facetna teorija

1

Facetna teorija

Kaj je FT?

V čem je njena prednost

pred običajnim, eksploratornim pristopom k raziskovanju?

Anja Podlesek

Podiplomski študij psihologije, Metodologija psihološkega raziskovanja

Metodologija psihološkega raziskovanja, Anja Podlesek: Facetna teorija

2

Primer

Primer raziskovalnega vprašanja kako ljudje zaznavajo trajanje različnih

dogodkov oz. situacij katere značilnosti dogodkov oz. situacij

določajo njihove zaznave


3

Običajni (intuitivni) pristop k raziskovanju

Oblikovanje implicitne teorije

Oblikovanje hipotez

Študij literature Izkušnje

Empirično preverjanje hipotez


4

Primer

Možna vprašanja Ko čakate potencialnega partnerja na postaji, ali se vam čas vleče? Ali se vam čas zdi krajši, kot je, kadar rešujete problem in pri tem

uživate? Ali vam čas teče hitreje, če se vam dogaja veliko različnih, neprijetnih

stvari? Ali se vam pri reševanju težke naloge zdi, da čas teče hitreje kot pri

reševanju lahke naloge? Če morate rešiti veliko med seboj podobnih enostavnih nalog, ali se vam

zdi, kot bi se čas ustavil? Ali pri opravljanju neprijetnih nalog komaj čakate, da bi končali z

delom?


5

Težave pri intuituvnem pristopu k raziskovanju

Izbor spremenljivk

Izbor (izdelava) merskih pripomočkov

Rezultati analiz so odvisni od vključenih spremenljivk

Pokritost vsebine raziskovalnega področja

Ustreznost metodologije (ustreznost, jasnost, popolnost dražljajev ali postavk)

Nizka zunanja veljavnost


6

Facetna teorija

FT je metodološki pristop k raziskovanju, ki omogoča, da je ukvarjanje z raziskovalnimi problemi bolj sistematično. Pomaga eksplicitno opredeliti problem. Pomaga postaviti hipoteze. Pomaga izbrati ustrezne spremenljivke.

Povezanost teoretičnega in empiričnega dela raziskovanja


7

Koraki facetne teorije

Izdelava definicijskega sistema• Določitev facet• Določitev elementov facet• Opredelitev odnosov med facetami• Oblikovanje preslikovalnega stavka

Postavitev hipoteze ujemanja• Izbor metode za zbiranje in analizo podatkov• Tvorjenje sestavkov

Analiza podatkov• SSA• MSA• POSAC

Nadgradnja / izboljšanje• definicijskega sistema• metodologije


8

Facete

Facete Vsebinske facete

kaj nas zanima, vsebina raziskovalnega polja; določimo jih na podlagi (implicitne) teorije

Kontekstne (oz. populacijske) facete kdo, kje, kdaj, kako odgovarja - natančneje opisujejo situacijo zbiranja

podatkov Facete obsega

razpon možnih odgovorov

Elementi facet v popolnosti opisujejo variabilnost facet se ne prekrivajo


9

Primer

Možna vprašanja Ko čakate potencialnega partnerja na postaji, ali se vam čas vleče? Ali se vam čas zdi krajši, kot je, kadar rešujete problem in pri tem

uživate? Ali vam čas teče hitreje, če se vam dogaja veliko različnih, neprijetnih

stvari? Ali se vam pri reševanju težke naloge zdi, da čas teče hitreje kot pri

reševanju lahke naloge? Če morate rešiti veliko med seboj podobnih enostavnih nalog, ali se vam

zdi, kot bi se čas ustavil? Ali pri opravljanju neprijetnih nalog komaj čakate, da bi končali z

delom?


10

Primer

Določitev facet Nekatera vprašanja npr.

sprašujejo po prijetnih, druga po neprijetnih dogodkih.

Vprašanja sprašujejo o količini in o raznolikosti dogodkov.

V nekaterih situacijah se težko znajdemo, v drugih ne.

pozitivnost dogodka (situacije) število dogodkov variabilnost dogodkov težavnost spopadanja z

dogodkom populacijska faceta - katera

oseba zaznava določen vpliv posamezne vrste situacij

faceta obsega - odgovor o zaznavi trajanja dogodka:

zelo kratek - zelo dolg dogodek veliko krajši - veliko daljši od ...


11

Primer

Oblikovanje preslikovalnega stavka

Oseba (p) misli, da je trajanje

prijetnost (prijetne )(nevtralne )(neprijetne)

situacije zštevilo (malo )(veliko)

variabilnost (variabilnimi)(monotonimi)

s katerimi jetežavnost (enostavno)(težko )

ravnati, običajno zaznano kot

trajanje (zelo kratko )(kratko )(povprečno dolgo)(dolgo )(zelo dolgo )

dogodki,


12

Primer

Tvorjenje sestavkov

3 2 2 2 = vsaj 24 sestavkov

situacija 1111: prijetna, malo dogodkov, variabilni dogodki, z njimi se je enostavno spoprijeti

situacija 2111: nevtralna, malo dogodkov, variabilni dogodki, z njimi se je enostavno spoprijeti

situacija 3222: neprijetna, veliko dogodkov, monotoni dogodki, z njimi se je težko spoprijeti


13

Primer

Tvorjenje dražljajev (postavk)

1111: Oseba X misli, da je trajanje prijetne situacije z malo variabilnimi dogodki, s katerimi se je enostavno spoprijeti, __________.

2111: Oseba X misli, da je trajanje nevtralne situacije z malo variabilnimi dogodki, s katerimi se je enostavno spoprijeti, __________.

3222: Oseba X misli, da je trajanje neprijetne situacije z veliko monotonimi dogodki, s katerimi se težko spoprimemo, __________.

v obliki vprašanj v obliki zgodb


14

Primer

Tvorjenje dražljajev (postavk)

1211: Z vašimi otroki igrate preprosto igro s kartami. V igri je zelo enostavno zmagati, saj vaši otroci niso resni nasprotniki. Igra zahteva izmenjavo mnogih različnih kart. Je zabavna vse tri minute, kolikor traja. Kaj mislite, kako dolgo bi se vam zdelo igranje te igre, manj ali več kot tri minute?

veliko manj manj enako dolgo več veliko več

Skupni obseg


15

Prednosti uporabe preslikovalnega stavka

Ekspliciranje definicijskega sistema Pregled smiselnosti sestavkov - logični test veljavnosti

definicijskega sistema Pri intuitivnem tvorjenju vprašanj raziskovalec ob primerjavi

odgovorov pri dveh postavkah le težko ve, kateri njuni deli so

odgovorni za razlike v odgovorih nanju... Ali se vam čas zdi krajši, kot je, kadar rešujete problem in pri tem uživate? Ali vam čas teče hitreje, če se vam dogaja veliko različnih, neprijetnih stvari?

… razliko med odgovoroma na sestavka 1111 in 1112 pa lahko pripišemo natanko 4. faceti.


16

Empirični del raziskovanja

hipoteza o ujemanju strukture vsebinskega univerzuma in strukture empiričnih podatkovČe se empirična struktura zbranih podatkov ujema s strukturo definicijskega sistema, definicijski sistem sprejmemo kot veljaven.

načelo diskriminabilnosti Če faceta dobro opisuje variabilnost pojava, bi morali razlike najti tudi v podatkih, zbranih v situacijah, ki se v faceti razlikujejo.

načelo bližine Spremenljivke, ki imajo podobno facetno strukturo (si delijo elemente facet), bi morale biti tudi empirično bolj povezane.

Če menimo, da lahko elemente facete uredimo v smiselno zaporedje, bi morale biti tudi razlike med podatki smiselno urejene.


17

Analiza podobnosti struktur (SSA)

Iščemo strukturo odnosov med spremenljivkami. Osnova: nemetrično multidimenzionalno skaliranje

geometrični prikaz postavk v prostoru razlike med postavkami = razdalje med pari točk

(Višja ko je korelacija med dvema spremenljivkama, manjša je razdalja med njima v prostoru.)

iščemo prostor s kar najmanj dimenzijami, kjer je vrstni red odnosov med spremenljivkami čim bolje ohranjen (stres je čim manjši)

Nadgradnja MDS: Projekcija na 2-D ravnino. Ne interpretiramo dimenzij, ampak prostor razdelimo na odseke (pregled

po posameznih facetah)


18

Analiza podobnosti struktur (SSA)

aksialni model angularni model radialni model

radexmodel


19

Medtem ko s SSA strukturiramo prostor spremenljivk, pri MSA strukturiramo prostor oseb. Vizualiziramo podobnosti / razlike med njimi.

Profili odzivov oseb / profili lastnosti objektov Iščemo ključne koncepte, ki razločajo med različnimi

profili. Če so elementi konceptov urejeni v stopnje, pričakujemo

tudi podobno urejenost odsekov s točkami (profili) - POSAC (partial order scalogram analaysis with base coordinates).

Multidimenzionalna skalogramska analiza (MSA)


20

objekti: poklici

policist medicinska sestra psiholog kirurg odvetnik učitelj

ključni koncepti, v katerih se poklici ločijo V1: plača

(dobra, povprečna, slaba) V2: kontakt z ljudmi

(pogosto, manj pogosto, redko) V3: nošenje uniforme

(da, ne) V4: potrebno izobraževanje

(dolgo, kratko)

Primer MSA


21

Poklic Koncepti

plača kont. unif. izob.

pol 2 1 1 2

med 3 1 1 2

psih 2 2 2 1

kir 1 2 1 1

odv 1 3 1 1

uč 3 1 2 2

V čem se poklici razlikujejo? V čem so enaki? Primerjava profilov.

Primer MSA


22

Vsak poklic prikažemo kot točko v geometričnem prostoru.

Razdelitev v področja - vrednosti konceptov.

Točke lahko premikamo.

pol

uč

odv

kir

psih

med

Primer MSA


23

razdelitev po V1 (Plača)

pol

odv

med

kir

psih

uč slaba

povprečna

dobra

Primer MSA


24

razdelitev po V2 (Kontakt z ljudmi)

pol

kir

med

odv

psih

uč

pogosto

manj pogosto

redko

Primer MSA


25

razdelitev po V3 (Nošnja uniforme)

pol

kir

uč

odv

psih

med

ne

da

Primer MSA


26

razdelitev po V4 (Potrebno izobraževanje)

pol

kir

uč

odv

psih

med

kratko

dolgo

Primer MSA


27

koeficient približnosti

interpretacija

končni položaj točk(bližina - podobnost)

pol

kir

uč

odv

psih

medV1

slabo plačano

povprečno plačano

dobro plačano

V4V3

V2

pogost kontakt

manj pogost kontakt

redek kontakt

brez uniforme

z uniformo

kratko izobraževanje

dolgo izobraževanje

slike področij kategorij vsake spremenljivke (vzroki razlik)

Primer MSA


28

Prednosti FT

statistični vs. vsebinski kriterij problem korelacije (pre)zahtevnost predpostavk multivariatnih statističnih

analiz jasna, natančna definicija raziskovalnega področja

(pojmov in odnosov med njimi) posplošljivost na celoten univerzum vsebine primerljivost raziskav (ponovitev raziskav, paralelne

oblike vprašalnikov, medkulturne raziskave)


29

Uporabnost

Inteligentnost Stališča Socialne predstave Osebnost Zaznave Kvaliteta življenja Vrednote (delovne…) Psihološka klima v organizacijah Bolniška nega Samomorilnost Preučevanje zločinov Razvoj navad Živalsko vedenje Preverjanje vsebinske veljavnosti merskih pripomočkov

Raziskovanje kompleksnih pojavov

30

Facetna teorija

Podiplomski študij psihologije

Metodologija psihološkega raziskovanja

facetna teorija

Documents