka so formi na liniite)

- debelina so komandata Line Style (otvora ramka so {iro~ini na liniite)

- boja so komandata Line Color (otvora ramka so boi na liniite ).

- razni nijansi na boi so komandite Line Color > More Line Color ( otvora prozorec More Line Color ).

- {arki so komandite Line Color > Patterned Lines ( otvora prozorec Line

Color > Patterned Lines)

- - koristeni pove}e efekti

----------------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------33 -

Na slikite se nekolku objekti so izbor na komandi od lentata. Prikazite na objekti se prika`ani vo }elija i vo grupi od }elii usog-lasen ili neusoglasen so liniite na }eliite. Za usoglasuvawe poka-`uva~ot se doveduva vo gorno }o{e od levata strana na }elijata i se sproveduva postapkata za prikaz na objektot.

-------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------34 -

Grafi~ko prika`uvawe na tabelite ( grafikoni) Zna~itelno golemi se mo`nostite na Excel vo grafi~koto prika-

`uvawe na tabelite. Excel dava mo`nost za izbor na golem broj tipovi grafikoni so razni detaqi. Grafi~koto prika`uvawe se vr{i so ko-

mandata Chart Wizard od standardnata lenta.

Po obele`uvaweto na redicata, kolonata ili tabela {to }e se pretstavi so grafikon, se izbira komandata Chart Wizard

Na ekranot se doveduva dijalogniot prozorec ChartWizard –

Step 1 of 4 - Chart Type. Vo tekot na podgotvuvaweto na grafikon se minuva niz ~etiri fazi. Prvata faza e Chart Type .

Ja izbirame opcijata Standard Type. Od levata strana na prozorecot e lista so nazivite na tipovite grafikoni ( ChartTip). Mo`en e izbor na pove}e tipovi (Column, Bar, Line , Pie i drugi). Vo listata se samo del od nazivite na mo`nite izbori. Drugite se doveduvaat so vertikalnata lenta. Kon sekoi tip se pridru`eni odreden broj varijanti (podtipovi). Desno od listata se prika`uvaat mo`nite varijanti (Chart Sub-Type). Preddefinirano vo prozorecot se prika`uvaat varijantite na predde-finiraniot tip Column (1) i preddefiniraniot podtipot (2). Po izbor na tip i podtip se kliknuva na Next.

Po ova sledi prozorecot Chart Source Data ( vtorata faza)

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------35 -

So prozorecot se izvr{uvaat i drugi dejstva. Nie }e go koristime samo za izbor na na~inot na prika`uvawe na tabelata. Mo`no e tabe-lata da se prika`e po redovi ili po koloni. So izbor na opcijata Data

Range se izbira prika`uvaweto na seriite podataci vo tabelata vo gra-fikonot.So kliknuvawe vo krug~eto pred Row (1) e vnesena to~ka {to uka`uva na preddefiniraniot izbor za prika`uvawe na podatocite po redovi. So kliknuvawe vo krug~eto pred Column (2), se izbira prika-`uvawe na podatocite po koloni. Postapkata za prika`uvawe na tabelarniot prikaz so grafikon }e ja prosledime na tabelata

Vo postapkata za grafi~ko prika`uvawe na prviot red od tabelata po redovi se sledat slednive dejstva i sootvetnite prikazi. - obele`uvawe na redot,

- izbor na komandata Chart Wizard, - izbori na tip (1) i podtip (2).( prifateni se preddefiniranite) - Se kliknuva na Next. (se doveduva prozorecot Chart Source Data). - se izbira opcijata Rows . Po kliknuvawe na Finish vo ramka se prika`uva osnovnata forma na grafikonot. Od levata strana e grafi~kiot prikaz po redovi ,od desnata strana e prikazot po koloni.

Po prikaz na grafikonot ,prozorecot se otstranuva od ekranot. Grafi~ki prikaz na tabela se dobiva po obele`uvawe na tabela-ta (na slikata od levo) i sproveduvawe na istata postapka. Od desno e grafikonot .

-------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------36 -

Grafi~kiot prikaz e formiran od pravoagolnici (stolbovi ) za preddefiniraniot izbor. Pravoagolnicite vo prikazot se vo razni boi. Koja boja na koj red se odnesuva e prika`an vo legendata od desnata st-rana ( sina za prviot red, crvenata na vtoriot red a `oltata na tretiot red.). So visinite na pravoagolnicite se prika`uva proporcionalniot odnos na podatocite ( na prva pozicija odnosot od prvata kolona, i posledovatelno na slednite dve koloni vo primerov). Na slikata od levo e prikaz na prviot stolb.

So kliknuvawe vo poleto na stolb se dobiva informacija za redot (zapis Series) ,pozicija na }elijata vo redot (zapis Point) i podatokot vo }elijata (zapis Value). Na slikata od desno se prikazite po kliknuvawe vo redosled 1, 2 i 3 . Na slednata slika od levo e prikazot na tabelata po koloni.

Prikazite {to gi dobivme se osnovnite grafikoni vrz koi e mo`no izvr{uvawe na dopolnitelni dejstva vo fazata 3, so dijalogniot pro-zorec Chart Options . Dopolnenijata se mnogu korisni za izgledot na gra-fikonot i za pojasnuvawata {to }e se vnesat vo grafikonot Za da se vnesat dopolnitelni dejstva, vo prozorecot Source Data se kliknuva na Next. Osnovniot grafikon ne }e se prika`e na ekranot a }e se dovede prozorecot Chart Option. ( treta faza).

------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------37 -

]e gi razgledame opciite :

- Opcija Titles. So izbor na opcijata se vnesuva naslov na tabelata (1), tekst {to se vnesuva vo nasokata na x-oskata (2) i tekst vo nasoka na y-oskata( 3)

Tekstot na naslovot i drugite tekstovi se vnesuvaat vo ramkite pod naslovite ( Chart Title, Category (x) i Value (y)). Na po~etok e kursorot vo poleto (1). Na slikata od levo e del od prozorecot so vnesenite teks-tovi a od desno tekstovite vneseni vo grafikonot.

Od opcijata Data Label se dobivaat i drugi informacii.. Na sli-

kata e prozorecot za izbrana opcijata Data Labels

So opcijata se odreduvaat: - imeto na serijata (Series name) ( 1 ), - imeto na kategorijata (Category name) ( 2 ), - vrednost na podatocite (Value) (3 ), - na~inot na razdvojuvawe (Separator (4 ). Mo`e da se koristat za razdvojuvawe (rastojanie, to~ka, to~ka i zapirka) koga se koristatat pove}e opcii. Prikazi na grafikoni so vneseni dejstva so opcijata Data Label.

-------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------38 -

So Opcijata Legend se odreduva mestopolo`bata na legendata.

Mo`ni se slednive izbori ( Botton, Corner, Top, Right i Left ),

So sledno kliknuvawe na Next se preminuva na ~etvrtata faza - Chart

Location.

Se odnesuva na izbor na mestoto kade }e se prika`e grafikonot. Mo`ni se dva izbori : - As new Sheet , za prikaz na poseben list. - As object In , za prikaz vo listot pokraj tabelata. Na prozorecot se zabele`uva deka komandata Next ne mo`e da se koristi. Toa e kraj na obrabotkata vrz grafikonot. Me|utoa, mo`no e vo tekot na koristeweto dokolku se oceni za potrebno vra}awe vo pret-hodna faza. Vra}awe se vr{i so komandata Back. Za opcijata Custom Types dijalogniot prozorec e so druga lista na tipovi grafikoni ( nema izbor na podtip) i grugi prikazi na grafi-konite.( na slikata del od prozorecot)

Na slikata se prika`ani tri karakteristi~ni tipovi grafikoni so izbor na opcijata Custom.

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------39 -

Dejstva na lentata Chart

Lentata Chart ne se sodr`i vo konfiguracija na osnovniot

prozorec. Taa se doveduva vo osnovniot prozorec preku komandata

Toolbars od menito View. Dejstvata na lentata celosno se odnesuvaat na

zna~itelni dopolnuvawa vrz grafikonite. Na slikata e lentata Chart.

Vo lenta se sodr`at komandite:

1. Chart Area ( obele`uvawe elementi od grafikon )

2. Grupa komandi (Format Chart Area, Format Plot Area, Format Legend,

Format Legend Entry i drugi ) ( vnesuvawe dopolnitelni dejstva vo grafikonite) 3. Char Type (izbor na tip na grafikon )

4. Legend ( otstranuvawe na legendata)

5 Data Table ( vnesuvawe na tabelata vo prostorot Chart Area.)

6 By Row ( prika`uvawe na grafikon po redovi )

7 By Column (prika`uvawe na grafikon po koloni.)

Po doveduvawe na lentata e aktivna samo komandata Char Type (3). Naslovite {to }e gi razgledame vo prodol`enie }e gi otkrijat speci-fi~nostite na lentata vo prikaz i oblikuvaweto na grafikonite. Prikaz na grafikon

So izbor na komandata Char Type (3) se doveduva opcionata ramka so slikovit prikaz na tipovite grafikoni.

Grafikon na tabelata

se dobiva: - po obele`uvawe na tabelata, - izbor na tip na grafikonot , - -izbor na prika`uvawe na tabelata ( po redovi ,preddefinirano

ili po koloni ), - i potvrduvawe na izborot so Enter.

-----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------40 -

Na slikata se dva osnovni prikazi na grafikoni ostvareni so komandata Chart Type za tabelata .

Dvata prikazi se realizirani po redovi za dva razli~ni tipa. So izbor na tip na grafikon preddefinirano e aktivna opcijata By Rows (6) za prikaz po redovi. Za prikaz po koloni se izbira opcijata By

Column (7). Vnesen prikaz po redovi so izbor na opcijata By Column se zamenuva so prikaz od istiot tip no prika`an po koloni. Vnesuvawe dopolnitelni dejstva vrz osnovnite grafikoni. Dopolnitelnite dejstva se izvr{uvaat po vnesuvawe na osnovniot grafikon so grupata komandi pod (2). Dejstvata se odnesuvaat na: 1. Odreduvawe forma, {iro~ina i boja na okvirnata linija (1), Vnesuvawe boja i/ili {arka vo prostorot Chart Area(1) na okvirnata linija .

2. Odreduvawe forma, {iro~ina i boja na linijata na grafikonot (Plot Area ,3) Vnesuvawe boja i/ili {arka vo prostorot na grafikonot ( Plot Area ,3)

3. Odreduvawe forma, {iro~ina i boja na linijata na legendata ( Legend,2 ), vnesuvawe boja i/ili {arka vo prostorot. na legendata ( Legend,2 ) 4 . Odreduvawe forma, {iro~ina i boja na linijite na seriite. vnesuvawe boja i/ili {arka vo prostorot. na seriite ( Data Series ,4 ) Obele`uvaweta na oddelnite elementi se vr{at so opciite od komandata Chart Area . Menito Chart Area se aktivira po obele`uvawe na eden od elementite na grafikonot.

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------41 -

Komandata Format Chart Area Dopolnitelnite dejstva navedeni vo prethodniot naslov se vr{at

so komandite pod (2) od lentata Chart. Koja komanda }e se aktivira zavisi od elementot {to e vo momentot obele`an a ednovremeno so toa e odredeno vrz koi element }e se izvr{i odredeno dejstvo. Sootvetno so ova po aktivirawe na komandata za obele`ana okvirnata

linija se aktivta komandata Format Chart Area i vnesuva dijalogniot

prozorec Format Chart Area.

]e ja razgledame opcijata Patterns .

So Opcijata Patterns se izvr{uvaat dejstvata pod 1. vo prethodniot naslov. Od levata strana vo dijalogniot prozorec Format Chart Area e menito Border

So opciite na menito se izvr{uvaat slednive dejstva vrz okvirnata linija. : - preddefinirana e opcija (Automatic ,1). - Izborot (None, 2) ja otstranuva okvirnata linija od grafikonot; - Opcija po izbor na korisnikot (Custom, 3). - izborot (Style , 4) ja odreduva forma na liniite. - Izborot (Color , 5) ja odreduva bojata na liniite; - Izborot (Weight , 6) ja odreduva {iro~inata na liniite. - Izborot (Shadow, 7) postavuva senka na okvirnata ramka - Izborot (Round corner, 8) ramkata ja prika`uva so zakriveni temiwa. -----------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------42 -

Pod zapisot ( Sample , 9) e prostorot vo koj se prika`uva sekoj izvr{en izbor i promenata vrz grafikonot.

Na slikata se prika`ani od levo osnovniot grafikon a od desno se promenite na okvirnata linijata vo osnovenniot grafikon.

Od desnata strana na dijalogniot prozorec Format Chart Area e menito

Area.

Dejstvata na ova meni se odnesuvaat na ispolnuvawe na prostorot vo prostorot {to go ograduva okvirnata linija. - izborot (Automatic,11) e predefinirana opcija. - izborot (None, 12) ja otstranuvawe vnesenata boja. - izborot pod (13) ja odreduva bojata koja se vnesuva vo prostorot na ramkata (Chart Area ), - izborot (Fill Effect,14) ostvaruva efekti vo grafikonite so vnesuva-weto na boi i {arki. Primeri realizirani so mo`nostite na menito Area. Od levata stra-na (1) e prikazot na osnovniot grafikon, od desno e po vnesuvawe boja.

-------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------43 -

Komandata Format Plot Area

Po aktivirawe na komandata pod (2) vo lentata Char za obele`an

prostorot na grafikonot Plot Area se doveduva komandata Format Plot

Area i vnesuva dijalogniot prozorec Format Plot Area.

Dijalogniot prozorec se razlikuva po konstrukcija od prethodniot

samo po delot od opcijata Patterns. ( otstraneti se menijata Shadow i

Round Corners.)

Izmenuvawata vo linijata na grafikot i vnesuvawe boja vo gra

fikot se identi~ni so prethodno objasneti za Chard Area.. Na slikata e prika`an od levo osnovniot prikaz a od desnoto

nekolku izmeni vo linijata i vo prostoot na grafikonot (Plot Area).

Komanda Format Legend So komandata se realizirani prikazite na legendata .Prozorecot

Format Legend e so ista struktuna na dvata prethodni. So prozorecot e mo`no da se vnese i senka na linijata na legendata.

Komanda Format Legend Entry So komandata e realizirani prikazite na seriite. Vo prozorecot

na komandata se sodr`i samo opcijata Font. Dejstvata se odnesuvaat na izmenuvawe na font, golemina i na~in na ispi{uvawe na zapisite na seriite.

-------------------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------44 -

Bez objasnuvawe vo prilog e prika`ano dejstvoto na komadata Format

Data Series. Komandata pripa|a na grupata komandi pod broj (2) od

lentata Chart. Za izborot : Format Data Series / Pattern e prika`ano dejstvoto vrz seriite.

Na slikata se prika`uva prozorecot za izbor na opcijata Data

Label .

Za izborot Format Data Series / Data Label (Dva izbori ).

-------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------45 -

Efekti na opcijata Fill Effects Posebni efekti vo grafikonite se ostvaruvaat so vnesuvaweto

na boite i {arkite so opcijata Fill Effects (14) od prozorecot Format

Chart Area. Izborot na opcijata Fill Effects go doveduva prozorecot Fill

Effects. Na slikata e naslovnata lenta , lentata so opciite ( Gradient,

Texture, Pattern, Picture i del od prozorecot.

.

]e gi prika`eme efektite {to se dobivaat so opciite (Gradient,

Texture i Pattern)

Gradient

Tri se mo`nostite na efektite so opcijata Colors ( One Color, Two

Colors i Preset ). Na slikata se prika`uva izborot na opcijata One Color

One Color

Efektite se realiziraat vo sodejstvo so menito Shading styles vo dolniot del od prozorecot.

Vo menito Colors se izbira boja. Bojata se preliva vo razni soodnosi

{to pretstavuvaat interesni efekti. Vo prozorecot Shading Styles od

desno se prika`uva prelivaweto za izbrana opcijata Horizontal. Na se-

koi izbor od poleto Shading Styles, vo poleto Variants se prika`uvaat po

~etiri varianti. So izbori na drugite opcii od grupata Shading Styles se vr{at prelivawa vo razli~ni nasoki i soodnosi.

Mo`en e i izbor na prikaz na posvetla varijanta ( Light) odnosno

potemna varijanta( Dark). Izborot se vr{i so horizontalnata lenta.

Prelivno izbranite boi mo`at da se vnesuvaat vo popolnuvaweto na elementite vo grafikonite. --------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------46 -

Na slikata od levo se prika`uva grafikon so vnesena boja vo Chart

Area a od desno vo Plot Area.

Vo realizacijata na prikazite se izvr{eni slednive dejstva:

1. prikaz na osnovniot grafikon ( komanda Chart Type od lentata Chart) ( grafikonot e obele`an). 2.izbor na prostor ( Chart Area ili Plot Area ) . 3 doveduvawe na ekran komandata Format Chart Area odnosno Format Plot Area.

4. Se izbira opcijata Fill Efects ( se doveduva prozorecot Fill Effect)

4. Vo prozorecot Fill Effect se izbiraat : ( boja, na~in na prelivawe ) . 5 . Se potvrduva. Prozorecot Fill Effect se otstranuva. 5. Izbraniot prikaz se vnesuva vo ramkata Sample. (za informacija). 6. Prikazot na efektot so boite se vnesuva vo grafikonot so potvrduva-weto vo prozorecot Format Chart Area .

Dejstvata navedeni vo ramkata se odnesuvaat i na vnesuvawe na drugite efekti vo grafikonite.

Two Color

Na slikata se dvete menija . Menito Colors od levata strana i menito

Shading styles od desnata strana

Vo menito Colors se vnesuvaat dve boi. Boite se prelivaat vo

razni soodnosi so izborot na opcija od menito Shading Styles.{to pret-

stavuvaat interesni efekti. Efekti od ovaa opcija se prika`ani na slikite

----------------------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------47 -

Dva primeri na grafikoni ostvareni se so opcijata Two colors .

Preset

Po izborot na opcijata Preset (1) , vo poleto Colors se vnesuva

menito Preset Colors pod (2). Boja ne se vnesuva., Prikazite se pred-

definirano podgotveni.

So menito se vnesuvaat vo grafikonite preddefinirano podgot-veni efektni prikazi a se izbiraat preku nazivite na efektite. Korisno e da se pregledaat efektite {to gi nudi ova meni i izvr{i

eden izbor. Po izborot na efekt vo menito Preset Colors , se izbira i

edna od opciite vo Shading styles (3).

Realizacii so opciite Two colors i Preset

Texture So izbor na opcijata Texture se prika`uva prozorecot. Prikazite na ovaa opcija se vnesuvaat vo grafikonite po prika`anata postapka.

--------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------48 -

Primeri na vidovi na {arkite.se prika`ani na slikata..

So izbor na opcijata Pattern se prika`uva prozorecot

Se izbira so menijata Foreground i Background boja na osnovata i boja na

prikazot. Grafikonite se realizirani so opcijata Pattern

Opcijata Font Dejstvata na opcijata se odnesuvaat na izbor na font, ispis i golemina na znacite (tekstovi ili brojki) vneseni vo okvirnata linija od grafikonot. Se odreduva i boja na znacite i potcrtuvawe so edna ili so dve linii. Dejstvata se izvr{uvaat spored pravilata vo Word-

ot. Na slikata e prikaz na del od prozorecot Format Chart Area za op-cijata Font.

-----------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------49 -

Na slikata se prikazi po izvr{uvawe na slednive dejstva. ( promena na golemina na broevite, prikaz vo bold, prikaz vo boja i potcrtano so dve linii).

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------50 -

Pregled na dejstva od glavnite menija Del od komandite vo glavnite menija se razgledani vo pret-hodnite naslovi. Vo ovoj naslov se iznesuvaat neobjasneti komandi na

glavnite menija {to e korisno da gi poznavaat korisnicite na Excel .

Komandi na menito File

Od menito File }e gi razgledame komandite New i Page Setup.

- komandata New Komandata se koristi za otvorawe na programata. Se otvora pros-tor pod terminot Book1. Pri prvoto otvorawe se vodi pod imeto Book 1,

a vo slednite otvorawa so Book 2, Book 3 i t.n. Komandata New ne se ko-risti pri prvoto otvorawe No za sledni otvorawa se izbira koman-

data New od listata na komandite a potoa se doveduva na desnata

strana od ekranot lentata New Workbook. Se otvora dokument Book 2

so kliknuvawe vo poleto Blank wordbook .

Na slikata od desno e del od lentata New Workbook. Po otvoraweto na Book2, lentata se otstranuva od ekranot.

-komandata Page Setup So otvorawe na programata se vneseni preddefinirani izbori za formatot na listovite, marginite i orientacija na listovite. Koman-data Page Setup se koristi za izbor po `elba na korisnikot na for-matot, na marginite i orientacija na listovite

Na slikata e samo naslovnata lenta na dijalogniot prozorec Page

Setup i lentata so opciite.

So opcijata Page se odreduva orientacija na listot. Mo`ni se dva

izbori ( Portraid ili Landscape ). Preddefinirana e opcijata Portraid.

-----

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------51 -

So opcijata Pager Size se vr{i promena na formatot.

Preddefiniran e formatot Letter. So izbor na menito se dobiva lista so mo`ni formati. Vo vidnoto pole e samo eden del od mo`nite for-mati. Se koristi voobi~aeno formatot A4 .

Promena na marginite se vr{i so opcijata Margins prika`ano na slikata. Na slikata e prikazot so preddefiniranite parametri.

Za predefiniraniot izbor na marginite vo listot se vnesuvaat kolo-nite (A - I ) a brojot na redovite e 52. Komandi na Menito Edit

Na slikata e listata so komandite od menito Edit .

]e gi razgledame komandite Delete, Copy , Paste i Fill

- komandata Delete

Komandata Delete se koristi za otstranuvawe na }elii, redovi i

koloni. Komandata doveduva opciona ramka Delete.

-------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------52 -

So izbor na edna od opciite se otstranuvata soodvetno obele`ana }elija , red ili kolona. Dejstvata na opciite se sledni:

- Shift Cells left otstranuva obele`ani }elii vo red i gi pomestuva

nalevo }eliite od desnata strana.

- Shift Cells Up otstranuva obele`ani }elii vo kolona i gi pomestuva

nagore }eliite od dolu..

- Entire Row go otstranuva redot vo koi e obele`ana }elija.

- Entire column ja otstranuva kolonata vo koja e obele`ana }elija.

Vo konkretniot primer se otstranuva kolonata B ( kolonata e obele-`ana).

Od opcionata ramka se izbira opcijata Entire column. Zadol`itelno

treba da se potvrdi izborot. Po potvrduvaweto opcionata ramka se ot-stranuva od ekranot. Opcionata ramka se otstranuva od ekranot i so

kliknuvawe na komandata Close ( ). Na slikata e tabelata po otstranuvawe na kolonata B.

Na slednive sliki se prika`ani pomestuvawata vo tabelite po obele`uvawe na }elija. - obele`uvawe na }elijata A3

- obele`uvawe na }elijata D1

- Komandite Copy i Paste.

So komandite Copy i Paste se kopiraat elementite na tabelite.: - se obele`uva redot (2)

-------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------53 -

-se izbiraat komandite Edit > Copy

- se izbira pozicijata kade treba da se postavi kopiraniot red. -

- se izbiraat komandite Edit > Paste

- se vnesuva kopiraniot red.

Postapkata zavr{uva so tasterot Enter.

Komandata Fill .

Podatok vo }elija mo`e so komandata da se prenese vo rang od odreden broj }elii vo redovi ili vo koloni. Mo`no e so komandata da se prenesuva podatok vo rang od }elii vo redovi ili vo koloni so uka`uvawe na po~etnata vrednost na podatok i podatoci vo slednite }elii so ~ekor na izmenuvawe na podatokot i krajnata vrednost.. So izbor na komandata Fill kon listata se komandite se doveduva opciona ramka so mo`ni izbori.

vnesen podatok vo }elija mo`e da se vnese vo rang od odreden broj }elii nalevo, nadesno, nagore ili nadolu. Podatokot vo }elijata

mo`e da se vnese vo rang od }elii nalevo, nadesno, nagore ili nadolu..

Se ostvaruva sootvetno so izborite na opciite Down, Right, Up i Left. . Opciite se aktiviraat so prethodno obele`uvawe so koe se odreduva vo koi od }eliite treba da se vnese podatokot. Prikazite na prenesuvawe se na slikata.

-----------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------54 -

Za izbor na opcijata Series se doveruva dijalogniot prozorec Series .

Podatocite {to se vnesuvaat so ovoj izbor vo }elii se izmenuvaat po odreden redosled. Za preddefiniran izbor (Rows) ,vnesen podatok vo

}elijata C1 vrednost 10, vo poleto Step value vrednost 2, vo poleto

Stop value vrednost 20 , po potvrduvaweto se vnesuvaat podatocite vo red prika`ani na slikata .

Za izbor Columns, vnesen podatok vo }elijata J1 vrednost 30, obele-

`uvawe kako e prika`ano na slikata, vrednost Step value 5, End value 55 e prikaz na istata slika. Komandata Clear

Komandata Clear se koristi za bri{ewe. Po obele`uvaweto na

prostorot {to treba da se izbri{e se kliknuva na All .

Komandi na menito View

Na slikata e listata so komandite na menito View.

-----------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------55 -

]e gi razgledame komandite Toolbars i Zoom.

Komandata Toolbars se koristi za vnesuvawe, odnosno otstranuvawe na lenti od osnovniot prozorec ( Standard, Formatting, Forms , Drawing i nekoi od drugite lenti) {to mo`at da se doveduvaat ili da se otst-ranat od osnovniot prozorec.

So aktivirawe na komandata Toolbars , se doveduva listata so lenti {to mo`at da se vnesat vo osnovniot prozorec. Na slikata e del od listata na lentite..

Ozna~uvawe na lenta {to treba da se dovede vo osnovniot prozorec se vr{i so kliknuvawe nad imeto nasoodvetnata lenta pri {to pred

neja se zabele`uva znakot ( ) {to uka`uva na izvr{eniot izbor. Otstranuvawe na lenta od osnovniot prozorec se vr{i so povtoruvawe na istava postapka. Se kliknuvawe na lentata {to e izbrana i pred koja

stoi znakot ( ), so slednoto kliknuvawe se otstranuva znakot. Na ist na~in se doveduvaat ili otstranuvaat od ekranot lentite

Task Pane, Formula Bar i Status Bar.

Komandata Zoom se koristi za izmenuvawe na razmerot na prikaz

za odreden procent vo odnos na prvobitnata sostojba. So izbor na

komandata Zoom od menito View se prika`uva opcionata ramka.

Preddefinirano e vo obele`anata ramka 100% (bez promena). Fiksni promeni se 200%( duplicirawe), i namaluvawe za 75%, 50% i 25%. Po izbor na procent se potvrduva so Ok. Prikazi na fiksna promena ( 75% i 50%) se na slikata.

Mo`na e i promena za proizvolen procent so izbor na opcijata Custom. -------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------56 -

Po izbor na opcijata

so prethodno vnesuvawe na poka`uva~ot vo poleto , po zapisot Custom se vnesuva podatokot so tastaturata. Po vnesuvaweto na podatokot e potrebno da se potvdi promenata kako i pri drugite izbori.( promena za 132% e registrirana na slikata).

Za vizuelna promena na prikazot na ekranot se koristi koman-

data Zoom od standardnata lenta.( na slikata od levo).

Komandata e aktivna i vo poleto se sledi sekoja promena na raz-merot. Mnogu e ednostavno menuvaweto na razmerot.So pritisnat taste-

rot Ctrl se vrti krug~eto na gluv~eto vo edna ili druga nasoka. Vo po-

leto na po~etok na opcijata e sekoga`{ zabele`an razmerot ( po pra-vilo 100%). Vizuelnata promena e mo`no da se vr{i vo interval od 10 % do 400%

Komandi na menito Insert So izbor na menito se doveduva listata so komandite

Od menito Insert }e gi razgledame

- komandata Cells Dokolku vo tekot na formiraweto na tabela se nalo`i potreba od dopolnitelno vnesuvawe na redovi ili koloni mo`no e toa da se vr{i

so komandite od menito Insert. Mo`ni se i vnesuvawe na }elii a voedno

so tova i pomestuvawa na }eliite vo redot ili vo kolonata. ------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------57 -

So izbor na komandata Cells se doveduva opcionata ramka Insert

So opciite se izvr{uvaat slednive dejstva:

Shift cells right - vnesuvawe na }elija i pomestuvawe na }eliite nadesno.

Shift cells down - vnesuvawe na }elija i pomestuvawe na }eliite nadolu.

Entire row i Entire column - pomestuvawe na redot ili kolonata vo koja se

nao|a obele`anata }elija. Za obele`enata }elija vo tabelata

se prika`ani dejstvata so ~etirite opcii..

- Komandata Column

Za vnesuvawe na kolona se koristi komandata Column od menito Insert. Se vnesuva kolona levo od obele`anata kolona.

--------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------58 -

- Komandata Row So komantata Row se vnesuva red. Redot se vnesuva od gornata strana na obele`aniot red.

Komandi na menito Format

So izbor na menito Format se otvora listata so komandite na menito.

]e gi razgledame komandite Row i Column . Viso~ina na redovite na tabelata mo`e da se promeni so komanda-

ta Row od menito Format. Se obele`uvaat redovite na koi se odnesuva

promenata na viso~inata.

Po izbor Format > Row vo ramkata {to se pridru`uva kon listata (od

levo), se izbira opcijata Height po {to se vnesuva opcionata ramka Row Height. (od desno) .

Vo ramkata preddefinirano e vnesena vrednost 12.75. Go vnesuvame kursorot. Se vnesuva nova vrednost za viso~ina i potvrduva. Obele`anite redovi ja promenuvaat viso~inata.

Promenata se odnesuva na site }elii vo dvata reda. ----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------59 -

Promena na {iro~ina na koloni so vr{i so komandata Column. Postapkata e identi~na so prethodno prika`anata. Se obele`uvaat kolonite

Po izbor Format > Column vo ramkata {to se pridru`uva kon

listata se izbira opcijata Column Width . Listata so komandite se otstranuva od ekranot a se doveduva ramka-

ta Column Width za izbor na {iro~inata.

Vo ramkata preddefinirano e vnesena vrednost 8.43 . Se vnesuva vrednost za {iro~inata i se potvrduva. Obele`nite koloni ja promenu-vaat {iro~inata. Promenata se odnesuva na site }elii vo dvete koloni

Komandi na menito Data

Na slikata e listata so komandite na menito Data.

Od menito Data }e gi razgledame komandite Sort i Filter .

Komandata Sort.

So komandata Sort se vr{i sortirawe (poreduvawe ) na redovite

ili kolonite vo tabela. Sortiraweto se vr{i po redovi ( sortirawe od gore nadolu) ili po koloni (sortirawe od levo nadesno). So sorti-raweto se preureduva redosledot na redovite vo tabelata spored podatocite vo odredena kolona. Mo`no e sortiraweto na redovite od tabelata da bide vo redosled na nagolemuvawe na podatocite vo odredena kolona (vo prviot red najmaliot podatok ) ili po namaluvawe na podatocite ( vo prviot red najgolemiot podatok ). So doveduvawe na prozorecot preddefinirano e sortiraweto na redovite od gore nadolu .

Prikaz na listata so komandite po izbor na menito Data e na slikata

(od levo). Po izbor na komandata Sort od listata se otvora prozorecot

Sort ( od desnata strana). -----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------60 -

So prozorecot Sort se izbira redosledot na podreduvawe na

redovite. Za podreduvawe so nagolemuvawe na podatocite se koristi

opcija Ascending a so namaluvawe na podatocite opcija, Descending Dejstvoto na komadata Sort }e go prosledime na tabelata

Sortiraweto se vr{i vo sleden redosled : - obele`uvawe na tabelata. - izbor spored podatocite od koja kolona }e se vr{i sortitaweto.

( kliknuvame na polo`ba (1) , se prika`uvaat nazivite na kolonite, izbirame kolona art-1,(2). Izbraniot izbor se vnesuva vo poleto na menito (3).

- izbor na opcija Ascending ili Descending ( preddefinirano e aktivna

opcijata Ascending). - potvrduvawe. Na prilo`enite primeri :

- sortiraweto e po kolonata Art-1 ( opcija ,Ascending )

-----------------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------61 -

- sortiraweto e po prvata kolona od tabelata. (se najavuva so kolonata

zatoa {to ne e imenuvana). Vo na{iov slu~aj toa e kolonata B ). Izbra-

na e opcijata Descending.

Podreduvawe na podatoci po azbu~en red se vr{i isto so koman-

data Sort. Prika`ana e tabela vo koja tekstualni podatoci se podre-deni po azbu~en red .Tekstovite vo }eliite treba da bidat poramnati od levata strana . Vo prilog :

- podreduvawe po azbu~en red ( kolonata Ime , opcija Ascending)

- podreduvawe po kolonata prosek. (opcija Descending)

-podreduvawe po kolonata poeni ( opcijata Descending )

----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------62 -

So izbor na komandata Options vo prozorecoc Sort, se doveduva

prozorecot Sort Options. Za sortirawe po redovi se izbira opcijata

Sort left to right .

Dva prikazi se na slikata . Podatocite se vneseni vo pettiot red .

Po obele`uvawe na redot i izbor na opcijata Ascending

Podatoci se podredeni vo redot ,prika`ano na slikata.

Za izbor na opcijata Descending.

Podatocite vo redot se rasporedeni vo obraten redosled.

Komandata Filter So komandata Filter se oddeluvaat (filtriraat) od tabela) redo-vite, ~ii podatoci vo oddelna kolona ispolnuvaat odreden uslov. Od tabelata se otstranuvaat redovite vo koi ne se ispolnuva uslovot.

So komandata Filter se vr{i i sortirawe vo koe se obfateni dopolnitelni dejstva vo vrska so sortiraweto.

So izbor na komandata Filter se doveduva listata so komandite :

-----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------63 -

Dejstvoto na komadata Filter }e go prosledime na tabelata

Se obele`uva tabelata. Od listata na menito Data se izbita koman-

data Filter, od opcionata ramka se izbira AutoFilter.

Po izbor na opcijata AutoFilter, kon sekoja kolona od naslovniot red

se vnesuva znakot ( ).

So kliknuvawe nad eden od znacite se odreduva kolonata spored koja }e se vr{i selektirawe. Kliknuvame vo poleto ozna~eno so znakot ( ). Konkretno, na

znakot od kolonata art-3 . Toa e odluka da selektiraweto vo tabelata

se vr{i spored kolonata Art -3. Se doveduva ramkata so opciite :

Preddefinirano izbranata opcijata All uka`uva deka dejstvata so opcionata ramka }e se odnesuvaat na site redovi od tabelata.

So izbor na opcijata Sort Ascending (1) se sortiraat podatocite vo

kolonata art-3 po golemina vo redosled na nagolemuvawe (najmaliot po-

datok e vo prviot red )

So izbor na opcijata Sort Descending (2) se sortiraat podatocite vo

kolonata art-3 po golemina vo redosled na namaluvawe.(najgolemiot po-datok e vo prviot red ).Rezultatite se na slikata

------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------64 -

Opcijata Top 10 . . . (3) , doveduva opciona ramka Top 10 AutoFilter

Opcionata ramka Top 10 AutoFilter ovozmo`uva prika`uvawe samo odreden broj redovi od tabelata vrz koi e izvr{eno sortirawe, oddeleni od gore nadolu ili obratno i mo`nost na sortirawe po vrednosti ili po procenti. Preddefinirano so doveduvawe na opcionata ramka e da se oddelat redovite od gore (1), da se prika`at samo 10 redovi (2) i selektira-weto da se vr{i spored podatocite. Mo`ni se opciite prika`ani na slikata:

Izbor na redovi od dolu prema gore,( Bottom), da se izbere brojot na redovite ( vnese drug broj preku strelkite i da podatocite se izrazat

vo procenti (Percent ). Na filtrirawe vo tabelite se prefrluvame so izbor na opci-

jata Custom (4)

So opcijata Custom se izbiraat (filtriraat ) redovite od tabe-lata, ~ii podatoci vo oddelna kolona ispolnuvaat odreden uslov. Sta-nuva zbor na oddeluvawe na redovite od tabelata i prikaz na onie ~ii podatoci vo odredena kolona se ednakvi, neednakvi, pogolemi, ili pomali od odreden podatok .

Izborot na opcijata go doveduva prozorecot Custom AutoFilter.

--------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------65 -

So menijata vo prozorecot se soop{tuva : - kolonata spored koja se vr{i filtrirawe. Zapisot uka`uva deka

dejstvata }e se odnesuvaat na kolonata art-3. - uslovot vrz osnova na koj se vr{i sporeduvawe se vnesuva vo po-leto(1). - podatokot so koj se vr{i sporeduvawe se vnesuva vo poleto (2).

Postapkata za filtrirawe so komandata Custom AutoFilter e sledna: - se obele`uva tabelata. - se soop{tuva kolonata spored koja }e se vr{i filtrirawe.Se Klik-

nuva vo edno od poliwata so znakot ( ). Konkretno, vo primerot na

znakot od kolonata art-3 . . Znakot po izborot dobiva sina boja i se

vnesuva vo prozorecot..

- se vnesuva uslovot Se kliknuvawe vo (1), se doveduva lista so mo`nite izbori za sporeduvawe :

- sporeduvawe dali e broj ednakov (equal), ne e ednakov (does not

equal),

- pogolem (is greater than), pogolem ili ednakov( is greater thah or equal

to).

- sporeduvawe dali e eden broj pomal (is less than), pomal ili ednakov

(is less than or equal to), Pokraj navedenite mo`no e da se vr{at i sporeduvawa so tekstovite. ]e spomeneme del od niv: - izbor spored toa dali zbor po~nuva so odredena bukva, - izbor spored toa dali zbor ne po~nuva so odredena bukva, - izbor spored toa dali zbor zavr{uva so odredena bukva, - izbor spored toa dali vo zbor (ili vo re~enica) se sodr`i odredena bukva. - izbor spored toa dali vo zbor ( ili vo re~enica)ne se sodr`i - odredena bukva. Vo vidnoto pole se samo eden del od mo`nostite. ]e izbereme opcija

is greater than.

So menito od desnata strana (kliknuvawe na (2) se dobiva listata so podatocite od izbranata kolona.

----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------66 -

Vo vidnoto pole se samo del od podatocite. Mo`e da se vnese za spore-duvawe i podatok {to ne se sodr`i vo kolonata. Vo takov slu~aj poda-tok vo poleto na ova meni se vnesuva so tastaturata. ]e go izbereme po-datokot 2900 .

- izbori od prozorecot Top 10 AutoFilter . preddefiniraniot izbor Kone~niot izbor e :

. - se potvrduva.

Se dobiva sledniov rezultat.

Za objasnuvawe na pove}eto primeri vo vrska so filtriraweto, }e ja koristime tabelata.

Se prika`uvaat slednive pregledi: 1. Vo tabelata e lista na licata rodeni po 2000 godina ( vklu~uvajki ja i 2000 godina)

- izbor na kolona godina,

( opcija : is greater than or equal to , podatok 2000 )

Komandata Show All se otvora i mo`e da se vrati prethodnata sostojba na tabelata.

---------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------67 -

2. Vo listata se licata {to se od Ohrid.

( izbrana kolona grad , izbor Equal , podatok OHRID)

3. Vo tabelata e prikaz na prvite tri lica so najgolem broj poeni.

- prva faza : sortirani po kolona poeni , opcija Descending)

_ vtora faza : se izbira Top 10 AutoFilter , izbor 3.

4. Vo tabelata e prikaz na lica nab koj prvata bukva od imeto e S.

.(izbrana prvata kolona (bezimena). (opcija begins with , bukva S ).

Strukturata na prozorecot Custom AutoFulter sugerira mo`nost i na koritewe na dva uslova (kriteriumi) na podatocite od odredena kolo-na vrz koi se filtriraat redovite. Ako gi ozna~ime kriteriumite so ( uslov 1 , uslov 2,) mo`ni se varijantite :

- ispolnuvawe na uslov1 i uslov2 ; - ispolnuvawe na uslov1 ili uslov2. Uslov 1 i uslov 2 se osnovni logi~ki izrazi. Povrzani so operatorite

And i Or formiraat slo`enite logi~ki izrazi :

- uslov1 And uslov2 - uslov1 Or uslov2. Predefiniran e operatorot And. So prozorecot Custom AutoFilter se vr{at sporeduvawa i so slo`emite logi~ki izrazi so koristewe na operatorite AND ( i) i OR (ili) ,so oznakata 5. Izbor na eden od niv e najava deka }e se koristat dva kriteriuma i vo prozorecot se aktivira i slednata linija za vnesuvawe na uslovot i vrednosta za vtoriot kriterium, {to se gleda po zapisite vo vtorata linija, poliwata (3) i(4) ). Vrz nekolku primeri }e poka`eme kako se vr{i filtrirawe vrz dva kriteriumi.. 5. Vo tabelata se vneseni redovite od tabelata ~ii vrednosti vo kolona se me|u 182 i 230.

Dejstvoto se odnesuva na kolonata “ poeni “.

------------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------68 -

Vo prozorecot na Custom AutoFilter e vnesen slo`eniot izraz

is greater than 182 And is less than 230 .

6. Vo tabelata se vneseni redovite ~ii zapisi se “ Ohrid “ ili

“Skopje “.

Dejstvoto se odnesuva na kolonata mesto. Vo prozorecot na Custom

AutoFilter e vnesen slo`eniot izraz equals Ohrid Or equals Skopje.

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------69 -

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------70 -

Koristewe na funkcii od matematikata. Primer 1. ]e ja razgledame funkcijata y = log10x .Funkcijata ne se sodr`i vo

grupata funkcii Most Recentrly Used .Taa }e se izbere od kategorijata Math & Trig. Po potvrduvaweto na izborot avtomatski se prenesuva vo

grupata Most Recentrly Used . Za presmetuvawe na logaritam za argument x (konkretno 245) se sproveduva postapkata: Se vnesuva podatokot za argumentot x vo }elija. Podatokot e vo primerov vnesen vo }elijata A1. Za vnesuvawe na vrednosta na funkcijata e izbrana }elijata B1.

Se izbira komandata Insert Function od menito za presmetuvawe. Na

ekranot se prika`uva dijalogniot prozorec Insert Function .

Po doveduvawe na prozorecot vo }elijata B1 se vnesuva znakot ramno. Imeto na Funkcijata e LOG10. Preddefinirano izbrana. Kliknuvame na OK.

Se prika`uva prozorecot Function Arguments

-----

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------71 -

Vo menito za presmetuvawe(1) se vnesuva LOG10( ). Istiot zapis e i vo }elija B1 (2). Vo prozorecot Function Arguments se vnesuva isto imeto na funkcijata ( Log10 ) (3). Vo poleto po Number ( 4 ) treba da se vnese znakot na }elijata vo koja e argumentot. Znakot mo`e da se vnese : - so kliknuvawe vo }elijata vo koja e argumentot. Konkretno ovde vo

}elijata A1. - Da se vnese znakot na }elijata so tastaturata. Na slikata e sostojbata po vnesuvawe na znakot na }elijata (1).

Vo prozorecot se prika`uva i vrednosta na argumentot(5) i vrednosta na funkcijata (6). Po potvrduvaweto se vnesuva presmetana-ta vrednost na funkcijata vo }elijata B2.

Vo tabelata e prikaz na tabela vo koja e koristena logaritam-skata funkcijata. Za vrednosti vo prvata kolona, se vneseni nivnite logaritmi vo vtorata kolona.

Presmetuvawe vrednost na logaritamska funkcija (LOG10). Primer 2. Tabela na broevite (10 - 15) i nivnite kvadratni koreni. Koris-tena e funkcijata SQRT.

------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------72 -

Primer 3. Vo formiraweto na tabelata e koristena funkcijata PRODUCT.

Za vneseni vrednosti za x i y se presmetuva proizvodot.

Primer 4. Vo slednava tabela e prikaz na vrednosti na funkciite sinx, cosx i tgx za agli od 300, 35 0,400 i 450 ( vneseni vo prvata kolona). Vrednostite na aglite vneseni vo stepeni se konvertirani vo radiani so funkcijata RADIANS.

Vo presmetivaweto na vrednostite na funkciite se koristeni funkciite pod imeto SIN, COS i TAN.

Primer 5 Za presmetuvawe suma na kvadratite na serija podatoci se ko-risti funkcijata SUMSQ. Redosledot vo presmetuvaweto }e bide sleden: - vnesuvawe na podatocite

- odreduvawe na }elija vo koja se vnesuva razultatot (F1) - izbor na funkcijata Insert Function.(se doveduva prozorecot Insert

Function)

- izbor na funkcijata SUMSQ i potvrduvawe .(treba da e prethodno dovedena vo Most Recentrly Used ). -se doveduva prozorecot Function Arguments

------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------73 -

- obele`uvawe na rangot od }elii na koi se odnesuva dejstvoto na funkcijata (2) . (mo`e da se vnese i so tastaturata A1 : E1). - zapis na rangot vo menito za presmetuvawe (1) Se prika`uva : - zapis na funkcijata SUMSQ (3). - zapis na rangot vo poleto po Number (4). - prikaz na podatocite (5) - prikaz na rezultatot.( 6). - Po proverka na izborot na funkcijata, rangot na }eliite i vnesenite podatoci, se potvrduva. - se vnesuva rezultatot .( 52 + 10 2 + 152 + 202 + 25 2 )

Primer 6 Presmetuvawe vrednosta na izrazot

za podatocite vo seriite X i Y .

Za presmetuvawe se koristi funkcijata SUMX2PY2.

Postapkata se sproveduva so slednive dejstva : - vnesuvawe na podatocite vo }eliite;

- izbor na }elija vo koja }e se vnese razultatot ( D3). ; - Izbor na komandata Insert Function od menito za presmetuvawe. ( doveduva prozorec Insert Function )

- izbor na funkcijata SUMX2PY2 (prethodno prezemena od kategorijata) - potvrduvawe. ( se doveduva prozorecot Function Arguments) ---------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------74 -

Na slikata e del od prozorecot.

- vnesuvawe vo prozorecot Funcion Arguments informacija za }eliite vrz koi se odnesuva dejstvoto na funkcijata. Informacijata mo`e da se izvr{i na sledniov na~in: Kursorot e vo poleto po zapisot Array_X. (2).So tastaturata se vnesuva rangot na }eliite B1 : H1 vo prviot red, Mo`no e pri vnesu-vaweto da se koristat i kliknuvawa na prvata i vo poslednata }elija od rangot, a znakot ( : ) da se vnese so tastaturata. Se doveduva kursorot vo poleto po zapisot Array_Y (4). Se vneuva rangot B2 : H2 vo vtoriot red na ist na~in.

Po vnesuvaweto na rangot na }eliite vo dvata reda, vo prozorecot se prika`uvaat - podatocite vo nizata X (3), - podatocite vo nizata Y (4), - rezultatot.(6). So kliknuvawe na Enter , se dobiva rezultatot

Vnesuvaweto na rangot na }eliite vo dvete nizi e mo`no i so obele`uvawe. Kursorot e vo poleto po zapisot Array_x. Se obele`uvaat }eliite vo prviot red.Se vnesuva rangot B1: H1 vo prozorecot.

-----------

D. Bitrakov EXCEL

------------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------------75 -

Se doveduva kursorot vo poleto po zapisot Array_y . Se obele`uvaat }eliite vo vtoriot red. Se vnesuva rangot B2 : H2 vo prozorecot.

So potvrduvawe se vnesuva rezultatot. Site potrebni informacii se vo prozorecot Function Arguments. Po potvrduvawe se vnesuva rezultatot vo sootvetnata }elija. -------