fakulteta za informacijske Študije -...

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

D I P L O M S K A N A L O G A

VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

PRVE STOPNJE

ALEKSANDER GRMOVŠEK

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

DIPLOMSKA NALOGA

KONKURENCA MED PONUDNIKI INTERNETNIH

STORITEV V SLOVENIJI

Mentor: doc. dr. Jože Kocjančič

Novo mesto, avgust 2015 Aleksander Grmovšek

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Aleksander Grmovšek , študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v

diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na

spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddal, v elektronski obliki identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.

V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________

POVZETEK

Diplomska naloga je osredotočena na tri najpomembnejše ponudnike, ki ponujajo navadne

povezave (ADSL) in optično omrežje. To so Telekom Slovenije, AMIS in T-2. Moj namen je

ugotoviti, kateri ponudnik je najugodnejši, zato so v nalogi podrobneje analizirani različni

paketi. V zadnjem delu diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika opravljena

analiza, v kateri uporabnike različnih ponudnikov internetnih storitev sprašujemo o

zadovoljstvu s cenami, povezavo, vrsti paketa. Tako pridobimo povratno informacijo

uporabnikov internetnih storitev.

Raziskava je pokazala, da je od samega začetka glavni ponudnik internetnih storitev Telekom

Slovenije, ki je v državni lasti, sledi mu podjetje T-2 in nato še AMIS. Večina naročnikov si

je izbrala določen paket zaradi, po njihovem mnenju, nizke cene za ponujeno število storitev,

vendar pa rezultati kažejo, da se 66 odstotkom uporabnikov cene storitev še vedno zdijo

previsoke.

KLJUČNE BESEDE: internet, internetni ponudniki, internetne storitve, uporabnik,

konkurenca, povezava, naročnik, cena

ABSTRACT

My assigment is concentrated on three most important contributers in Slovenia, which are

offering everything from basic connection (ADSL) up to optical network. This are Telekom

Slovenije, AMIS and T2. I analized different offers in details to find out which is the most

affordable one.

Last part of my assigment is analysis about users satisfaction with service that they are using.

I helped myself to get feedback by using questionnaire.

Reasarch is showing that goverment owned Telekom Slovenije is the main internet provider

since the whole beggining. T-2 is second and AMIS third internet provider. Most of

subscribers choose particular packet because of (in their opinion) low price for offered

amount of services. Results are showing that 66% of people still think price for offered

service is way to high.

KEY WORDS: internet, internet provider, internet services, user, competition, connection,

subscriber, price

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 INTERNET ......................................................................................................................... 3

2.1 Kaj je računalniško omrežje in kaj internet ................................................................. 3

2.2 Vrste širokopasovnih povezav ..................................................................................... 4

2.2.1 xDSL ..................................................................................................................... 4

2.2.2 Kabelska povezava ............................................................................................... 6

2.2.3 Optična vlakna ...................................................................................................... 7

2.2.4 Brezžično omrežje (Wireless) ............................................................................... 8

2.3 TCP/IP ......................................................................................................................... 9

2.3.1 Delovanje protokola TCP/IP .............................................................................. 10

2.4 Zgodovina in razvoj interneta .................................................................................... 10

2.5 Prednosti in slabosti interneta .................................................................................... 14

2.6 Internet v Sloveniji ..................................................................................................... 15

2.7 Dostop do interneta po svetu ..................................................................................... 16

3 KONKURENCA .............................................................................................................. 17

4 INTERNETNI PONUDNIKI V SLOVENIJI .................................................................. 18

4.1 Telekom Slovenije d.d. .............................................................................................. 18

4.1.1 Zgodovina podjetja ............................................................................................. 19

4.1.2 Strateške usmeritve ............................................................................................. 20

4.1.3 Nagrade in priznanja .......................................................................................... 20

4.2 AMIS ......................................................................................................................... 22

4.2.1 Zgodovina podjetja AMIS ................................................................................... 22

4.2.2 Poslanstvo in vizija ............................................................................................. 23

4.2.3 Nagrade in priznanja .......................................................................................... 24

4.3 T-2 .............................................................................................................................. 24

4.3.1 Zgodovina podjetja T-2 ...................................................................................... 25

4.3.2 Poslanstvo in vizija ............................................................................................. 25

5 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 25

5.1 Cilji in namen diplomske naloge ............................................................................... 25

5.2 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 26

5.3 Raziskovalna metodologija ........................................................................................ 26

5.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov.................................................................. 26

5.3.2 Opis vzorca in instrument ................................................................................... 26

5.3.3 Obdelava podatkov ............................................................................................. 27

5.4 Primerjava paketov med ponudniki ........................................................................... 27

5.4.1 Delež uporabnikov pri posameznem ponudniku ................................................. 27

5.5 Paket trojček DSL in optični povezavi (telefon, internet, televizija) ......................... 31

5.6 Rezultati in analiza raziskave .................................................................................... 35

5.6.1 Namen raziskave ................................................................................................. 36

5.6.2 Analiza anketnega vprašalnika ........................................................................... 36

6 POVZETEK RAZISKAVE .............................................................................................. 65

6.1 Omejitve raziskave .................................................................................................... 70

7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 71

8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 73

PRILOGA

KAZALO GRAFOV

Graf 5.1: Spol ........................................................................................................................... 36

Graf 5.2: Starost anketirancev .................................................................................................. 37

Graf 5.3: Status anketiranca ..................................................................................................... 38

Graf 5.4: Izobrazba ................................................................................................................... 39

Graf 5.5: Regija, v kateri prebiva anketiranec .......................................................................... 40

Graf 5.6: Uporaba interneta v urah ....................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

Graf 5.7: Delež naročnikov pri posameznem ponudniku storitev ............................................ 42

Graf 5.8: Delež naročenih na posamezni paket ........................................................................ 43

Graf 5.9: Uporabniki, ki bi zamenjali svojega ponudnika (skupni rezultati) ........................... 44

Graf 5.10: Delež uporabnikov pri Telekomu Slovenije, ki bi zamenjali svojega ponudnika... 45

Graf 5.11: Delež uporabnikov pri AMIS-u, ki bi zamenjali svojega ponudnika...................... 46

Graf 5.12: Delež uporabnikov pri podjetju T-2, ki bi zamenjali svojega ponudnika ............... 47

Graf 5.13: Delež uporabnikov pri ostalih podjetjih, ki bi zamenjali svojega ponudnika ......... 48

Graf 5.14: Razlogi za izbiro določenega internetnega ponudnika............................................ 49

Graf 5.15: Razlogi za izbiro podjetja Telekom Slovenije ........................................................ 50

Graf 5.16: Razlogi za izbiro podjetja AMIS............................................................................. 51

Graf 5.17: Razlogi za izbiro podjetja T-2 ................................................................................. 51

Graf 5.18: Razlogi za izbiro drugih ponudnikov ...................................................................... 52

Graf 5.19: Po naročnikovem mnenju najpomembnejši dejavniki za izbiro ponudnika............ 53

Graf 5.20: Katero alternativo bi izbrali uporabniki .................................................................. 54

Graf 5.21: Katero alternativo bi izbrali uporabniki Telekoma Slovenije ................................. 55

Graf 5.22: Katero alternativo bi izbrali uporabniki AMISA .................................................... 55

Graf 5.23: Katero alternativo bi izbrali uporabniki podjetja T-2 ............................................. 56

Graf 5.24: Katero alternativo bi izbrali uporabniki ostalih ponudnikov .................................. 57

Graf 5.25: Mesečni račun pri vseh ponudnikih ........................................................................ 58

Graf 5.26: Mesečni račun pri Telekomu Slovenije................................................................... 58

Graf 5.27: Mesečni račun pri AMIS-u...................................................................................... 59

Graf 5.28: Mesečni račun pri podjetju T-2 ............................................................................... 60

Graf 5.29: Mesečni račun pri drugih ponudnikih ..................................................................... 61

Graf 5.30: Mnenje o previsokem mesečnem računu ................................................................ 62

Graf 5.31: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju Telekom Slovenije ............. 62

Graf 5.32: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju AMIS.................................. 63

Graf 5.33: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju T-2 ...................................... 64

Graf 5.34: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri drugih ponudnikih ............................ 65

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Prikaz števila uporabnikov interneta od leta 2000 do 2008 ..................................... 16

KAZALO TABEL

Tabela 2.1: Vrste xDSL povezav ................................................................................................ 5

Tabela 2.2: Prikaz zgodovine interneta .................................................................................... 13

Tabela 4.1: Prikaz zgodovine podjetja Telekom Slovenije ...................................................... 19

Tabela 4.2: Zgodovina podjetja AMIS ..................................................................................... 23

Tabela 5.1: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2009 ........................................................ 28





Tabela 5.6: Tabela paketov ....................................................................................................... 32

Tabela 5.7: Izračun mesečne in celoletne naročnine najcenejših možnih paketov .................. 33

Tabela 5.8: Izračun mesečne in celoletne naročnine srednje dragih paketov ........................... 34

Tabela 5.9: Izračun mesečne in celoletne naročnine najdražjih možnih paketov .................... 35

1

1 UVOD

Internet ali medmrežje je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov, na

katerega se lahko priključi vsak, ki ima računalnik, pametni telefon, ali katero koli napravo, s

katero je mogoče dostopati na svetovni splet. Poleg naprave za dostop, se mora vsak

uporabnik povezati preko določenega ponudnika internetnih storitev, bodisi na domu ali pa na

katerem drugem kraju, kjer je mogoč dostop do interneta.

Internet je v zadnjih dvajsetih letih naredil prepričljiv premik s tehnološkega in ekonomskega

vidika. Iz dneva v dan so bila pričakovanja večja in to je vodilo v zlato dobo interneta. V

štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja je male proizvajalce interneta zamenjala

masovna produkcija. Z ekonomskega vidika je postajalo vse bolj očitno, da se bo nekega dne

balon, ki se je polnil od samega začetka, razpočil, kar se je marca, leta 2000, tudi zgodilo.

Tako so prišli na svoj račun vlagatelji tveganega kapitala.

Podobne bitke za prevlado na tem področju so bojevala tudi podjetja, ki so se ukvarjala s

tehnologijo. Tehnologija je napredovala izredno hitro, saj so vsi videli potencial, ki ga je kazal

internet. Nič novega ni bilo, če je kdo označil dve leti staro programsko ali strojno opremo za

zastarelo. Zadeva se je na tem področju skozi čas umirila, saj sedaj ne potrebujemo več

najsodobnejšega računalnika ali operacijskega sistema, če želimo zgolj brskati po internetnih

straneh ali napisati preprosto besedilo.

Čeprav je internet v slovensko družbo vstopil z majhnim zamikom v primerjavi z

najrazvitejšimi državami, gre danes tudi pri nas v korak s tehnološko najbolj razvitimi

državami in zato je na tržišču vedno več ponudnikov internetnih storitev, ki kar tekmujejo,

kdo bo s svojimi storitvami za boljšo ceno pritegnil največ novih naročnikov, obdržal stare ali

pa jih celo speljal svoji konkurenci.

Naročniki so, poleg vrst in količine storitev, zelo pozorni tudi na ceno. Ljudje po večini

gledajo, kako privarčevati zaslužen denar, da ga lahko zapravijo za druge, bolj pomembne

dobrine. Zato smo v diplomski nalogi velik delež namenili raziskavi o cenah in vrstah

posameznih storitev treh večjih slovenskih ponudnikov.

2

V teoretičnem delu smo želeli bralcu predstaviti pojem internet, vrste povezav, ki se

uporabljajo tako pri nas kot po svetu, podrobneje predstaviti protokol povezovanja, ki ga

uporablja večina internetnih ponudnikov, zgodovino interneta po svetu in doma, prednosti in

slabosti interneta ter uporabo interneta v Sloveniji. Pričujoče diplomsko delo se nanaša na tri

podjetja v Sloveniji, ki ponujajo internetne storitve, Telekom Slovenije, T-2 in AMIS). Na

podlagi teh treh je v teoretičnem delu narejen podroben opis delovanja podjetji in njihovih

storitev.

Empirični del je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi del temelji na raziskavi in primerjavi cen

treh ponudnikov internetnih storitev ter na prikazu tržnih deležev posameznih ponudnikov s

tega področja. V raziskavi primerjamo cene podobnih paketov na navadni telefonski liniji ter

na sedaj že zelo razvitem optičnem omrežju. Pregledali smo celoletne naročnine za določen

paket ter nato primerjali in predstavili najcenejšega in najdražjega ponudnika pri obeh vrstah

povezave.

Drugi sklop empiričnega dela pa zajema anketni vprašalnik, njegovo analizo in grafični prikaz

rezultatov. Ta je bil na voljo na spletni strani www.1ka.com. Anketni vprašalnik je bil

oglaševan na različnih forumih, socialnem omrežju Facebook.-Cilj je bil pridobiti 100

ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Sestavljen je bil iz štirinajstih vprašanj zaprtega

tipa, od tega je imel eden možnost izbire dveh odgovorov. Grafični prikaz podatkov je bil

narejen v Microsoftovem orodju Excel. Večina vprašanj je predstavljena z enim grafom, le

nekaj pa jih je bilo s pomočjo Excela in njegovih funkcij razdeljenih na izbrane ponudnike in

predstavljenih po podjetjih.

Namen diplomskega dela je prikazati teoretične ugotovitve povezane z internetnim omrežjem,

kot tudi z internetom na splošno. Prikazano je tudi razmerje med zadovoljstvom uporabnikov

in ceno storitev pri posameznem ponudniku internetnih storitev. Glavni namen naloge pa je

ugotoviti najcenejšega ponudnika na slovenskem trgu internetnih storitev in z anketo

primerjati zadovoljstvo med uporabniki različnih ponudnikov.

Zastavljeni cilji diplomskega dela so v teoretičnem delu predstaviti bralcu pomen in razvoj

interneta in povezav z internetom po svetu in pri nas, raziskati tržne deleže posameznih

ponudnikov internetnih storitev in predstaviti najpomembnejše podjetje na tem trgu. Podjetja

so bila izbrana načrtno, nismo želeli izbrati le tiste tri, ki zajemajo večinski delež

http://www.1ka.com/

3

uporabnikov. Izbrana podjetja so bila razdeljena na najpomembnejšega, enega iz sredine in

enega, ki ima manjši tržni delež. Predstavljeni so tudi tržni deleži podjetij, ki v Sloveniji

ponujajo internetne storitve. Od vseh ponudnikov so bili izbrani in med sabo primerjani trije.

Cilj je bil tudi prikazati, ali cena vpliva na število in zadovoljstvo naročnikov na določen

paket, kar je bilo ugotovljeno z anketnim vprašalnikom.

2 INTERNET

2.1 Kaj je računalniško omrežje in kaj internet

Omrežje je skupek računalnikov, ki so med seboj povezani in si delijo podatke, strojno

opremo, programe … Glede na geografski razpon poznamo tri vrste omrežij:

LAN (Local Area Network) - lokalno omrežje

MAN (Metropolian Area Network) - mestno omrežje

WAN (Wide Area Network) - omrežje velikega dosega

Internet - povezuje ustanove po vsem svetu, svetovno omrežje

Internet je ogromno omrežje, ki povezuje vsa druga omrežja iz celega sveta. Glavna vstopna

točka v svet interneta je internetni ponudnik. Ta omogoča dostop do medmrežja, e-pošte,

telefonske številke in nudi tehnično pomoč uporabnikom. Je omrežje za izmenjavo in deljenje

podatkov. Do svetovnih virov imamo dostop doma, v službi, na potovanju, praktično povsod,

kjer se je mogoče povezati na internet. (Cooper in drugi, 1997)

Internet kot omrežje skrbi za to, da je množica drugih omrežij, komercialnih in privatnih,

združljiva. Tako je glavna dolžnost internetnih koordinatorjev po svetu dodeljevanje različnih

IP naslovov. V Sloveniji se s tem ukvarja organizacija ARNES, ki je tudi del svetovnega

medmrežja. ARNES je povezava do evropskega akademskega omrežja in nekaterih

komercialnih omrežij. Svetovno omrežje predstavljajo tudi vsa slovenska omrežja, ki pa so

tudi povezana z omrežjem ARNES. (Vidmar, 2013)

4

V Sloveniji se sedaj uporablja internetni sklad protokolov imenovan TCP/IP, ki ga je ARNES

začel uporabljati leta 1993, in se je zaradi zanesljivosti in hitrosti prenosa ohranil do danes.

2.2 Vrste širokopasovnih povezav

Širokopasovne povezave delimo na xDSL (povezava s telefonsko linijo), FTTx (optična

povezava) in FTTH (satelitska povezava). V svetu imajo največji tržni delež ponudniki xDLS

tehnologij, kar 60, 4 odstotka, sledijo jim kabelski operaterji z 19, 3 odstotka, 14 ,3 odstotka

imajo ponudniki optičnih omrežji, na zadnjem mestu pa so ponudniki kabelskega omrežja s 5

odstotki tržnega deleža.

V Sloveniji je zadeva dokaj podobna. Razlike je le, da xDLS povezavo uporablja manj

uporabnikov kot v svetu. V zadnjih dveh letih je v Sloveniji tržni delež xDLS dostopu upadel,

se je pa zato s pomočjo optičnih omrežij povečala uporaba širokopasovnih kabelskih omrežij.

Na nek način bi lahko rekli, da se združujeta optično in kabelsko omrežje. (Krotko, 2013)

2.2.1 xDSL

DSL (angleško Digital Subscriber Line) je vrsta povezave, pri kateri se za povezavo

računalnika z internetom uporablja standardna telefonska linija in omogoča večjo hitrost

prenosa podatkov kot njen predhodnik PSTN in tudi ISDN. DSL povezave predstavljajo

poceni in učinkovito alternativo T1 tehnologijam. Tipe DSL storitev razlikujemo po dodatni

opisovalni črki v začetku, zato se za skupino teh povezav velikokrat uporablja okrajšava

xDSL. V spodnji tabeli je prikazanih nekaj storitev:

5

Tabela 2.1: Vrste xDSL povezav

Storitev Prenos Dolžina

priključka Aplikacije

High-bit.rate

(HDSL)

1,544 Mb/s polni

dvosmerni prenos po

dveh paricah ali

2,048 Mb/s polni

dvosmerni prenos po treh

paricah

3.000–4.000

metrov

Uporaba je izključno v velikih

omrežjih, kot zamenjava za T1.

Symmetrical (SDSL)

1,544 Mb/s polni

dvosmerni prenos ali

2,048 Mb/s polni

dvosmerni prenos

3.000 metrov

Uporaba na velikih omrežjih

kot zamenjava za T1, lokalnih

omrežjih, PBX medmreževanje

Asymmetrical

(ADSL)

1.544–8.448 Mb/s k

uporabniku;

16 Kb/s–640 Kb/s od

uporabnika

3.000–5.000

metrov

Uporablja se za dostop do

interneta, dostop do

oddaljenega Lan omrežja, zvok

v IP, najbolj razširjeno v

Sloveniji.

Rate-Adaptive

(RDSL

640 Kb/s–2,2 Mb/s k

uporabniku;

272 Kb/s–1.088 Mb/s od

uporabnika

3.000–5.000

metrov

Podobne karakteristike kot

ADSL, hitrost prenosa je

dinamična glede na razdaljo.

ADSL Lite

do 1 Mb/s k uporabniku;

do 512 Kb/s od

uporabnika

5.000 metrov Uporaba je izključno za dostop

do interneta.

Very-high-bit-rate

(VDSL)

13–52 Mb/s k

uporabniku;

1,6–2,3 Mb/s od

uporabnika

300–1.500

metrov

Dostop do multimedijskih

vsebin interneta, dostop do TV

storitev visoke ločljivosti.

ISDN (IDSL) do 144 Kb/s polno

dvosmerno 18 metrov

Uporablja se za dostop do

interneta/intraneta, dostop do

oddaljenega LAN, telefonija

IP, videokonference.

Vir: DLS (1. marec 2015)

6

V tabeli opazimo, da večina DSL storitev uporablja različne hitrosti za prenos podatkov k

uporabniku in od njega. Takšnim storitvam rečemo asimetrične, zato ker signali DSL

povzročajo več prometa podatkov od potrošnika do centrale, kot pa obratno. Kar pa je slabo,

če želi uporabnik priključiti strežnik preko DSL-ja. Takrat se je potrebno prepričati pri

ponudniku o tem, ali je povezava dovolj simetrična, da bi omogočala zadosten prenos

podatkov od vas na strežnik. ( DLS, 1. marec 2015)

Za priključitev na ADSL povezavo uporabnik potrebuje DSL modem, če pa želi linijo

uporabljati tudi za zvočni promet (telefonijo), pa potrebuje tudi razdelilnik linije. Za razliko

od ISDN povezave je DSL direktna in stalno povezana v omrežje, zato mora uporabnik s

predhodnim dogovorom s telefonskim podjetjem namestiti povezavo ponudnika med svojim

domom ali pisarno ter stranjo svojega ponudnika. ( DLS, 1. marec 2015)

Prednosti povezav DSL:

poleg internetne povezave je še vedno mogoče uporabljati telefonsko linijo za

glasovno komunikacijo

hitrost povezave je veliko večja kot preko klicne linije

DLS ne potrebuje dodatnih napeljav in kablov, ker se poveže preko navadne, že

obstoječe telefonske linije

nujno potrebna oprema, kot je modem, je že vključen v namestitev s strani ponudnika

povezava omogoča prenos večjih datotek (zvoka in videa) ( DLS, 1. marec 2015)

Slabosti DSL povezave:

hitrost povezave je različna glede na oddaljenost od centrale ponudnika storitev

sprejemanje podatkov je veliko hitrejše kot oddajanje zaradi nesimetričnosti povezave

manjše območje možnosti dostopa( DLS, 1. marec 2015)

2.2.2 Kabelska povezava

Kabelska povezava služi predvsem zagotavljanju televizijskih programov. V večini primerov

deluje preko radijskih frekvenc, ki jih sprejemajo TV sprejemniki preko koaksialnih kablov

ali preko optičnih vlaken kot blage impulze. Za delovanje je potrebna televizijska antena

7

(satelitski krožnik). Kabelska povezava pa omogoča tudi prenos radijskega programa, dostop

do interneta in druge, ne samo televizijske storitve.

Kabelsko omrežje v Sloveniji so v veliki večini gradili uporabniki, ki so se nad njim

navduševali. Gradili so jih na način, da so med bloki povezali koaksialne kable, po katerih so

prenašali le televizijske kanale. Takrat je šlo za manjša nepovezana omrežja, ki pa so se čez

čas združevala in s tem tudi širila. Takšen način začetka in širjenja nekega omrežja je v svetu

precej nenavaden, saj ponavadi podjetje zgradi sistem, v katerem ponuja svoje storitve in ga

širi. V tem primeru pa so se širili zgolj in le zato, da so se stroški primerno porazdelili.

(Krotko, 2013)

2.2.3 Optična vlakna

Optično vlakno si lahko predstavljamo kot zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem

potuje svetloba. Sestavljeno je iz sredice, po kateri potuje svetloba, plašča, ki omejuje

svetlobo na sredico in zaščitne prevleke, ki skrbi, da ostaneta ovoj in sredica nedotaknjena.

Njihova največja prednost je v bistveno večji količini prenesenih podatkov, majhnih izgubah

in v tem, da niso občutljive na elektromagnetne valove iz okolice. Želja je, da nadomestijo

bakrene vodnike za optična vlakna. (Wikipedia, 1. marec 2015c)

V zgodovini sta prvič omejila svetlobo Jean-Daniel Colladon in Jacques Babinet leta 1842 v

Parizu. V posodo sta naredila luknjo, skozi katero je tekla voda. Nato sta z lučjo posvetila in

opazila, da svetloba ostaja ujeta v vodnem curku. S tem sta prikazala pojav totalnega odboja

pri prehodu iz snovi z večjim lomnim količnikom (v tem primeru voda) v snov z manjšim

lomnim količnikom (zrak). Po tem principu sta leta 1880 Alexander Bell in Charles Summer

Tainter izumila fotofon, ki je prenašal glasovni signal na svetlobnem žarku. Sončni žarek je

fokusiral v zrcalo in govoril v mehanizem, ki je zanihal zrcalo. Vendar pa je imel fotofon to

slabost, da ko je bilo slabo vreme, ni deloval, zato je Bell projekt predčasno zaključil.

Prvi resen primer uporabe optičnih vlaken v komunikaciji se beleži v začetku 20. stoletja, kot

sredstvo za komuniciranje na kratke razdalje in za prenos slike v medicini (zobozdravstvu,

pregledovanje želodca ,..). Na daljše razdalje se je začela uporabljati po letu 1965, ko sta

znanstvenika Charles Kuen Kao in George Alfred Hockham ugotovila, da izgube povzročajo

predvsem nečistost obstoječih vlaknin. Ugotovila sta, da je najprimernejši material za optična

8

vlakna čisto kvarčno steklo, kar je pripomoglo k hitrejšemu razvoju komunikacij preko

optičnih vlaken. (Wikipedia, 1. marec 2015c)

Ker imajo optična vlakna malo izgub, so primerna za prenos večjih količin informacij v obliki

svetlobnih pulzov. Pri telekomunikacijah se uporablja za izvir svetlobe posebna vrsta tako

imenovanih sunkovitih laserjev, ki oddajajo zelo kratke svetlobne sunke, svetlobo pa nazaj v

električni tok pretvorijo fotodiode. Po optičnih vlaknih se lahko prenaša med 10 in 40 Gb/s.

Prednost optičnih vlaken je tudi, da ne prevajajo električnega toka, zato so naše naprave bolj

zavarovane pred udarom strele. (Wikipedia, 1. marec 2015c)

Uporaba optičnih vlaken pa ni le v komunikacijski panogi. Lahko se uporablja tudi kot

zaznavalo (senzor) za merjenje temperature, tlaka, natega in s tem spremenijo značilnost

vlakna tako, da merjena količina spremeni intenziteto, fazo, polarizacijo ali pa valovno

dolžino prepuščene svetlobe. Zelo razširjena uporaba je tudi v medicinski stroki, kjer jih

uporabljajo kot izvor svetlobe v medicinskih aplikacijah, kjer stvari ni mogoče osvetliti. Zato

na strehah nekaterih zgradb s pomočjo optičnih vlaken preusmerjajo sončno svetlobo v

notranjost hiše. (Wikipedia, 1. marec 2015c)

2.2.4 Brezžično omrežje (Wireless)

Brezžično omrežje je povezava dveh ali več računalnikov brez uporabe kabla. Računalniki

tako med seboj komunicirajo preko spread-spectrum tehnologije na podlagi radijskih valov.

Tako lahko uporabnik, ki je znotraj območja pokritosti povezave, dostopa do interneta preko

brezžičnega omrežja. Ker je že vsak računalnik in pametni telefon opremljen z možnostjo

povezave v takšno omrežje, je vedno več poudarka na razvoju le-tega. Tako že večina

lokalov, javnih mest, trgovin, nudi svojim strankam brezplačen brezžični dostop do interneta.

V Ljubljani kot tudi v drugih večjih mestih po svetu potekajo projekti velikanskih brezžičnih

mrež, na primer v Kaliforniji ponuja Google brezplačno storitev Mountain View. (Wikipedia,

1. marec 2015a)

Prvo brezžično omrežje na svetu so razvili na Havajski univerzi. Sistem je povezoval štiri

otoke, na katerih je bilo sedem računalnikov, ki za komunikacijo niso potrebovali nikakršnih

žic. Na začetku so zaradi visoke cene WLAN opreme uporabljali brezžično omrežje kot

nadomestek klasičnega omrežja na mestih, kjer je bilo nemogoče dostopati do interneta preko

klasičnega omrežja. (Wikipedia, 1. marec 2015a)

9

Prednosti brezžičnega omrežja:

uporabnik lahko do omrežja dostopa iz katerekoli lokacije, ki je pokrita s signalom

uporabnik lahko dostopa do interneta tudi izven svojega delavnega okolja

dodajanje uporabnikov je preprosto in ne zahteva nobene dodatne strojne opreme,

edini pogoj je, da je uporabnik v dosegu signala

cena strojne opreme brezžičnega omrežja je primerljiva s ceno klasičnega

omrežja(Wikipedia, 1. marec 2015a)

Slabosti brezžičnega omrežja:

slabost je, da lahko signale prejema vsakdo v območju pokritosti omrežja. zato je

varnost podatkov vprašljiva

povprečen doseg omrežja 802.11g je približno 30 metrov, za večji doseg bi

potrebovali dodatne dostopne točka

brezžični signali so občutljivi na vplive iz okolja, zato lahko povezava postane

nestabilna, ravno zaradi tega se uporaba brezžične povezave za pomembne omrežne

vire močno odsvetuje (Wikipedia, 1. marec 2015a)

2.3 TCP/IP

Skozi vsa leta je bil razvoj računalniških komunikacij izredno dinamičen. Danes pa prevladuje

protokol TCP/IP, ki je osnovni komunikacijski jezik ali protokol interneta. Ko se prvič

neposredno povežete z internetom, se na računalnik naloži kopija protokola TCP/IP, tako kot

je naložena na vsakem drugem računalniku s katerim lahko komunicirate. Sestavljen je iz

dveh slojev, višji sloj je TCP (Transmission Control Protocol) je protokol za nadzor prenosa,

ki razstavi poslane podatke preko interneta na manjše pakete, jih dostavi do prejemnika kjer

se spet sestavijo v izvirno obliko. Nižji sloj IP (Internet Protocol) množica protokolov, ki

izvaja protokolski sklad preko katerega teče internet. Dodeli naslov vsakemu paketu, da

prispe na pravi naslov. (Rouse, 20. januar 2015)

10

2.3.1 Delovanje protokola TCP/IP

IP služi pošiljanju paketov med naslovnikom in pošiljateljem. Do pošiljatelja dostavi paket z

naslovom naslovnika in pošiljatelja. Pošiljanje je hitro, vendar nezanesljivo. IP pošlje paket in

nanj pozabi, zato obstaja možnost, da se kakšen paket med prenosom izgubi. Da se to ne bi

dogajalo, so protokolu IP dodali še protokol TCP, ki pa je mnogo bolj zanesljiv.

Komunikacija med računalniki potem poteka tako:

računalnika se preko IP protokola dogovorita za uporabo TCP protokola

pošiljatelj zavije vsak paket v TCP ovojnico, ki jo vstavi v IP ovojnico

ko prejemnik prejme ovojnice, jih v obratnem vrstnem redu odvija

prejemnik potrjuje, da je pakete resnično prejel

Prejemnik pošilja potrdila pošiljatelju, da je pakete prejel. Če pošiljatelj ni prejel potrdila za

določen paket, ga pošlje še enkrat. Paketi TCP imajo označen vrstni red pošiljanja, ker lahko

pride do tega, da paket v omrežju zamudi in prejemnik prejme pakete v drugačnem zaporedju,

kot so bili poslani. Kljub temu jih zna sestaviti v pravilno zaporedje. (Rouse, 20. januar 2015)

2.4 Zgodovina in razvoj interneta

Začetek interneta sega v leta 1968-1969, ko je ameriška vlada financirala oddelek ameriškega

obrambnega ministrstva z imenom ARPA (Advenced Research Projects Administration), ki je

bil ustanovljen kot odgovor na izstrelitev sovjetskega Sputnika (prvi zemljin satelit).

Prvo omrežje se je imenovalo ARPNET, ki je služilo za pošiljanje informacij med

visokotehnološkimi univerzami in drugimi raziskovalnimi ustanovami. Zahteva Pentagona je

bila, da je omrežje zaradi zaupnosti informacij sposobno preživeti odstranitev katerega koli

računalnika v njem. Mnenje univerz je bilo, da ARPANET ponuja prost dostop za

uporabnike, kateri vstopajo v omrežje kot univerzitetni ali raziskovalni uporabniki. Ti

uporabniki bi omrežje uporabljali za medsebojno komunikacijo. Tako se je lahko vsak

računalnik kjerkoli priključil v omrežje, informacije pa so bile porazdeljene na podatkovne

enote, kar pomeni, da je računalnik, ki je oddajal informacije, te razbil na kodirane dele,

sprejemni računalnik pa je informacije znova sestavil. Na tak način je deloval prvi paketni

podatkovni model v zgodovini interneta. (Briggs in Bruke, 2005)

11

Do sredine 60-tih let prejšnjega stoletja so znanstveniki na področju računalništva želeli

ugotoviti, kako bi omrežje delovalo čim hitreje in bilo dostopno čim večji množici

uporabnikov. Med znanstveniki je bil tudi Donald Watt Davies iz britanskega Državnega

fizikalnega laboratorija, ki je menil, da bi morali kot vmesnike uporabiti mikroračunalnike,

katerih namen bi bil povezovanje računalnikov z različnimi portali in različnimi

računalniškimi jeziki. V Združenih državah Amerike so te vmesnike poznali pod imenom

vmesni procesorji sporočil (interface message processors - IMP), prvega pa so dobili v

kampusu kalifornijske univerze januarja leta 1969. V dveh letih je bilo omrežje pripravljeno

za delovanje, ko pa se je leta 1975 preimenoval v DARPA, je imel že 2000 uporabnikov.

Glavni način komuniciranja je bila elektronska pošta, ki pa ni imela pretirano razvitega

varnostnega sistema. (Briggs in Bruke, 2005)

V času, ko je imela DARPA 2000 uporabnikov, predvsem raziskovalcev, je začela delovati

tudi National Science Foundation (NFS). Uporabljala je jezik, ki je kmalu prešel v splošno

rabo. Želeli so razviti omrežje, ki bo omogočalo razvito komunikacijo, sodelovanje in

izmenjavo virov med zemljepisno ločenimi in izoliranimi raziskovalci. Obstajala pa je še ena

neprofitna organizacija pod imenom Computer Science Research Network (CSNET), ki je

nastala leta 1979 s strani NFS. Do leta 1983 se je omrežje, ki je delovalo s pomočjo petih

superračunalnikov finančno, utrdilo in leta 1985 združilo z omrežjem DARPA.

Prvi znani ponudnik, ki je tržil internetne storitve, je bil CompuServe, ki je od leta 1979

deloval kot zasebni klub in bil delno v lasti družbe Time/Warner. Kmalu za njim se je na trgu

pojavil ugledni konkurent z imenom America Online, ki pa je bil povezan tudi z evropskimi

državami, in sicer s skupino znanstvenikov iz Nemčije in Francije. Kmalu za tem se na trgu

pojavi še tekmec po imenu Prodigy in vsi trije leta 1993 ustvarijo naročniško bazo, ki se v 2

letih podvoji in doseže številko 3,5 milijona naročnikov. (Briggs in Bruke, 2005)

Leta 1995 podjetje Sun Microsystem uvede nov programski jezik z imenom Java. Ta

omogoča programiranje univerzalnih spletnih strani. Zaradi tega jezika se v šestih mesecih

vrednost Sunovih delnic podvoji. (Briggs in Bruke, 2005)

Leta 1996 je na internetno omrežje priključenih 9.472.000 računalnikov. Zaradi obsežnejše

komunikacije preko interneta skušajo komunikacijske družbe v Združenih državah Amerike

12

doseči prepoved komuniciranja preko interneta. Leta 1997 se ustanovi družba ARIN

(American Registery of Internet Numbers), ki skrbi za registracijo IP številk, ki jo trenutno

vodi InterNIC. Naslednje leto je na internetu registriranih že 2 milijona domen. Leta 1999 in

2000 Microsoft pokupi večino ponudnikov kabelske televizije v ZDA, kar lahko razumemo

kot združevanje interneta in multimedije. Istega leta tudi America Online (največji ponudnik

internetnih storitev) in Time Warner (eno najuspešnejših podjetij v filmski industriji) najavita

združitev. (Košenina, 15. januar 2015)

Ker sta internet in elektronska pošta postajala vedno bolj popularna, se je pojavilo veliko

novih virusov, ki so krožili s pomočjo elektronske pošte. Leta 2001 je bilo na dan poslanih 9.8

bilijona elektronske pošte, istega leta je bila ustanovljena vsem nam dobro poznana spleta

enciklopedija Wikipedija. Njena avtorja sta bila Jimmy Wales in Larry Sanger, njun cilj pa je

bil, da Wikipedija ostane neprofitna spletna enciklopedija. Danes ima okoli 30 milijonov

člankov v 287 jezikih. V naslednjih letih se ni dogajalo nič kaj preveč pretresljivih reči s

strani interneta, ustanavljaje so se nove strani, kot na primer naslednjega leta iTunes, leta

2005 spletni predvajalnik vseh vrst videoposnetkov YouTube, leta 2012 v Združenih državah

Amerike sprejmejo zakon, ki preprečuje piratstvo na internetu … (Mazdeh, 2014)

13

Pomembnejši dogodki v internetni zgodovini:

Tabela 2.2: Prikaz zgodovine interneta

Leto Pomembni dogodki

1958 predsednik ZDA (v tem času Eisenhower) odobri finančna sredstva ameriški obrambni raziskovalni agenciji

ARPA

1965 prvi omrežni eksperiment s tehnologijo BBN, ko Larry Roberts med seboj poveže dva računalnika, ki

komunicirata z uporabo paketno komutirane tehnologije

1966 organizacija ARPA prične z delom na projektu, glavni znanstveni vodja je Larry Roberts

1969 zgradijo omrežje s 4 vozlišči: Univerza v Los Angelesu, SRI (Stanford Research Institut), Univerza v Santa

Barbari in Univerza v Utahu, mreža je omogočala prenos podatkov s hitrostjo 50 Kbps

1972 Ray Tomlison iz BBN izdela prvi program za elektronsko pošto

1974 začnejo eksperimentirati s protokolom TCP/IP, ki nato nadomesti prejšnji protokol NCP

to leto štejemo kot rojstvo interneta

1974 Robert M. Metcalfe razvije Ethernet, ki omogoča zelo hiter prenos podatkov po koaksialnem kablu

satelitska povezava med ZDA in Evropo

1979 ustanovitev USENET, decentralizirana omrežna skupina za novice

1981 National Science Foundation (NSF) ustvari CSNET in poveže ustanove, ki do takrat niso imele dostopa do

ARPANET-a.

predlaga se načrt za povezavo med ARPANET in CSNET

1983 sprejet odlok, da mora vsak računalnik, ki želi biti priključen na ARPANET, uporabljati protokol TCP/IP

TCP/IP v celoti nadomesti NCP protokol

Universety of Wisconson razvije imenski prostor omrežja DNS (Domain Name System).

1984 razdelitev omrežja na MILNET (za potrebe vojske) in na ARPANET (namenjen raziskavam informacijskih

omrežij)

1985 agencija za znanost začne uveljavljati nove T1 linije, projekt se zaključi leta 1988

1986 univerze, raziskovalci in znanstveniki ustanovijo Internet Engineering Task Force ali IETF s ciljem

zagotavljanja strokovnega foruma za potrebe tehničnega usklajevanja pri razvoju rešitev in standardov

TCP/IP

1988 prvi internetni virus v zgodovini interneta napisan s strani Roberta Tappan Morisa, ki je okužil 10 procentov

računalnikov povezanih na internet

1989 izdelana nova tehnika distribucije imenovana WWW (World Wide Web)

1991 izdelana aplikacija Gopher, ki deluje na protokolu TCP/IP, narejena za distribucijo, iskanje in pošiljanje

dokumentov preko interneta

1994 Andreessen in Jim Clark naredita spletno stran Nerscape Navigator, ki služi kot brskalnik v devetdesetih

1995 razvijejo programski jezik JAVA

1998 odpre se podjetje Google

2001 ustvari se spletna enciklopedija Wikipedija

2005 začetek YouTube.com

Vir: Mezdeh (2014), Internet society (19. januar 2015)

14

2.5 Prednosti in slabosti interneta

Zahvaljujoč hitri rasti informacijske tehnologije živimo sedaj v dobi računalnikov, kjer ima

internet veliko edinstvenih prednosti, vendar pa obstaja tudi mnogo tveganj in slabosti pri

uporabi le-tega. V današnjem času je uporaba interneta v pisarnah, raziskovalnih in

izobraževalnih ustanovah, informacijskih centrih in podjetjih skorajda samoumevna. Močno

je pripomogel k zmanjševanju stroškov, povečal natančnost in učinkovitost dela, preko

interneta lahko gledamo stanje na bančnem računu, plačujemo položnice, sklepamo

zavarovanja, nakupujemo, iščemo informacije, …

Po drugi strani internet za študente predstavlja bogastvo znanja in vir skoraj neskončnemu

številu raznoraznih informacij v vseh mogočih oblikah. Je poceni metoda za deljenje idej,

znanja in spretnosti ter omogoča veliko lažje skupinsko delo.

Z internetom lažje komuniciramo preko klepetalnic na različnih spletnih straneh, kot so

Facebook. Tako lahko ostanemo v stiku s prijatelji in družino ne glede na to, na katerem

koncu sveta smo. Internet nam ponuja tudi zabavne reči. Nakupovanje preko spleta se v

današnjih časih ne sliši več tako čudno. Postalo je zelo priročno in udobno in ga prakticira

vedno več uporabnikov. Kar naročite preko spleta, vam dostavijo v zelo kratkem času.

Poskrbljeno je tudi za mlajše, ki na internetu najdejo različne spletne igre, nekatere poučne,

nekatere pa malo manj poučne. Dejansko lahko rečemo, da je postal vsakodnevni človekov

spremljevalec.

Kot vsaka stvar ima tudi internet slabosti. Nenadne in nezaželene spremembe v računalniškem

sistemu lahko bankam ali organizacijam povzroči milijone evrov izgube. Računalniški virusi

lahko uničijo podatke, kiso se pridobivali mesece ali celo leta. Dogaja se veliko kaznivih

dejanj s pomočjo interneta. S širitvijo širokopasovnih internetnih povezav ljudje enostavnejše

dostopajo do raznih nezakonitih piratskih datotek, kot so filmi in glasba.

Kot slabost lahko navedemo tudi, da je zaradi možnosti internetne komunikacije vedno manj

neposredne komunikacije med ljudmi. Pomanjkanje osebne interakcije lahko povzroči izgubo

socialnih veščin.

15

Tako kot ljudje postanemo odvisni od alkohola in drog, lahko postanemo tudi od interneta. O

zasvojenosti govorimo takrat, ko ljudje ne morejo prenehati dostopati do interneta in ko

začnemo zaradi tega zanemarjati druge, življenju bolj pomembne vidike, kot so študij ali delo.

Kljub dejstvom, da je internet glavni vir informacij in prostega časa, ga moramo uporabljati

modro in diskretno. Z nekaj kliki na miški lahko dostopamo do raznoraznih informacij po

celotnem svetu. Menim, da internet do sedaj še ni pokazal vseh zmožnosti, ki jih ima, in se bo

še razvijal in izpopolnjeval naprej.

2.6 Internet v Sloveniji

Začetki interneta v Sloveniji segajo v leto 1991, ko je bila vzpostavljena povezava med

Inštitutom Jožef Štefan in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko. Na začetku je Slovenija

uporabljala domeno .yu, po osamosvojitvi leta 1992 pa so jo spremenili v .si. Kljub novi

domeni se je stara uporabljala še do konca devetdesetih let, ko so register prenesli na univerzo

v Beograd. Tako so kmalu vzpostavljeni prvi povezavi na Inštitutu Jožef Štefan postavili prvi

superračunalnik, na katerem je bila 21. novembra 1993 objavljena prva spletna stran s

predstavitvijo naše države. Na to stran so kmalu za tem začeli dodajati povezave drugih

slovenskih spletnih strani, tako da je spletna stran prerasla v nekakšen spletni imenik, ki se je

kasneje imenoval Mat'kurja. (Wikipedia, 18. januar 2015)

Na področju interneta večino raziskav naredi organizacija RIS (Raba Interneta v Sloveniji).

Tako je po njihovi raziskavi leta 1997 za internet slišalo 90 % ljudi, leto prej pa le 33, 3 %. V

jeseni leta 1997 je bilo v Sloveniji več kot sto tisoč oseb, ki so internet uporabljale enkrat na

mesec. (Vehovar in drugi, 1998)

Statistični urad Slovenije je od leta 2000 do leta 2008 izvedel anketo med stotimi prebivalci o

uporabi interneta in tudi primerjal svoje rezultate z evropskimi. Iz slike je razvidno, da se je

število uporabnikov vsako leto povečevalo.

16

Slika 2.1: Prikaz števila uporabnikov interneta 2000–2008

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2013)

V letu 2014 je imelo dostop do interneta kar 77 odstotkov slovenskih gospodinjstev, kar je

skoraj 1.540.000 posameznikov starosti 10–74 let. Večina jih je dostopala preko prenosnega

ali tabličnega računalnika, najmanj pa preko televizije. To leto se beleži porast uporabe

socialnih omrežji (Facebook …). Kar 58 odstotkov vprašanih dnevno dostopa do socialnih

omrežij. Vedno bolj se uporablja tudi e-trgovina. V Sloveniji takšen način kupovanja

uporablja 37 odstotkov uporabnikov interneta starih od 16 do 74 let. (RTV SLO, 2015)

2.7 Dostop do interneta po svetu

Lahko bi rekli, da je v današnjih časih postal dostop do interneta kazalec razvojnih možnosti

neke države ali socialnega sloja. Tako je v bolj razvitih državah kazalnik zelo visok, v manj

razvitih pa relativno nizek ali pa interneta sploh ne poznajo. Raziskave iz leta 2008 kažejo, da

internet uporablja 22 odstotkov svetovne populacije. Dostop do interneta pa je bil odvisen od

višine dohodka v gospodinjstvu.

Med regije z manjšim deležem internetnih uporabnikov štejemo afriško, katera je tudi

finančno zelo šibka in ima izredno slabo razvito tehnologijo. Afriki sledi Azija, Bližnji Vzhod

17

in Latinska Amerika, kjer pa je dostopnost do interneta malo boljša kot v Afriki. Največji

delež uporabe interneta imajo Evropa, Avstralija in na prvem mestu Severna Amerika.

Razširjenost interneta in razvitost gospodarstva sta tesno povezana. Toda večja podjetja, kot

so Google in IBM, nista zainteresirana za vlaganja na področjih, kjer je internetni dostop že v

razcvetu. Leta 2007 sta zagnala projekt, namenjen razvoju računalništva, predvsem med

študenti. Tako odpirata centre za računalništvo v manj razvitih delih sveta. (Razvoj interneta,

2009)

Leta 1993 je bilo po svetu približno 10 milijonov uporabnikov, do leta 1995 se jih je povečalo

na 40 milijonov, leta 2002 jih je bilo že 670 milijonov in leta 2013 2,7 milijarde uporabnikov.

(Wikipedia, 1. marec 2015 )

3 KONKURENCA

Pojem konkurenca si lahko vsak predstavlja po svoje. Za nekatere je to izrazito tekmovanje

med ljudmi, kjer si vsak prizadeva izpodriniti svojega »tekmovalca«. Po definiciji je to

tekmovanje tržnih subjektov, ki si prizadevajo doseči svoj cilj. Lahko poteka med kupci in

prodajalci, kjer želijo kupci blago kupiti po čim nižji ceni, prodajalci pa prodati to po čim višji

ceni. Poznamo tudi konkurenco med prodajalci in kupci istega blaga. Prodajalec je

konkurenca drugemu prodajalcu s tem, da zniža ceno določenega produkta in tako k sebi

pritegne kupce. Kupec pa konkurira drugim kupcem tako, da ponudi več denarja za neko

blago, in s tem k sebi pritegne prodajalce. V tem primeru se konkurira s ceno, zato je to

cenovna konkurenca. Poznamo še ne cenovno konkurenco, pri kateri je mogoče konkurirati s

kakovostjo ali reklamo.

18

4 INTERNETNI PONUDNIKI V SLOVENIJI

4.1 Telekom Slovenije d.d.

Podjetje Telekom Slovenije d.d. je locirano na naslovu Cigaletova 15, 1000 Ljubljana in je

delniška družba. Njihova vizija je biti zaupanja vreden partner svojim uporabnikom. Želijo

jim odpirati nove poslovne in osebne poti ter skupaj z njimi ustvarjati okolje za razvoj

družbenih priložnosti. Tako zagotavljajo odprtost, prilagodljivost, nadgradnjo izdelkov,

storitev in vsebin uporabnikom. Ves čas pa omogočajo učinkovite, zanesljive, zabavne in

vedno nove storitve tako za poslovne kot tudi za zasebne uporabnike. (Telekom Slovenije 14.

februar 2015a)

Telekom Slovenije ponuja komunikacijske storitve vseh vrst. Zato sodi med najbolj celovite

ponudnike komunikacijskih storitev v Sloveniji in tudi v regiji JV Evrope, kjer preko odvisnih

družb deluje tudi na Kosovu, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Črni

gori. Ukvarja se z mobilnimi in internetnimi storitvami, multimedijskimi storitvami,

digitalnim oglaševanjem, računalništvom v oblaku, gradnjo in vzdrževanjem

telekomunikacijskih omrežji in z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine na območju

Krajinskega parka v Sečovljah. (Telekom Slovenije, 14. februar 2015a)

19

4.1.1 Zgodovina podjetja

Tabela 4.1: Prikaz zgodovine podjetja Telekom Slovenije


1991 ustanovitev družbe Mobitel

začetek Mobilnih telekomunikacij v Sloveniji - Mobitelovo NMT omrežje

1992 preklop 16 baznih postaj s hrvaškega NMT na slovensko omrežje

1995 PTT Slovenije se razdeli na dve podjetij: Pošta Slovenije in ustanovitev samostojnega javnega podjetja

Telekom Slovenije

Telekom Slovenije uvede ISDN tehnologijo

1996 Telekom Slovenije ustanovi internetno enoto Slovenija Online-SiOL in začne tržiti internet

Mobitel postane član mednarodnega združenja GSM in prične z delovanjem omrežja GSM

1997 sprejet zakon o telekomunikacijah

1998 Telekom Slovenije postane delniška družba

Mobitel doseže 100.000 naročnikov in uvede SMS sporočanje

1999 Telekom Slovenije ustanovi hčerinsko družbo SiOL d.o.o.

uvede Centreks in Geocentreks

2000 100 odstotno digitaliziranje omrežja

2001 preveliko število naročnikov v slovenskem telekomunikacijskem omrežju

2002 Telekom Slovenije razširi slovenski optični križ

uvede ADSL tehnologijo

2003 SiOL uvede SiOL TV v formatu MPEG2

2004 ustanovijo štiri regionalne enote

ADSL internet uporablja 50.000 uporabnikov

2005 Telekom ustanovi hčerinsko družbo GVO d.o.o.

SiOL uvede storitev IP telefonije

2006 Telekom Slovenije se širi po trgu bivše Jugoslavije, tako da kupuje deleže telekomunikacijskih podjetij v

Makedoniji, Srbiji, Kosovem

2007 SiOL in Telekom Slovenije se združita v eno podjetje

uvede širokopasovno tehnologijo druge generacije VDSL2

2008 Telekom Slovenije prejme certifikat Družini prijazno podjetje

2009 Telekom in nekatere slovenske banke uvedejo e-račun

2010 na trg pošljejo SiOL BOX, novi TV komunikator

2011 digitalizacija storitev kabelske televizije skladno s sodobnimi trendi na optičnih omrežjih in kabelskih

sistemih

2012 uvedejo storitev SiOL TViN, s katero naročniki SiOL TV spremljajo televizijske programe preko spleta in do

konca leta dosežejo več kot 30.000 uporabnikov

2013 Telekom ustanovi družbo GVO Gmbh s sedežem v Stadtlohnu in prične z gradnjo 30 kilometrskega optičnega

omrežja, ki bo prebivalcem omogočilo hitrejši dostop do spleta

Vir: Telekom Slovenije (2. februar 2015)

20

4.1.2 Strateške usmeritve

Želje vsakega podjetja so, da obdržijo čim več strank in pridobijo veliko novih. Glede tega se

Telekom Slovenije kot prvotni operater v naši državi zaradi zaostrene konkurence sooča s

padanjem števila uporabnikov. Zato je primarni cilj ohranjanje števila uporabnikov ob čim

bolj ustrezni dobičkonosnosti. To želijo doseči z navzkrižno prodajo storitev. Zanašajo se na

to, da je Telekom Slovenije največji operater v Sloveniji z razvojem novih storitev in

naročniških modelov, s ponudbo ekskluzivnih vsebin, z izboljšanjem uporabniške izkušnje ter

z zagotavljanjem standardiziranih storitev v oblaku.

Pri Telekomu Slovenije nove priložnosti iščejo predvsem na področjih mobilnosti, povezave

na dom, varnosti, finančnih storitev, energetike in zdravstva. Zanašajo se na rast števila

uporabnikov v JV Evropi. V Bosni in Hercegovini in Kosovu se zanašajo na povečanje števila

uporabnikov, ki uporabljajo in izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja 3G mobilno omrežje, s

širitvijo geografske pokritosti in s ponudbo storitev, ki bodo še naprej najboljše na trgu. Na

področju kakovosti se želijo še naprej razvijati in ponujati svojim uporabnikom najsodobnejše

storitve in rešitve v Skupini Telekom Slovenije. (Telekom Slovenije, 10. februar 2015)

4.1.3 Nagrade in priznanja

Nagrade slovenskega društva za odnose z javnostmi

Slovensko društvo za odnose z javnostmi je Telekomu Slovenije podelilo že več nagrad skozi

vsa leta delovanja. Leta 2008 in 2012 so prejeli nagrado Papirus, za najboljše interno glasilo.

Leta 2011 so bili prepoznani kot najboljši komunikator v Sloveniji. Prejeli so jo za odličnost

izvedenih komunikacijskih programov.

Najboljše letno poročilo

Letno poročilo je pokazatelj poslovanja preteklega obdobja in napove ključne usmeritve za

prihodnost. Častnik Finance že vrsto let nagrado za najboljše letno poročilo podeljuje podjetju

Telekom Slovenije. Tako so leta 1999 dobili nagrado za najboljše letno poročilo, leta 2000 in

2002 srebrno ter zlato priznanje na SOF-u v kategoriji Druga oglasna sredstva; 2007 nagrado

za Najboljše poslovno poročilo in tretje mesto za Najboljše letno poročilo; 2009 nagrado za

Najboljše trajnostno poročilo med podjetji in drugo mesto za Računovodsko poročilo; 2010

nagrade Najboljše letno poročilo med velikimi podjetji, Najboljše letno poročilo pri

21

trajnostnem razvoju med podjetji ter tretje mesto za nagrado Računovodsko poročilo in tretje

mesto za komuniciranje.

Ugleden delodajalec

Telekom Slovenije je bil leta 2011 prepoznan kot podjetje, ki ima čut in skrb za svoje

zaposlene. Tako je podjetje Moje delo na podlagi raziskave Telekomu Slovenije podelilo

priznanje oziroma certifikat za Uglednega delodajalca.

Certifikat družini prijazno podjetje

Telekom Slovenije se lahko pohvali s certifikatom Družini prijazno podjetje, ki jim je bil

podeljen za učinkovito delovanje z ljudmi znotraj podjetja, zaradi učinkovitega usklajevanja

poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Zato se v podjetju ceni uspešna kariera in tudi

dobri družinski odnosi.

Najboljše tehnično omrežje

Slovenska revija Connect je s pomočjo nemškega podjetja P3 Solutions izvedla raziskavo na

področju slovenskih mobilnih omrežjih. Raziskava je pokazala, da je prav omrežje Mobitel

najkakovostnejše, tako glede samih klicev kot pa tudi tehnološko bolj zahtevnih prenosov

podatkov. Omrežje mobitel je tako prejelo priznanje Najboljše tehnično omrežje revije

Connect.

EFFIE

EFFIE je mednarodno uveljavljena nagrada za komunikacijsko učinkovitost in sodi med

najuglednejše potrditve uspešnega in učinkovitega tržnega komuniciranja. Pri nas je

tekmovanje popularno od leta 2002. Od takrat so pri Telekomu Slovenije prejeli že sedem

nagrad za učinkovitost tržno-komunikacijskih aktivnosti. Leta 2013 pa tudi priznanje za

najbolj učinkovitega oglaševalca v tem letu.

Trusted brand

Revija Reader's Digest Slovenija vsako leto izvaja raziskavo, v kateri sprašuje svoje

naročnike o kvaliteti storitev, glede na posamezne panoge. Telekom Slovenije je že vrsto let

med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami v Sloveniji. V letu 2014 so prejeli

nagrade v kategorijah Ponudnik telekomunikacijskih storitev, Ponudnik internetnih storitev

22

ter v kategoriji Ponudnik mobilne telefonije. Omenim lahko še, da nagrado prejme

predstavnik panoge, ki prejme največ glasov. (Telekom Slovenije, 14. februar 2015)

4.2 AMIS

Sedež podjetja AMIS d.o.o. se nahaja v Mariboru, in sicer na naslovu ulica Vita Kraigherja 3.

Je družba z omejeno odgovornostjo in sodi med vodilne alternativne ponudnike celostnih

komunikacij na področju interneta, televizije in telefonije v Sloveniji. Je mlado podjetje s tega

področja, ustanovljeno je bilo leta 1995 in je do danes zabeležilo izjemno rast, tako v številu

uporabnikov kot tudi v povečanju ponudbe. (Amis, 10. februar 2015b)

4.2.1 Zgodovina podjetja AMIS

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1995 z namenom, da trži komunikacijske storitve. Odločili

so se predvsem za storitve na področju interneta, telefonije in nato še televizije. Lahko

rečemo, da je to mlado podjetje, vendar v zadnjih letih beleži izjemno rast na vseh področjih

delovanja. Tako se je leta 1997, z namenom širitve ponudbe podjetja na področje celotne

Slovenije, ustanovilo internetno omrežje AMIS. Tako so postali izključni lastnik in

upravljalec svojega omrežja in ustanovili zaščiteno blagovno znamko vseh svojih storitev.

Skozi vsa leta so dajali poudarek na strokovno usposobljenost zaposlenih in najsodobnejšo

tehnologijo. Zaradi vse večje zahtevnosti uporabnikov so se bili primorani vseskozi

razvijati,in se razvili v enega večjih ponudnikov internetnih storitev, ki svojim naročnikom

ponudi celo paleto tehnološko dovršenih komunikacijskih storitev s področja interneta. (Amis,

10. februar 2015e)

23

Pomembnejši dogodki v zgodovini podjetja AMIS:

Tabela 4.2: Zgodovina podjetja AMIS


1995 ustanovitev podjetja Medianet, d.o.o., ki je predhodnik podjetja AMIS

ukvarja se s telekomunikacijskimi storitvami

1997 začetek trženja podjetja Medianet d.o.o. pod blagovno znamko AMIS

vzpostavitev prve lastne mednarodne podatkovne povezave

2001 uvedba storitve telefonije preko IP protokola

2003 prvi alternativni ponudnik ADSL poslovnega dostopa v Sloveniji

2004 prvi ponudi izbiro operaterja na področju fiksne telefonije

2006 preimenovanje podjetja iz Medianet d.o.o. v AMIS, družba za telekomunikacije,d.o.o.

prodaja večinskemu lastniku AMISco iz Bruslja

podpis pogodbe s Telekomom Slovenije o razvezavi lokalne zanke in pričetku trženja širokopasovnega

omrežja za domače uporabnike

2007 uvedba digitalne televizije (IPTV)

uvedba poslovne IP telefonije

2010 začetek projekta odprtih širokopasovnih omrežji

AMIS odpre trideseto prodajno mesto v sklopu partnerske mreže za prodajo domačim uporabnikom

2011 uvedba storitev iStore in NETASQ, ki se potrebujejo na področju varovanja podatkov, razširitve omogočajo

zanesljivo varnostno shranjevanje ter obnovo podatkov, ki so namenjeni predvsem poslovnim uporabnikom

predstavitev nove generacije poslovne IP telefonije

pričetek trženja širokopasovnih storitev na optičnem omrežju nacionalnega operaterja

2013 Telekom ustanovi družbo GVO Gmbh s sedežem v Stadtlohnu in prične z gradnjo 30 kilometrskega optičnega

omrežja, ki bo prebivalcem omogočilo hitrejši dostop do spleta

Vir: Amis (10. februar 2015e)

4.2.2 Poslanstvo in vizija

Poslanstvo podjetja je, da preko širokopasovnih tehnologij in inovativnih rešitev prinesejo

poslovnim in rezidenčnim uporabnikom vrhunske internetne in komunikacijske rešitve. V

največji meri želijo uporabnikom približati svoje storitve in jim ponuditi odlične vsebine z

visoko dodano vrednostjo, ki so ustvarjene po meri uporabnika. Tako lahko s širokim

naborom vrhunskih storitev zagotavljajo uporabnikom možnost izbire najboljših storitev

elektronskih komunikacij in digitalne televizije po dostopnih cenah in s tem postati drugi

največji in najbolj cenjen nacionalni ponudnik. (Amis, 10. februar 2015c)

24

4.2.3 Nagrade in priznanja

AMIS-ov klicni center

Zveza potrošnikov Slovenije je drugo leto zapored ocenila AMIS-ov prodajno-svetovalni

center za najboljšega v državi. Tako je ocenila glede na hiter in suveren odziv AMIS-ovih

svetovalcev.

Sporto nagrada

Na konferenci SPORTO leta 2011, kjer so razglasili zmagovalce najboljših športno-

marketinških aktivnosti v večih kategorijah, je nagrado za najboljši oglas prejel AMIS. Gre za

oglas z imenom »Številka 1«, v katerem nastopa boksar Dejan Zavec.

Zlati Sempler

AMIS prejme nagrado Zlati Sempler v Portorožu v kategoriji Strateška uporaba medijskega

spleta za prvo slovensko interaktivno serijo Peter 13. Spletna stran, na kateri si je bilo možno

ogledati nadaljevanko Peter 13, je v enem mesecu dosegla 120.000 ogledov. Tako se je stran

uvrstila med 20 najbolj obiskanih strani v Sloveniji. (AMIS, 10. februar 2015e)

4.3 T-2

T-2 družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme d.o.o. je poln

naziv podjetja, ki je registrirano na Verovškovi 64A v Ljubljani. Je podjetje, ki na trgu ponuja

kakovostne in zanesljive medijske, informacijske in telekomunikacijske rešitve. Svoje storitve

želijo vsakemu uporabniku vedno bolj približati in jih čim bolj personalizirati.

Podjetje T-2 je v Sloveniji vodilni ponudnik optičnih povezav. Do sedaj so svoje lastno

optično omrežje zgradili že v skoraj vseh večjih mestih pri nas. Ob tem pa nenehno skrbijo za

njegovo posodabljanje in širitev. Tako je bilo leta 2013 na omrežje v Sloveniji priključenih

več kot 150.000 uporabnikov. Kot prednost navajajo brezplačen priklop za vse uporabnike.

Poleg internetnih storitev imajo v svoji ponudbi tudi mobilno omrežje, za katerega imajo

postavljenih 128 baznih postaj lastnega dostopovnega omrežja UMTS, drugod po državi pa

mobilne storitve ponuja prek nacionalnega mobilnega gostovanja. (T-2, 14. februar 2015a)

25

4.3.1 Zgodovina podjetja T-2

Podjetje je bilo ustanovljeno 11. maja leta 2004 v Mariboru. Leta 2005 je s svojimi prvimi

lastniki vstopilo na trg in med prvimi v svetu ponudilo storitve preko VDSL tehnologije. Maja

2006 je svojo ponudbo razširilo in jo ponudilo preko FTTH tehnologije na optičnem omrežju.

Podjetje se je razvijalo v pravo telekomunikacijsko družbo. Tako so leta 2008 dodali v svojo

ponudbo še mobilne, glasovne in podatkovne komunikacije preko UTMS omrežja. Leta 2012

družba dobi nove lastnike, ki pa so bili dejavni v nadaljnjih letih predvsem v razvoju

tehnologij, povečanju prodaje, zadovoljevanju novih potreb uporabnikov ter skrbi za rast

ugleda blagovne znamke. (T-2, 14. februar 2015a)

4.3.2 Poslanstvo in vizija

Družba želi svojim uporabnikom, ne glede na to iz kje prihajajo, zagotoviti najsodobnejše,

najbolj kakovostne in najbolj zanesljive telekomunikacijske, medijske in informacijske

storitve ter jih po razumnih cenah ponujati posameznikom, družinam, podjetjem in

ustanovam. Vizija družbe je postati eden od dveh vodilnih ponudnikov fiksnih in mobilnih

komunikacijskih tehnologij ter medijskih vsebin v Sloveniji. Cilj, ki so si ga zastavili, je

izgradnja sodobnega fiksnega mobilnega telekomunikacijskega omrežja, s čimer se bo

povečalo tudi število naročnikov, ki bodo omogočili družbi T-2 rast prihodkov in donosnost,

omrežju pa zagotavljali zasedenost in optimalno delovanje. Poleg tega da bodo skušali

ohraniti mesto vodilnega ponudnika tehnologij na optičnih povezavah, bo družba večala tržni

delež na področjih telefonije, dostopa do interneta, televizije in mobilne telefonije. (T-2,

2013)

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 Cilji in namen diplomske naloge

Namen raziskave je ugotoviti razmerje med zadovoljstvom uporabnikov in ceno storitev pri

posameznem ponudniku internetnih storitev. Glavni namen naloge je ugotoviti najcenejšega

26

ponudnika na slovenskem trgu internetnih storitev in z anketo primerjati zadovoljstvo med

uporabniki različnih ponudnikov.

Cilji diplomske naloge:

predstaviti izbrane ponudnike internetnih storitev

predstaviti tržne deleže podjetij, ki ponujajo internetne storitve

predstaviti cene posameznih paketov, ločenih po ponudnikih

5.2 Raziskovalna vprašanja

Kateri od treh izbranih ponudnik internetnih storitev je najugodnejši glede na določen

paket?

Kateri od teh treh ponudnikov ima največji tržni delež in kateri ima največji potencial

za naprej?

Kaj je pritegnilo anketirance k izbiri določenega ponudnika internetnih storitev?

Stopnja zadovoljstva z izbiro ponudnika.

Ali so naročniki zadovoljni s ponujenimi storitvami in ceno?

5.3 Raziskovalna metodologija

5.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov

Podatki so zbrani z deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Za zbiranje

podatkov so uporabljene kvantitativne metode, ki vključujejo anketiranje s pomočjo spletnega

vprašalnika 1-ka . V diplomski nalogi so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri

podatkov. Sekundarni viri so bili pridobljeni s pomočjo ustrezne literature.

5.3.2 Opis vzorca in instrument

Za vzorec so bili izbrani naključni ljudje preko spletene strani Facebook.com, na različnih

forumih in preko e-pošte. Cilj anketnega vprašalnika je bil vprašati 100 anketirancev. Anketni

vprašalnik je bil sestavljen iz 13 vprašanj in se je izvajal od 4. 2. 2015 do 25. 4. 2015.

27

5.3.3 Obdelava podatkov

Podatki za primerjavo paketov različnih ponudnikov internetnih storitev so bili pridobljeni na

njihovih spletnih straneh. Podatki in izračuni so predstavljeni v tabeli. Anketo je začelo

izpolnjevati 167 ljudi, od tega je bilo 100 ustreznih za obdelavo. Analiza ankete je

predstavljena na grafični način.

5.4 Primerjava paketov med ponudniki

Dandanes si življenja brez interneta več ne moremo predstavljati, zato so internetni ponudniki

poleg interneta začeli tržiti še televizijo in telefonijo. Takšne pakete pogovorno imenujemo

trojčki, zato ker vsebujejo vse tri storitve. Problem se pojavi, ko se želimo odločiti za nekega

ponudnika. Ponudbe se ne razlikujejo le po cenah, ampak tudi po vsebini. Konkurenca med

ponudniki tako imenovanih trojčkov se je v zadnjem času močno povečala, zato smo se

odločil, da primerjam le ponudnike, ki imajo po mojem mnenju največji delež uporabnikov.

Pakete bomo poskušal razvrstiti po ceni od najdražjega do najcenejšega. Za to raziskavo smo

si izbrali tri ponudnike, za katere menim, da zajemajo največji delež naročnikov na tem

področju.

5.4.1 Delež uporabnikov pri posameznem ponudniku

Po zadnji raziskavi statističnega urada Slovenije v naši državi internet uporablja 72, 7

odstotkov prebivalstva. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki jih štejemo kot

razvitejše, dokaj nizek. Na primer v Nemčiji je odstotek prebivalstva, ki uporablja internet, za

15 odstotkov višji kot pri nas. V svetu ima po zadnjih podatkih največji odstotek Islandija,

kjer internet uporablja kar 95, 5 odstotka prebivalstva. Nekateri svetovno znani raziskovalci

rabo interneta uvrščajo med pokazatelje razvitosti posamezne države. To pomeni, da večji kot

je delež uporabnikov interneta bolj je ta država razvita.

Od leta 2009 pa do danes se je skupno število naročnikov širokopasovnega dostopa do

interneta zelo povečalo. Leta 2009 je na tem trgu prevladovalo takratno podjetje SiOL (danes

Telekom Slovenije) s 45, 9 odstotnim deležem. Bolj sorazmerno so bili po številu naročnikov

med sabo razdeljeni drugi ponudniki. T-2 je imel 19, 7 odstotni tržni delež, Telemach 13, 3

odstotka, AMIS pa 9, 6 odstotka vseh naročnikov v Sloveniji.

28

Tabela 5.1: Tržni delež internetnih operaterjev leta 2009

Operater Priključkov Tržni delež

SiOL 212.100 45, 9 %

T-2 91.000 19, 7 %

Telemach 61.500 13, 3 %

AMIS 44.400 9, 6 %

Tuš Telekom 12.000 2, 6 %

Ostali 41.100 8, 9 %

Skupaj 462.100 100 %

Vir: Tržni deleži: Telekom, Telemach, T-2, AMIS (2013)

Naslednje leto se situacija glede tržnega deleža pri posameznem ponudniku ni bistveno

spremenila. Še vedno je bil vodilni ponudnik internetnih storitev takratni SiOL s 43,2

odstotnim deležem. Na drugem mestu je kraljevalo podjetje T-2 z 19 odstotki, na tretjem

mestu je bil Telemach s 15 in na četrtem AMIS s 10, 4 odstotki tržnega deleža naročnikov. Na

spodnji sliki vidimo, da so skoraj vsi ponudniki pridobili večje število naročnikov. iz tega je

razvidno, da je bilo vedno več gospodinjstev priključenih na internet in se je začelo pravo

tekmovanje med konkurenti v tej panogi.



SiOL 213.700 +1.600 43, 2 % -2, 7 %

T-2 94.100 +3.100 19, 0 % -0, 7 %

Telemach 74.200 +12.700 15, 0 % +1, 7 %

AMIS 50.000 +5.600 10, 1 % +0, 5 %

Tuš Telekom 11.400 -600 2, 3 % -0, 3 %

Ostali 51.500 +10.400 10, 4 % +1, 5 %

Skupaj 494.900 100 %


29

Leta 2011 je Telemach na svojo stran pridobil 13.000 novih naročnikov in se s tem povzpel

na drugo mesto med ponudniki internetnih storitev. Največjo izgubo je utrpel T-2, kar 8.900

naročnikov se je odločilo za drugega operaterja. Največji slovenski ponudnik komunikacijskih

storitev Telekom Slovenije pa je že takrat, zaradi vedno večje konkurence, počasi izgubljal

naročnike. V letu 2011 se je na svetovni splet povezalo skoraj 10.000 gospodinjstev več kot

jih je bilo leta 2009.



SiOL 210.700 -3.000 41, 8 % -1, 4 %

Telemach 87.200 +13.000 17, 3 % +2, 3 %

T-2 85.200 -8.900 16, 9 % -2, 1 %

AMIS 55.900 +5.900 11, 1 % +1, 0 %

Tuš Telekom 11.100 -300 2, 2 % -0, 1 %

Ostali 53.900 +2.400 10, 7 % +0, 3 %

Skupaj 504.000 100 %


Število novih naročnikov se iz leta v leto povečuje. Tako je bilo 2012 na svetovni splet

priključenih 513.100 gospodinjstev, kar je skoraj 10.000 več kot prejšnje leto. V tem letu je

SiOL izgubil največ naročnikov, kar 11.600 se jih je odločilo za drugega ponudnika

telekomunikacijskih storitev. Njihov tržni delež je padel na 38, 8 odstotka. Po številu

izgubljenih naročnikov mu sledi Tuš Telekom, kjer se je 4.900 naročnikov odločilo za

drugega operaterja. To leto so vsi drugi beležili povišanje števila novih priključkov.

30



SiOL 199.100 -11.600 38, 8 % -3, 0 %

Telemach 93.400 +6.200 18, 2 % +0, 9 %

T-2 90.300 +5.100 17, 6 % +0, 7 %

AMIS 60.500 +4.600 11, 8 % +1, 0 %

Tuš Telekom 6.200 -4.900 1, 2 % -1, 0 %

Ostali 63.600 +9.700 12, 4 % -0, 3 %

Skupaj 513.100 100 %


Leto 2013 je bilo pri skoraj vseh ponudnikih dobro leto. Vključno s Telekom Slovenije

(SiOL), ki je do sedaj izgubil največji del tržnega deleža, so vsi ponudniki beležili porast

naročnikov. Pri Telekomu je ta porast štel le 400 novih priključkov, Telemach je s ponovno

združitvijo s podjetjem Elektro Turnšek nazaj pridobil še njihove uporabnike in s tem pridobil

10.700 novih priključkov.



SiOL 199.500 +400 38, 5 % -0, 3 %

Telemach 104.100 +10.700 20, 1 % 1, 9 %

T-2 91.700 +1.400 17, 7 % 0, 1 %

AMIS 61.700 +1.200 11, 9 % +0, 1 %

Tuš Telekom 5.700 -500 1, 1 % -0, 1 %

Ostali 55.400 -8.200 10, 7 % -0, 3 %

Skupaj 518.100 100%


Po zadnji raziskavi Statističnega urada Slovenije iz leta 2011 je v naši državi 813.531

gospodinjstev. Želja vseh ponudnikov internetnih storitev je, da pridobijo čim večje število

uporabnikov na svojo stran. Skozi vsa 4 leta je bilo največ priključkov povezanih preko xDSL

31

(približno 50 % tržnega deleža) povezave, sledil ji je kabelski modem (25 % tržnega deleža),

nato FTTH povezava (15 % tržni delež) in nato še ostale tehnologije (1 % tržnega deleža).

Po tabelah je razvidno, da je na začetku v letu 2009 imelo največji tržni delež podjetje SiOL,

ki pa se je skozi vsa leta enakomerno zmanjševal zaradi novih konkurenčnih podjetij, ki so

vstopala na ta trg ponudnikov komunikacijskih storitev. Tako je SiOL-u do konca leta 2013

padel delež uporabnikov za 8 odstotkov. Največjo rast novih priključkov v zadnjih štirih letih

beležijo pri Telemach-u, kateremu je od leta 2009 naraslo število priključkov iz 13 na 20

odstotkov, to je približno 40.000 novih uporabnikov.

5.5 Paket trojček DSL in optični povezavi (telefon, internet, televizija)

Večina gospodinjstev poleg telefonije in televizije že nekaj časa uporablja tudi internet. Zato

so se ponudniki takšnih storitev organizirali in uporabnikom ponudili tako imenovane trojčke,

ki vsebujejo vse tri storitve skupaj. Problem nastane, ko se je potrebno odločiti za enega

ponudnika, saj je primerjava, zaradi različne vsebine, zelo otežena. Zato bomo predstavil

ponudnike in njihove pakete, za katere menimo, da zajemajo največji tržni delež v Sloveniji in

uporabljajo DLS ali optični način povezave. Ker so cene na obeh vrstah povezav enake, smo

naredili skupno raziskavo.

Ker bi bilo razvrščanje »trojčkov« od najcenejšega do najdražjega skorajda nemogoče (zaradi

različnih internetnih povezav, števila programov …) smo se odločili, da opišemo, kaj

posamezni ponudnik ponuja v tem paketu in na koncu naredim povzetek ugotovljenega. Med

sabo bomo primerjali pakete v najcenejšem rangu, srednjem in najdražjem rangu. Tako smo

poskušali izbrati pri vsakem ponudniku takšne dodatke, da so si paketi med seboj čim bolj

podobni.

32

Tabela 5.6: Tabela paketov

Telekom T-2 AMIS

Najcenejši

Top trio A

do 10/2 Mb/s

110 TV programov

(3 HD)

brezplačni klici v

Telekomova omrežja in

brezplačnih 60 minut v

druga omrežja

Cena: 35,95 EUR

T3 MEGA

do 10/1 Mb/s

54 TV programov in

naročnina na mobilno

TV s 70 programi

brezplačni klici znotraj

mobilnega ali

stacionarnega omrežja

T-2 (možnost izbire

med fiksnim ali

mobilnim telefonom)

Cena: 33,99 EUR

Trojka FLEX

do 15/1 Mb/s

80 TV programov

brezplačni klici v vsa

omrežja v Sloveniji

Cena: 29,90 EUR

Srednji

Top trio B

do 20/2 Mb/s

135 programov (5 HD)

brezplačni klici v


brezplačnih 200 minut

v druga omrežja

Cena: 47,95 EUR

T3 GIGA

do 10/2 Mb/s

119 TV programov in


TV s 70 programi


mobilnega ali



med fiksnim ali

mobilnim telefonom)

Cena: 42,98 EUR

Trojka FLEX+ osnovna

TV shema+ večja hitrost

interneta

do 20/1 Mb/s

115 TV programov



Cena: 45,90 EUR

Najdražji

Top trio C

do 30/5 Mb/s

215 programov (40

HD)

brezplačni klici v


brezplačnih 400 minut

v druga omrežja

Cena: 56,95 EUR

T3 TERA

do 20/2 Mb/s

199 TV programov

(FULL HD) in


TV s 70 programi


mobilnega ali



med fiksnim ali

mobilnim telefonom)

Cena: 57,98 EUR

Trojka FLEX+ razširjena

TV shema+ večja hitrost

interneta

do 30/5 Mb/s

140 TV programov



Cena: 65,00 EUR

Vir: Telekom Slovenije (12. februar 2015), Amis (10. februar 2015d) T-2 (14. februar 2015)

33

5.5.1 Primerjava najcenejših paketov

Za Telekomov paket Top trio A naročnik odšteje 35,95 EUR na mesec in je najdražji med

nižjim cenovnim rangom. Res pa je, da ponuja največ storitev za približno isto ceno kot

druga dva ponudnika. Če ga primerjamo z AMIS-ovo Trojko FLEX, ponuja Top trio A za 5

Mb/s počasnejšo povezavo in 30 televizijskih programov več, vendar pa ne omogoča

brezplačnih klicev v vsa omrežja. Ponudnik T-2 ponuja paket T3 MEGA, ki ponuja hitrost

povezave 10 Mb/s in 54 televizijskih programov in novost, ki je ne ponuja noben od drugih

dveh ponudnikov, in sicer mobilno televizijo s 70-timi televizijskimi programi. Cene so si

med sabo zelo podobne, najboljše je, da uporabnik sam pretehta, katero storitev največ

uporablja in se odloči za ponudnika in paket v tem rangu.

Tabela 5.7: Izračun mesečne in celoletne naročnine najcenejših možnih paketov

Telekom: Top trio A T-2: T3 MEGA AMIS: Trojka FLEX

Mesečna naročnina 35,95 EUR 33,99 EUR 29,90 EUR

Celoletna naročnina 431,4 EUR 407,88 EUR 358,8 EUR


Če bi se odločili za Telekomov paket Top trio A, bi v enem letu plačali 431,4 EUR naročnine.

T-2 je za 23,52 EUR cenejši in ponuja veliko manj kot njegov dražji konkurent. Najcenejša

izbira bi bil AMIS-ov paket Trojka FLEX, za katega letna naročnina znaša 358,8 EUR in je za

72,6 EUR cenejši od Top trio A in za 49,08 EUR cenejši od T3 MEGA.

5.5.2 Primerjava srednjih paketov

V srednjem cenovnem rangu bi za najdražji paket, ki je Telekomov Top trio B, odšteli 47,95

EUR. Če ga primerjamo z AMIS-ovim paketom Trojka Flex, ki smo mu dodali še osnovno

TV shemo in večjo hitrost interneta, da so si paketi med sabo kar se da najbolj podobni, je

dražji za 2,05 EUR in ponuja kar 20 televizijskih programov več. Hitrost interneta je pri obeh

paketih enaka, vendar AMIS ponuja neomejene brezplačne klice v vsa omrežja. Najcenejši

paket v tej cenovni skupini je T-2 T3 GIGA, za katerega je potrebno na mesec odšteti 42,98

EUR. Hitrost interneta je sicer za 10 Mb/s počasnejša kot pri drugih dveh in ponujajo 119

34

televizijskih programov (kar je za 16 manj kot pri Telekomu in za 4 več kot pri AMIS-u) ter

možnost izbiranja med mobilnim ali fiksnim omrežjem, kjer so klici znotraj njihovega

omrežja brezplačni. Tako kot v najcenejšem paketu je zraven podana možnost za mobilno

televizijo s 70-imi televizijskimi programi.

Tabela 5.8: Izračun mesečne in celoletne naročnine srednje dragih paketov

Telekom: Top trio B T-2: T3 GIGA AMIS: Trojka

FLEX+osnovna TV

shema+večja hitrost

interneta




Izbira Telekomovega paketa Top trio B bi nas na leto stala 575, 4 EUR. Za AMIS-ov paket bi

odšteli 24,6 EUR manj kot pri njegovem dražjem konkurentu. Najcenejša izbira v tem

cenovnem razredu bi bil paket T3 GIGA podjetja T-2, ki bi na letni ravni znašal 515,76 EUR,

kar je za 35,04 EUR manj od Trojke FLEX in za 59,64 EUR cenejši od največjega

slovenskega ponudnika telekomunikacijskih storitev Telekoma.

5.5.3 Primerjava najdražjih paketov

V tem cenovnem razredu je najdražji paket AMIS-ova Trojka FLEX, za katero je potrebno

odšteti kar 65,00 EUR mesečno. Za to ceno dobimo 140 televizijskih programov, najhitrejšo

možno internetno hitrost na DLS omrežjih v Sloveniji (30/5 Mb/s) in brezplačne klice v vsa

omrežja. Drugi najcenejši ponudnik je T-2 s paketom T3 TERA, ki pa ponuja slabšo

internetno hitrost od njegovega dražjega konkurenta in sicer le 20/2 Mb/s, vendar pa je njihov

izbor televizijskih programov veliko večji, kar 199 programov ponujajo v tem paketu, večina

jih je tudi v HD obliki. Za vse to bi bilo potrebno odšteti 57,98 EUR, kar je za 7,02 EUR

cenejše kot AMIS-ova Trojka FLEX. V tem cenovnem rangu je Telekomov paket najcenejši.

Za mesečno naročnino bi bilo potrebno odšteti 56,95 EUR, kar je za 1,03 EUR manj kot za

paket T3 TERA in za 8,05 EUR manj kot Trojka FLEX. Glede na to, da je najcenejši, pa bi

35

bil naročnik z izbiro tega paketa zelo zadovoljen. Storitve, ki jih ponujajo, so obsežnejše kot

pri drugih dveh konkurentih. Hitrost interneta je 30/5 Mb/s in je ista kot pri AMIS-u, vendar

pa je število televizijskih programov veliko večje. Pohvalijo se lahko s kar 215 programi, od

tega jih je kar 40 v HD obliki.

Tabela 5.9: Izračun mesečne in celoletne naročnine najdražjih možnih paketov

Telekom: Top trio C T-2: T3 TERA AMIS: Trojka

FLEX+razširjena TV

+večja hitrost

interneta




Za letno naročnino pri najdražjem ponudniku, ki je v tem cenovnem razredu AMIS, bi bilo

potrebno odšteti 780,00 EUR letno. Njegov konkurent T-2 je cenejši za 84,24 EUR in dražji

od Telekomovega paketa Top trio C za 12,36 EUR. V tem primeru bi bila najcenejša in glede

na storitve najbolj »bogata« izbira Telekomovega paketa Top trio C.

5.6 Rezultati in analiza raziskave

V raziskovalnem delu naloge želim prestaviti, kakšen vpliv ima na naročnika cena paketa in

storitve, ki so zajete v to ceno na področju ponudbe internetnih storitev. Anketni vprašalnik je

bil izdelan na spletni strani in posredovan preko spleta (Facebook, različni forumi,

posredovan preko e-pošte). Za spletni način izvedbe anketnega vprašalnika smo se odločili

zato, ker je tema povezana s spletom in so namenjena tistim anketirancem, ki so že vsaj enkrat

dostopali do interneta. V raziskavi je bil ugotovljen delež, cena, zadovoljstvo, uporaba

interneta, vrsta paketa ter način oglaševanja, ki je pritegnil določenega naročnika do izbire

ponudnika internetnih storitev in posledično do izbire določenega paketa.

36

5.6.1 Namen raziskave

Namen raziskave je ugotoviti, kaj naročnike pritegne k izbiri določenega ponudnika

internetnih storitev, kateri so po njihovem mnenju najpomembnejši dejavniki pri izbiri

ponudnikov internetnih storitev ter katerega ponudnika bi anketiranec izbral, če bi ga želel

zamenjati. Želeli bi tudi ugotoviti stopnjo zadovoljstva naročnikov določenega internetnega

ponudnika. Ker je večinoma cena tista, ki določa izbiro, smo naročnike povprašal tudi o

zadovoljstvu s cenami. Slovenski trg zajema kar nekaj ponudnikov internetnih storitev.

Osredotočili smo se le na tri, ki ponujajo storitve preko navadne povezave (ADSL) oz.

optičnega omrežja. To so Telekom Slovenije, AMIS in T2.

5.6.2 Analiza anketnega vprašalnika

Vprašalnik je bil objavljen na spletni strani www.1ka.com toliko časa, dokler ni bilo

pridobljenih 100 primerno izpolnjenih anket. To pomeni, da je 100 anketirancev odgovorilo

na vseh 14 vprašanj. Zaradi lažje analize so bila vsa vprašanja zaprtega tipa.

1. vprašanje: Spol?

Graf 5.1: Spol

34%

66%

Spol:

Moški

Ženski

Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015)

Prvo vprašanje je bilo: Katerega spola je anketiranec. Kot smo že omenili je anketni

vprašalnik izpolnilo 100 anketirancev. Od tega jih je bilo 66 odstotkov ženskega spola in 34

odstotkov moškega. Pričakovali smo, da bo število anketirancev, ki se razlikujejo po spolu

približno isto, vendar smo se motili.

37

2. vprašanje: V katero starostno skupino spadate?

Graf 5.2: Starost anketirancev


Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, v katero starostno skupino spadajo anketiranci. Po

pričakovanju jih je večina, kar 86 odstotkov, spadala v starostno skupino med 21 in 40 let. Do

20 let je bilo starih 9 odstotkov anketirancev, 3 odstotki anketirancev so bili stari med 40 in

60 let in več kot 60 let je imelo le 2 odstotka vprašanih. S takšnim rezultatom anketnega

vprašanja bi lahko tudi sklepali, da internet v večini uporablja generacija v starosti od 21 pa

tja do 40 let in da tema ni zanimiva za uporabnike do 20 let.

38

3. vprašanje: Kakšen je vaš trenutni status?

Graf 5.3: Status anketiranca

Vir: Grmovšek, lastna anketa (2015

Na vprašanje, kakšen status ima posamezni anketiranec, je 51 odstotkov odgovorilo aktivni,

pod kar smatramo, da je oseba, ki je izpolnila vprašalnik, zaposlena. 36 odstotkov vprašanih

je še šolajočih, 10 odstotkov brezposelnih in 3 odstotki neaktivnih, kar pomeni, da so

upokojeni ali nezmožni za zaposlitev. Na Statističnem uradu Slovenije navajajo, da je bilo v

letu 2012 v Sloveniji registriranih 12 odstotkov brezposelnih oseb. Kar je razvidno tudi iz

našega anketnega vprašalnika. Delež registriranih brezposelnih moških znaša 11,5 odstotka,

delež registriranih brezposelnih žensk pa 12,6 odstotka. Delež delavno aktivnega prebivalstva

je v Sloveniji nekoliko višji od 57 odstotkov. Rezultati našega anketnega vprašanja so

podobni deležu zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji. (Statistični urad Republike

Slovenije, 2012)

39

4. vprašanje: Kakšna je vaša najvišja dosežena izobrazba?

Graf 5.4: Izobrazba


V anketi nas je zanimalo tudi, kolikšno stopnjo izobrazbe so dosegli anketiranci. Največ, kar

45 odstotkov anketirancev, je dokončalo štiriletno srednjo šolo. Presenetljivih 15 odstotkov

jih je dokončalo univerzitetni študij, 12 odstotkov visokošolski strokovni študij, 8 odstotkov

poklicno šolo, 6 odstotkov je dokončalo osnovno šolo in 3 odstotki višjo šolo in doktorat.

Nobeden od anketirancev nima kot zadnjo izobraževalno stopnjo navedeno osnovno šolo ali

magisterij.

40

5. vprašanje: V kateri regiji prebivate?

Graf 5.5: Regija, v kateri prebiva anketiranec


Največ anketirancev, kar 63 odstotkov, prebiva v jugovzhodni Sloveniji. Da bo večina

anketirancev s te regije, je bilo pričakovano, smo pa želeli narediti raziskavo za celotno

Slovenijo. 27 odstotkov jih prihaja iz osrednjeslovenske regije, 3 odstotki iz savinjske in

obalno-kraške regije, po 1 odstotek iz pomurske, spodnje-posavske in gorenjske regije in

nobenega iz vseh ostalih navedenih regij.

6. vprašanje: Koliko časa na dan uporabljate internet?

Graf 5.6: Uporaba interneta v urah


41

Dolžina uporabe interneta je pri vsakem posamezniku različna. Za nekatere je ena ura, ki jo

preživi na svetovnem spletu, veliko, nekateri pa lahko »surfajo« tudi po cel dan. Raziskovalna

agencija Millward Brown je za Evropsko interaktivno oglaševalsko združenje naredila

raziskovalno anketo o uporabi interneta v EU. Anketirala je 7000 ljudi po vsej Evropi.

Raziskava je pokazala, da vsakodnevno uporablja internet 42 odstotkov aktivnih uporabnikov,

kar 10 odstotkov uporabnikov pa tedensko brska po internetu več kot 25 ur. To je dnevno

približno 7 ur. Večina anketirancev je mnenja, da internet pozitivno vpliva na človekove

možgane in njihovo delovanje. Internet postaja nadomestek za kar nekaj vsakdanjih opravil,

ki bi jih človek lahko opravil na tradicionalne način, kot so rezervacija vstopnic, branje

časopisa, klepet s prijatelji … Internet dandanes uporabniki uporabljajo za pošiljanje

elektronske pošte (88%), finančne storitve (50%), kupovanje potovalnih kart (64%) … (RIS:,

2004)

Na vprašanje o preživetem času na internetu je 62 odstotkov anketirancev odgovorilo, da na

internetu preživijo od 1 do 3 ure. Od tri do šest ur preživi na svetovnem spletu 17 odstotkov

anketirancev, 13 odstotkov jih uporablja internet do ene ure in 8 odstotkov več kot 8 ur.

Podani odgovori na vprašanje se povezujejo s rezultatom vprašanja o starosti in statusom

anketiranca. Ker je bilo večina anketirancev med 21 in 40 letom ter z aktivnim delovnim

statusom, je logično, da jim, zaradi 8 urnega delavnika v službi in po vsej verjetnosti

družinskega življenja, ostane malo časa za uporabo interneta.

7. vprašanje: Katerega internetnega ponudnika uporabljate?

Izbira internetnega ponudnika je dandanes izredno pomembna odločitev. Na območju naše

države deluje kar precej ponudnikov takšnih storitev, vendar pa se vsi med sabo razlikujejo.

Če ste naročeni na nekega ponudnika za nižjo ceno dobite več nekatere storitve in manj druge

(npr. več interneta in manj televizijskih programov ali obratno) kot pri drugem ponudniku

istih storitev. Zato je primerjava kot tudi posledično kupčeva odločitev naročniških paketov

med različnimi ponudniki težja kot sprva mislimo.

42

Graf 5.7: Delež naročnikov pri posameznem ponudniku storitev


Največ anketirancev, 52 odstotkov, uporablja internetne storitve ponudnika Telekom

Slovenije, kar smo tudi pričakovali. 27 odstotkov jih je naročenih pri podjetju AMIS, 16

odstotkov pri podjetju T-2 in 6 odstotkov je naročnikov pri drugih operaterjih internetnih

storitev. Najdlje na slovenskem trgu je podjetje Telekom Slovenije (prej dve podjetij SIOL in

Mobitel), ki ponuja uporabniku skoraj vse telekomunikacijske storitve, zato ima verjetno tudi

največji tržni delež. Po rezultatih raziskave Apeka, ki je bila opravljena leta 2013, je za

svojega ponudnika medmrežnih storitev navedlo Telekom Slovenije kar 39 odstotkov

anketirancev. Tržni delež se je od prejšnjega leta zmanjšal za kar 6 odstotkov. Na drugo mesto

se je povzpel T-2, katerega delež se je od lanske do letošnje raziskave povečal z 12 na 16

odstotkov. Rast števila uporabnikov so zabeležili tudi pri Telemachu in AMIS-u, in sicer za 2

odstotka v enem letu. (RTV-SLO, 2013)

8. vprašanje: Na kateri paket ste naročeni?

Uporabnik se pri naročanju internetnega paketa odloči, kaj od ponujenega mu najbolj ustreza.

S tem vprašanjem smo želeli prikazati, da se večinski delež uporabnikov odloča za paket

trojček (TV, internet, telefon). Ker je izbira paketov med ponudniki različna, smo si izbrali le

tiste tri, ki so si med seboj najbolj podobni. Trojček je marketinško ime, ki so si ga izmislili

ponudniki telekomunikacijskih storitev, in ponuja internet, televizijo ter telefonijo v enem

43

paketu, vse to pa deluje preko internetnega protokola, ki je značilen za širokopasovni dostop

do interneta. Uporabniki se odločajo za paket trojček zaradi cenejših storitev, lažjega

plačevanja položnic (3 storitve na1 položnici), cenejših klicev …

Graf 5.8: Delež naročenih na posamezni paket


Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da kar 76 odstotkov anketirancev uporablja paket

trojček (TV, telefon, internet). 16 odstotkov jih je naročenih le na internet in 8 odstotkov na

televizijo in internet. Velik delež uporabnikov, naročenih na trojček, je bil pričakovan, mislili

pa smo, da bo zaradi obsežne uporabe mobilne telefonije paket s televizijo in internetom

večkrat naveden kot odgovor na zastavljeno vprašanje.

9. vprašanje: Ali bi zamenjali ponudnika internetnih storitev, če bi imel

konkurenčni ponudnik boljšo ponudbo?

Pri tem vprašanju bomo najprej prikazali rezultate vseh treh podjetij skupaj, nato pa ločili

anketirance glede na ponudnika internetnih storitev. Vprašanje bomo predstavili v štirih grafih

in s tem predstavili število uporabnikov, ki bi zamenjali operaterja, če bi imel konkurenčni

ponudnik boljšo ponudbo. Podatke smo izvozili v Microsoftov program za urejanje tabel,

Excel, kjer smo z ukazom COUNTIFS (ukaz nam na določenem obsegu podatkov sešteje

število podatkov, ki jih iščemo) razvrstili anketirance glede na ponudnika in nato še glede na

44

odgovor, ki so ga izbrali pri vprašanju o zamenjavi ponudnika. Tak način razvrstitve bomo

uporabili še pri nekaterih drugih vprašanjih.

Skupni rezultati

Vsakdanji problem sodobnega človeka je, kako privarčevati čim več denarja,in za ta denar, ki

ga plačamo za neko storitev, dobiti zadovoljivo povratno vrednost. Konkurenca na področju

internetnih storitev se je od začetka, ko je na tem področju imel prevlado Telekom Slovenije

(takrat SiOL), do danes močno razvila. Zaradi boljših ponudb konkurentov je Telekom

Slovenije izgubljal svoje naročnike in tako so bili primorani spremeniti cene in prilagoditi

ponudbo ostalim konkurentom. Ker pa je podjetje v državni lasti, je modernizacija njihove

omrežne infrastrukture stekla mnogo hitreje kot pri konkurentih. Zato se po precejšnji izgubi

naročnikov v prejšnjih letih sedaj postavljajo na noge in s konkurenčno ponudbo pridobivajo

nove uporabnike. Na račun nezadovoljstva s Telekomom in posledično izgube naročnikov so

se lahko razvijala konkurenčna podjetja, kot so AMIS in T-2, ki skozi vsa leta beležita

konstanten prirast uporabnikov.

Graf 5.9: Uporabniki, ki bi zamenjali svojega ponudnika (skupni rezultati)


Na vprašanje o zamenjavi ponudnika internetnih storitev, ob predpostavki da ima konkurent

boljšo ponudbo, je 73 odstotkov anketirancev odgovorilo pritrdilno.

45

Telekom Slovenije

Najprej bomo predstavili rezultate za Telekom Slovenije, ker ga uporablja največ

anketirancev. Pri tem vprašanju smo pričakovali, da bo večina anketirancev odgovorila na

vprašanje pritrdilno, ker se v današnjem času vedno bolj teži k temu, kje in na kakšen način bi

se dalo privarčevati čim več težko prisluženega denarja.

Graf 5.10: Delež uporabnikov pri Telekomu Slovenije, ki bi zamenjali svojega ponudnika


Uporabnikov Telekomovega internetnega omrežja je glede na tržni delež največ v Sloveniji.

Vendar bi jih, če bi imel konkurent boljšo in cenejšo ponudbo, operaterja zamenjalo kar 79

odstotkov. 21 odstotkov anketirancev ponudnika ne bi spremenilo.

AMIS

Pri AMIS-u tudi pričakujemo, tako kot pri Telekomu, da bi večina uporabnikov zamenjala

ponudnika s konkurenčnim ponudnikom zaradi cene ali hitrejše internetne povezave, več

programov na TV ali celo morda zaradi hitrejšega reševanja tehničnih težav.

46

Graf 5.11: Delež uporabnikov pri AMIS-u, ki bi zamenjali svojega ponudnika


AMIS od samega začetka beleži rast naročnikov. Zato lahko sklepamo, da je večina

uporabnikov zadovoljna s ponujenimi storitvami ter ceno. Lahko tudi rečemo, da njihove

ponudbe pritegnejo nove uporabnike njihove širokopasovne povezave. Vendar pa jih je 71

odstotkov anketirancev, ki so se opredelili za uporabnika AMIS-ovega omrežja, na vprašanje,

ali bi zamenjali svojega ponudnika, če bi imel konkurent boljšo ponudbo, odgovorila

pritrdilno. 29 odstotkov pa jih je odgovorilo, da ne bi zamenjalo svojega ponudnika

internetnih storitev. Iz teh podatkov lahko vidimo, da ima AMIS 7 odstotkov bolj »zvestih«

uporabnikov kot Telekomu Slovenije.

T-2

T-2 naročnikov je bilo med anketiranci občutno manj kot pri ostalih dveh ponudnikih

internetnih storitev. Pričakovali smo, da se bojo odgovori bolj nagibali na možnost DA, kot

pri ostalih dveh konkurentih. Menimo, da prebivalstvo v Sloveniji ni naravnano k

prekomernemu trošenju denarja, zato so velikokrat pripravljeni spremeniti svoje navade ali

način življenja le zato, da bi privarčevali denar.

47

Graf 5.12: Delež uporabnikov pri podjetju T-2, ki bi zamenjali svojega ponudnika


Pri podjetju T-2 od leta 2013 ne beležijo posebno velikega prirasta ali upada naročnikov. Iz

tega je razvidno, da je večina uporabnikov zadovoljna s ponujenimi storitvami in da v zadnjih

letih pridobijo tolikšno število uporabnikov, kot jih izgubijo. Vendar pa je večina, 70

odstotkov, odgovorila, da bi zamenjali ponudnika, če bi konkurent imel boljšo ponudbo. 30

odstotkov anketirancev ne bi zamenjalo ponudnika, zato lahko sklepamo, da ima podjetje T-2

še več podjetju »zvestih« naročnikov kot ostali dve konkurenčni podjetij.

Naročniki drugih ponudnikov

Naročnikov, ki so se opredelili kot naročniki pri drugih ponudnikih internetnih storitev, je bilo

le 6. Naše pričakovanje je bilo, da se jih bo veliko več opredelilo za ta odgovor, saj je

konkurenca na tem področju postala kar velika, pa tudi sami smo izbrali le 3 ponudnike, zato

smo pričakovali, da se jih bo več odločilo za ta odgovor.

48

Graf 5.13: : Delež uporabnikov pri ostalih podjetjih, ki bi zamenjali svojega ponudnika


Več kot polovica anketirancev, ki so se opredelili, da so naročniki pri nekem drugem

ponudniku internetnih storitev, je pripravljenih zamenjati ponudnika, če bi imel konkurent

boljšo ponudbo.

10. vprašanje: Kaj vas je pritegnilo k izbiri vašega internetnega ponudnika?

Naročnik lahko prostovoljno izbira med različnimi ponudniki interneta. Pri tem vprašanju

smo poskušali ugotoviti, na podlagi česa se bodo člani gospodinjstva odločili za določenega

ponudnika. Vprašanje bo predstavljeno enako kot prejšnje, torej najprej bodo predstavljeni

skupni rezultati, nato pa še za posamezno podjetje. Pridobivanje podatkov bo potekalo po

istem postopku kot pri vprašanju številka 9.

Skupni rezultati

Pridobivanje novih in ohranjanje obstoječih strank je cilj vsakega podjetja. Zato se morajo

konkurenčna podjetja stalno izboljševati in s tem ponujati svojim strankam vedno boljše

storitve, nove stranke pa pritegniti z raznoraznimi boljšimi ponudbami od konkurence. Pri

ponudnikih internetnih storitev ni vedno tako, da cena odtehta glavno vlogo pri odločitvi

49

naročnika, ker, kot smo že omenili v začetku empiričnega dela, je zelo težko primerjati med

seboj pakete in njihove cene zaradi različne ponudbe med konkurenti in njihovimi paketi.

Graf 5.14: Razlogi za izbiro določenega internetnega ponudnika


Polovica anketirancev, je odgovorila, da so se za določenega ponudnika odločili zaradi nižje

cene storitev glede na isto ponudbo pri konkurenčnemu ponudniku, 35 odstotkov se jih je

odločilo za podjetje, ki ima manj motenj v omrežju, pri 10 odstotkih je na odločitev vplivala

dobra reklama in 5 odstotkov se jih je odločilo za naročnino pri določenem podjetju zaradi

dobrega odnosa do strank.

Telekom Slovenije

Pridobivanje novih in ohranjanje starih naročnikov je pri podjetjih, kot je Telekom Slovenije,

poglavitnega pomena, zato je potrebno vedno znova iskati nove načine za to, da pridobijo

naročnike na svojo stran.

50

Graf 5.15: Razlogi za izbiro podjetja Telekom Slovenije


Za podjetje Telekom Slovenije se je opredelilo 52 anketirancev, od tega jih je 25 (48

odstotkov) odgovorilo, da so se odločili za tega operaterja internetnih storitev, ker zaznavajo

maj motenj v omrežju. 19 anketirancev (36 odstotkov) jih meni, da jim Telekom Slovenije

zaračunava nižjo ceno za isto ponudbo, kot jo ima konkurenca, 6 (12 odstotkov) od 100

vprašanih jih je pritegnila dobra reklama in 2 (4 odstotke) boljši odnos do strank kot pri

prejšnjem ponudniku.

AMIS

Zadnje čase so pri podjetju AMIS zelo aktivni glede oglaševanja svojih izdelkov in

pridobivanja novih naročnikov (spoznaj AMIS, Akcija samo za nove naročnike ...). Verjetno

zaradi slabšega leta 2013, kjer so beležili le 0,1 odstotno rast naročnikov. Novi naročniki ne

doprinesejo le določen znesek v blagajno podjetja, gre se tudi za tržni delež, ki ga ima

podjetje v posamezni panogi. Še pred kratkim glavni monopolist na tem področju, Telekom

Slovenije, je po veliki izgubi naročnikov še vedno v krepki prednosti pred ostalimi, vendar pa

se vidi uspešnost trženja in pridobivanja novih članov tudi pri drugih internetnih ponudnikih.

51

Graf 5.16: Razlogi za izbiro podjetja AMIS


Za naročnike pri podjetju AMIS se je opredelilo 27 anketirancev (26 odstotkov). 15 od stotih

vprašanih se jih je odločilo za tega ponudnika zaradi nižje cene storitev glede na isto ponudbo

kot pri konkurenci, 7 ga je izbralo zaradi manj motenj v omrežju, 2 anketiranca zaradi dobre

reklame in 2 zaradi dobrega odnosa do strank.

T-2

Graf 517: Razlogi za izbiro podjetja T-2


52

Po pričakovanjih se je večina, kar 12 anketirancev, odločila za podjetje T-2, ker so bili

mnenja, da bodo plačevali manjši znesek za isto ponudbo kot pri konkurenci, 2 je pritegnilo

to, da je v omrežju manj motenj kot pri drugih ponudnikih, 2 sta bila mnenja, da ima T-2

boljši odnos do svojih strank kot pa drugi dve podjetij in nihče se ni odločil za storitve

podjetja T-2 zaradi dobrega oglaševanja.


Graf 5.18: Razlogi za izbiro drugih ponudnikov


Naročniki, ki med tremi glavnimi možnostmi niso našli svojega ponudnika, so se za

konkurenta odločili zaradi nižje cene storitev glede na isto ponudbo konkurenc (71

odstotkov), in 29 odstotkov zaradi dobro narejenega oglaševanja. Nihče se ni odločil zaradi

boljšega odnosa do stranke oz. manj motenj v omrežju.

53

11. vprašanje: Katere dva dejavnika sta vam pri vašem ponudniku internetnih

storitev najbolj pomembna?

Graf 5.19: Po naročnikovem mnenju najpomembnejši dejavniki za izbiro ponudnika


Na vprašanje, katera dva dejavnika sta pri ponudniku internetnih storitev najbolj pomembna,

je večina anketirancev mnenja, da je najpomembnejši dejavnik kakovost storitev, saj je ta

odgovor izbralo kar 76 odstotkov anketirancev. Sledi odgovor ugodne cene storitev, ki ga je

izbralo 59 odstotkov anketirancev. Za 46 odstotkov anketirancev so najbolj pomembne hitro

odpravljene tehnične napake, 5 odstotkov anketirancev pritegne dobra reklama in za po 7

odstotkov anketirancev je pomembna obveščenost in seznanjenost s ponudbo ter novostmi.

12. vprašanje: Če bi lahko zamenjali svojega ponudnika internetnih storitev,

katerega bi izbrali?

Menjava operaterja internetnih storitev je v današnjem času postopek, ki ne traja več kot en

teden. Uporabnik menjave skorajda ne zazna, njegova edina dolžnost je, da podpiše novo

pogodbo z željnim ponudnikom, ki pa nato sam poskrbi za vse ostale nastale nevšečnosti s

54

prejšnjim operaterjem. Monopolist v ponudbi internetnih storitev je bil do leta 2010 Telekom

Slovenije, ki pa je v naslednjih letih začel izgubljati naročnike zaradi pojava konkurentov.

Največ naročnikov je iz Telekomovega (takrat SiOL) internetnega omrežja prešlo k

ponudnikom, ki so omogočali kakovostnejše storitve za isto ali še nižjo ceno.

Skupni rezultati

Graf 5.20: Katero alternativo bi izbrali uporabniki


Skupni rezultati so pokazali, da če bi anketiranci imeli možnost takojšnje menjave svojega

operaterja internetnih storitev, bi jih 27 odstotkov izbralo podjetje AMIS. 22 odstotkov bi se

odločilo za T-2, 13 odstotkov bi izbralo operaterja, ki ga ni na seznamu in le 10 odstotkov bi

izbralo giganta na tem področju, Telekom Slovenije. Presenetljivih 28 odstotkov pa je s

ponudbo pri svojem ponudniku zadovoljna.

Telekom Slovenije

Po obdelavi podatkov v Microsoftovem programu Excel smo prišeli do zaključka, da se je za

Telekom opredelilo 52 od 100 vprašanih. Nato smo želeli pridobiti informacije, koliko od teh

petdesetih želi zamenjati operaterja in katerega bi izbrali, če bi ga zamenjali. Zaradi velike

izgube tržnega deleža Telekoma Slovenije smo pričakovali, da bi velika večina želela

zamenjati svojega operaterja.

55

Graf 5.21: Katero alternativo bi izbrali uporabniki Telekoma Slovenije


Največ, kar 34 odstotkov ali 17 anketirancev, bi za nadomestilo izbralo podjetje AMIS,

presenetljivih 16 anketirancev ali 30 odstotkov je s ponudnikom zadovoljnih, 11 bi jih izbralo

T-2, 8 se jih je opredelilo za druge operaterje.

AMIS

Pri podjetju AMIS že od nekdaj skrbijo za svoje naročnike in si želijo čim več novih in

obdržati večino starih naročnikov. Za naročnike pri podjetju AMIS se je opredelilo 27 od 100

anketirancev, kar je občutno manj kot za podjetje Telekom Slovenije.

Graf 5.22: Katero alternativo bi izbrali uporabniki AMISA


56

Za razliko od Telekoma Slovenije je delež anketirancev, ki ne bi zamenjali svojega operaterja,

občutno manjši. Le 23 odstotkov ne bi zamenjalo ponudnika internetnih storitev. 47 odstotkov

bi se ob zamenjavi odločilo za T-2, 23 odstotkov za Telekom Slovenije in 12 odstotkov za

neko drugo podjetje na tem področju. Vidimo, da telekom zopet pridobiva na tržnem deležu.

T-2

Pri podjetju T-2 že vrsto let stremijo h kakovostnim storitvam in zadovoljstvu strank, zato

vedno več investirajo v boljšo internetno infrastrukturo. Za naročnike pri podjetju T-2 se je

opredelilo 15 anketirancev od tega bi se ob menjavi ponudnika internetnih storitev kar 43

odstotkov odločilo za konkurenčno podjetje AMIS. Velik odstotek, kar 36, ponudnika ne bi

zamenjalo. 21 odstotkov pa bi se odločilo za nekega drugega operaterja internetnih storitev, ki

ni bil naveden kot odgovor v anketi. Presenetljivo se nobeden od T-2 naročnikov ne bi odločil

za Telekom Slovenije.

Graf 5.23: Katero alternativo bi izbrali uporabniki podjetja T-2



Sedanji naročniki v anketi drugih ponudnikov internetnih storitev s kar 60 odstotki ostajajo

zvesti svojim operaterjem, ostalih 40 odstotkov bi se jih odločilo za AMIS, nihče se ne bi

odločil za Telekom Slovenije, prav tako tudi nihče za podjetje T-2.

57

Graf 5.24: Katero alternativo bi izbrali uporabniki ostalih ponudnikov


13. vprašanje: Koliko znaša mesečni račun pri vašem ponudniku internetnih

storitev?

Za pridobivanje novih naročnikov se odvijata nenehni boj in tekmovanje. Zato je pomemben

inovativni trud, da na tržišče pošljejo različne pakete za različno ceno. Zato smo s tem

vprašanjem želeli preveriti, kolikšen znaša povprečni mesečni znesek za uporabo internetnih

storitev. Tako kot smo naredili pri prejšnjih vprašanjih, bomo tudi pri tem razčlenili naročnike

na posamezne ponudnike in prikazali, kolikšen delež naročnikov plačuje za storitve določene

cene.

Skupni podatki

Dva odstotka anketirancev porabi za internetne storitve od 0 do 20 EUR, 44 odstotkov od 20

do 40 EUR, največ, kar 48 % vprašanih, ima mesečno naročnino od 40 do 60 EUR, kar je

povprečna cena internetnih storitev in se, kot smo raziskali v začetku empiričnega dela, za

takšno ceno dobi že kar solidno kakovostne storitve. Nad 60 EUR plačuje mesečno naročnino

6 odstotkov anketirancev.

58

Graf 5.25: Mesečni račun pri vseh ponudnikih


Telekom Slovenije

Telekom Slovenije je v začetku empiričnega dela, kjer smo prikazali podjetja in njihove

pakete glede na ceno, spadal med dražja glede na ceno paketov. Cene paketov so se gibale

med 35 pa tja do 56 EUR.

Graf 5.26: Mesečni račun pri Telekomu Slovenije


59

Kot smo že omenili v začetku, se cene paketov gibljejo med 35 in 56 EUR (odvisno od

naročenih dodatnih televizijskih programov, hitrosti interneta …), zato je razumljivo, da ni

bilo anketiranca, ki bi imel mesečno naročnino nižjo od 20 EUR. 9 odstotkov plačuje

Telekomu Slovenije nad 60 EUR mesečno, 39 odstotkov od 20 do 40 EUR in 52 odstotkov

anketirancev plača za naročnino od 40 do 60 EUR.

AMIS

Po primerjanju paketov v začetku empiričnega dela smo ugotovili, da paketi podjetja AMIS

spadajmo med najcenejše. Če bi izbirali med temi tremi ponudniki, ki jih mi primerjamo v

diplomskem delu, bi bili najcenejša izbira paketi podjetja AMIS. Cena paketov sega med 29

EUR pa do 65 EUR.

Graf 5.27: Mesečni račun pri AMIS-u


Pri AMIS-u so paketi, ki znašajo manj kot 20 EUR, vendar je tu ponujeno najmanj, kar lahko

uporabnik dobi (najmanj TV programov, najpočasnejša internetna povezava …). Tako je 6

odstotkov anketirancev odgovorilo, da je njihov mesečni račun za internetne storitve nižji kot

20 EUR. 35 odstotkov plačuje podjetju AMIS mesečno od 20 do 40 EUR in največ 59

odstotkov plača od 40 do 60 EUR. Nobeden od anketirancev pa nima računa višjega od 60

EUR.

60

T-2

Na zadovoljstvo med naročniki vpliva tudi cena storitve. Naročniki T-2 so pri vprašanju glede

tega, ali bi zamenjali operaterja, kar v 32 odstotkih odgovorili, da operaterja ne bi menjali. Na

to po našem mnenju vpliva tudi cena. T-2 sodi po naši raziskavi v začetku empiričnega dela

diplomske naloge med srednje draga po ceni posameznega paketa. Cene paketov se gibljejo

med 33 in 58 EUR.

Graf 5.28: Mesečni račun pri podjetju T-2

0%

68%

21%

11%

T-2

1

2

3

4


Ker tudi pri T-2 ni paketa, ki bi bil cenejši od 20 EUR, je odstotek anketirancev, ki so

odgovorili na odgovor od 0 do 20 EUR, enak 0. Nad 60 EUR jih mesečno plačuje 11

odstotkov, pri 21 odstotkih mesečna naročnina znaša od 40 do 60 EUR in največ kar 68

odstotkov odšteje za mesečno naročnino od 20 do 40 EUR.

Naročniki pri drugih ponudnikih

Večina naročnikov, ki so naročeni pri drugih operaterjih, so pri vprašanju o odločitvi, zakaj

so se odločili za svojega operaterja, v večini odgovorili, da zaradi nizke cene naročnine. Zato

pričakujemo, da se bodo odgovori pri tem vprašanju nagibali bolj na srednji dve podani

vrednosti.

61

Graf 5.29: Mesečni račun pri drugih ponudnikih


Anketiranci so se opredelili, da nihče ne plačuje računa nižjega od 20 EUR, prav tako nihče

ne plačuje računa višjega od 60 EUR. 44 odstotkov vprašanih pravi, da je njihova mesečna

naročnina med 20 in 40 EUR in prav tako 56 odstotkov, da je med 40 in 60 EUR.

14. vprašanje: Ali se vam zdi, da je vaš mesečni račun previsok glede na ponujene

internetne storitve vašega ponudnika?

V današnjih časih ljudje varčujejo na vsakem koraku, zato se nam je zdelo to vprašanje še

posebej zanimivo. Pričakujemo, da se bo večina anketirancev odločila za to, da je njihov

račun previsok. Podatke bomo tudi pri tem vprašanju ločili s pomočjo programa Microsoft

Excel na posamezna podjetja in opravili analizo skupnih podatkov.

Skupni podatki

Odgovori na 14. vprašanje nas niso presenetili, saj smo jih vprašali, ali menijo, da je njihov

mesečni račun previsok glede na ponujene internetne storitve. Velika večina anketirancev, kar

66 odstotkov, je odgovorila, da je previsok, 34 odstotkom pa se zdi, da račun ni previsok.

Odgovor nas ni presenetil predvsem zato, ker v današnjih časih ljudje pričakujejo ogromno za

malo denarja.

62

Graf 5.30: Mnenje o previsokem mesečnem računu


Telekom Slovenije

Ker Telekom Slovenije po raziskavi paketov, narejeni v začetku empiričnega dela, spada med

najdražje izmed treh izbranih podjetij, smo mnenja, da je večina anketirancev podala odgovor,

da so storitve predrage. To lahko sklepamo tudi iz tega, da je skozi zadnjih 5 let Telekom

izgubljal naročnike, verjetno tudi zaradi previsokih cen paketov ter nekakovostnih storitev.

Graf 5.31: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju Telekom Slovenije


63

Za Telekom Slovenije se je opredelilo 52 anketirancev, kar je več kot polovica vprašanih. Od

tega jih 73 odstotkov meni, da svojemu operaterju plačujejo previsoko mesečno naročnino, 27

odstotkov, ki so naročniki Telekoma, pa so mnenja, da ne plačujejo previsoke mesečne

naročnine.

AMIS

AMIS je podjetje, ki se je po raziskavi v začetku empiričnega dela izkazalo za najcenejše

izmed treh konkurentov. Raziskava o številu naročnikov iz zadnjih 5 let je pokazalo, da

podjetje AMIS konstantno pridobiva na naročnikih in razlog za to je po našem mnenju tudi to,

da je njihova cena glede na kakovost storitev primernejša kot pri konkurentih.

Graf 5.32: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri podjetju AMIS


Za podjetje AMIS se je opredelilo 27 anketirancev, od tega se 59 odstotkom zdi cena, ki jo

plačujejo za storitve, predraga. 41 odstotkov jih je mnenja, da je cena mesečne naročnine

ustrezna.

T-2

Podjetje T-2 po raziskavi o cenah paketov spada v rang srednje dragih paketov, skozi vsa leta,

tako kot AMIS, konstantno pridobivajo nove naročnike. Pričakovali smo, da bo razmerje med

s ceno zadovoljnimi in nezadovoljnimi uporabniki približno enako. Razmerje med ceno,

64

kakovostjo in številom storitev, ki jih ponujajo, se nam zdijo primernejše kot pri Telekomu

Slovenije.

Graf 5.33: Pri podjetju T-2


V raziskavi se je za podjetje T-2 opredelilo 15 anketirancev, od tega jih je 57 odstotkov

odgovorilo, da se jim zdi cena mesečne naročnine predraga. 43 odstotkov jih meni da cena

naročnine ni predraga.

Naročniki pri drugih ponudnikih

Za naročnike pri drugih ponudnikih internetnih storitev se je opredelilo le 6 anketirancev.

Konkurenti se na tem področju izredno hitro razvijajo, zato lahko kmalu pričakujemo prodor

kakšnega manj poznanega ponudnika internetnih storitev.

65

Graf 5.34: Mnenje o previsokem mesečnem računu pri drugih ponudnikih


Od 7 so se 4 anketiranci opredelili, da se jim zdi račun pri svojem ponudniku predrag, ostali

pa, da se jim ne zdi predrag.

6 POVZETEK RAZISKAVE

Internet je že od same iznajdbe naprej kazal velik potencial tako na tehnološkem kot na

ekonomskem področju. Razvil se je iz, v primerjavi s današnjim internetom, dokaj

preprostega akademskega omrežja v svetovno mrežo, po kateri kroži neskončno število

informacij in podatkov. Prva in tudi po našem mnenju najbolj donosna poslovna funkcija, ki

je prebila led in se zakoreninila na novem komunikacijskem kanalu, je bilo oglaševanje.

Kmalu za tem so sledile predstavitvene strani podjetij, ki so kot še sedaj služile marketingu in

prepoznavanju podjetij. Poslovna funkcija, ki je sledila oglaševanju in je znala izkoristiti

ostale funkcije, je bila prodaja. V današnjem času je internet nepogrešljiv tako za podjetja kot

tudi za posameznika, je pa res, da je trenutno bolj dostopen, kot je bil v samem začetku, ko je

za preprosto povezavo bilo potrebno veliko več programske in strojne opreme.

Poznamo več vrst povezav z internetom. Delimo jih na povezave s telefonsko linijo (xDLS),

povezave z optičnimi vlakni (FTTx) in satelitskimi povezavami (FTTH). V svetu je najbolj

razširjena povezava preko telefonske linije, ki zajema tržni delež s kar 60 odstotki, pri nas pa

66

se v zadnjem času izredno razvija hitrejša in naprednejša oblika povezave z optičnimi vlakni,

ki poteka po samostojnem omrežju.

Zgodovina interneta je v primerjavi z drugimi sodobnimi tehnologijami dokaj kratka. Ko je

leta 1958 takratni predsednik Združenih držav Amerike Eisenhower odobril finančna sredstva

ameriški obrambni raziskovalni agenciji ARPA (Advenced Research Projects

Administration), se ni zavedal, da bo s tem omogočil začetek svetovno znanega

komunikacijsko izobraževalnega omrežja. Kmalu za tem znanstvenik Larry Roberts med

seboj poveže štiri ameriške univerze (omrežje s štirimi vozlišči). Leta 1974 začnejo v agenciji

ARPA eksperimentirati s protokolom TCP/IP, ki je nadomestil prejšnji protokol NCP in ga

uporabljamo še danes. To leto se šteje kot rojstvo sodobnega interneta. Leta 1988 Robert

Tappan Moris izdela prvi virus v celotni zgodovini interneta, ki okuži 10 odstotkov

računalnikov, ki so bili takrat povezani na internet. Naslednje leto izdelajo novo tehniko

distribucije interneta imenovano World Wide Web (WWW). Leta 1995 razvijejo programski

jezik JAVA in leta 1998 se odpre podjetje Google, ki v naslednjih letih v veliki meri pomaga

pri razvoju internetnih aplikacij in posledično tudi samega interneta.

V Sloveniji začetki interneta segajo v leto 1991, ko je bila vzpostavljena povezava med

Inštitutom Jožefa Štefana in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko. Leta 1993 je bil na

istem inštitutu postavljen prvi superračunalnik in na njem spletna stran s predstavitvijo naše

države, kasneje se je imenovala Mat'kurja, ki je bil nekakšen spletni imenik.

Telekom Slovenije d.d. (prej Siol) je na področju ponudnikov internetnih storitev v tem

trenutku paradni konj. Predstavlja največji tržni delež uporabnikov v Sloveniji. Je ponudnik

vseh vrst komunikacijskih storitev, zato sodi med celovite ponudnike komunikacijskih

storitev tako v Sloveniji kot tudi na Kosovu, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na

Hrvaškem in v Črni gori. Ukvarjajo se z mobilnimi in internetnimi storitvami,

multimedijskimi storitvami … Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991 pod imenom Mobitel, ki

se je razvilo v delniško družbo z imenom Telekom Slovenije.

AMIS d.o.o. sodi med vodilne alternativne ponudnike celostnih komunikacij na področju

internetnih storitev, televizije in telefonije v Sloveniji. Je dokaj mlado podjetje na tem

področju, ki je bilo ustanovljeno leta 1995 in je do danes zabeležilo izjemno rast, tako v

številu uporabnikov, kot tudi v povečanju ponudbe. Poslanstvo podjetja je uporabnikom preko

67

širokopasovnih tehnologij in inovativnih rešitev približati svoje storitve in jim ponuditi

odlične vsebine z visoko dodano vrednostjo, ki bojo ustvarjene po meri uporabnika. Tako

želijo s svojo kakovostjo in širokim naborom vrhunskih storitev postati drugi največji in

najbolj cenjen ponudnik v Sloveniji.

Podjetje T-2, s polnim imenom T-2 družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih

komunikacij in opreme d.o.o., je podjetje, ki ponuja kakovostne in zanesljive medijske,

informacijske in telekomunikacijske rešitve. Lahko se pohvalijo, da so v Sloveniji trenutno

vodilni ponudnik optičnih povezav. Do sedaj so zgradili svoje optično omrežje že v skoraj

vseh večjih slovenskih mestih. V svoji ponudbi imajo poleg internetnih storitev tudi mobilno

omrežje s 128 baznimi povezavami lastnega dostopovnega omrežja UMTS. Podjetje se šteje

kot eno izmed mlajših na tem področju, saj je bilo ustanovljeno leta 2004, na trg pa je vstopilo

takoj naslednje leto. Družba želi svojim uporabnikom zagotoviti najsodobnejše in

najkakovostnejše telekomunikacijske, medijske in informacijske storitve, po razumnih cenah.

Vizija družbe je postati eden izmed dveh vodilnih ponudnikov fiksnih in mobilnih

komunikacijskih tehnologij ter medijskih vsebin v Sloveniji.

V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli pridobiti razmerje med zadovoljstvom

uporabnikov in ceno storitev pri posameznem ponudniku internetnih storitev. Glavni namen

empiričnega dela pa je bil ugotoviti najcenejšega ponudnika internetnih storitev na

slovenskem trgu.

Raziskovalna vprašanja, na katere smo želeli odgovoriti tekom diplomskega dela, so sledeča:

Kateri od teh treh ponudnikov ima največji tržni delež in kateri ima največji potencial za

naprej?

Ker je Telekom Slovenije že od samega začetka glavni ponudnik internetnih storitev, je

pričakovano, da je njegovo število uporabnikov skozi vsa leta največje. Leta 2010 je imel

Telekom Slovenije (takrat SiOL) kar 43 odstotni tržni delež (212.100 priključenih

uporabnikov), na drugem mestu je bil T-2 s 91.000 uporabniki ali 19,7 odstotnim tržnim

deležem in na tretjem mestu AMIS s 44.400 priključki ali 9,6 odstotnim deležem. Do leta

2013 je Telekom izgubljal na tržnem deležu in prišel do 199.100 priključenih uporabnikov,

kar predstavlja 38,8 odstotkov tržnega deleža. T-2 in AMIS sta vsako leto beležila porast

68

uporabnikov in leta 2012 je AMIS imel 11,8 odstotkov, T-2 pa 17,6 odstotkov tržnega deleža.

Leta 2013 pa je bila situacija tudi za Telekom Slovenije boljša. Vsi trije ponudniki so beležili

višjo rast priključenih uporabnikov. Tako je bil vrstni red takšen: Telekom Slovenije s 38,5

odstotnim tržnim deležem, Telemach z 20,1 odstotnim tržnim deležem, T-2 s 17,7 in AMIS s

11,9 odstotnim tržnim deležem.

Naše mnenje je, da ima zaradi velikega tržnega deleža in velikega pritoka finančnih sredstev

največji potencial za naprej ravno Telekom Slovenije, ne smemo pa izvzeti obeh drugih

podjetij, ki sta v zadnjih štirih letih beležili le povečanje tržnega deleža. Po že opravljeni

raziskavi smo opazili še eno v zadnjih letih močno in po našem mnenju izredno potencialno

podjetje Telemach, ki bi ga bilo tudi zanimivo vključiti v raziskavo.

Kateri ponudnik internetnih storitev je najugodnejši glede na določen paket?

Večina gospodinjstev poleg telefonije in televizije že nekaj časa uporablja tudi internet. Zato

so se ponudniki takšnih storitev organizirali in uporabnikom ponudili tako imenovane trojčke,

ki vsebujejo vse tri storitve skupaj. Pakete smo razdelili po sistemu od najcenejšega do

najdražjega.

Primerjava najcenejše možne ponudbe

Cene so si med vsemi tremi ponudniki dokaj podobne, je pa res, da pri vseh treh ponudnikih

ne dobiš iste ponudbe storitev (en ponudnik ponuja več programov, drugi zmogljivejšo

povezavo …). Najcenejši ponudnik v tem rangu z dokaj zadovoljivo ponudbo (do 15/1 Mb/s,

80 TV programov ter brezplačni klici v vsa omrežja), je AMIS-ov paket Trojka FLEX, ki

mesečno stane 29,90 EUR in letno 358,8 EUR.

Primerjava srednje možne ponudbe

Tukaj je najcenejša možna ponudba pri podjetju T-2. Paket z imenom T-3 GIGA ponuja do

10/2 Mb/s povezave, 119 TV programov in brezplačne klice znotraj mobilnega in

stacionarnega omrežja T-2. Mesečno bi odšteli 42,98 EUR, letno pa 515,76 EUR. Je pa res, da

se v tem rangu cene ne razlikujejo za več kot 2 EUR od povprečne, zato bi bila po našem

mnenju najbolj optimalna izbira glede na ponudbo in ceno Telekomov Top trio B, ki ponuja

69

20/2 Mb/s internetne povezave, 135 TV programov in brezplačne klice v svoja omrežja za 47,

95 EUR mesečno.

Primerjava najdražje možne ponudbe

V tem sklopu paketov je najcenejša in pa tudi najoptimalnejša izbira Telekomov paket Top

trio C, ki uporabniku omogoča do 30/5 Mb/s hitrosti interneta, 215 TV programov od tega 40

s HD tehnologijo, brezplačne klice v Telekomova omrežja in 400 minut v druga omrežja za

56,95 EUR mesečno ali 683,4 EUR letno.

Kaj je pritegnilo anketirance k izbiri določenega ponudnika internetnih storitev?

Pridobivanje novih in ohranjanje starih strank je cilj vsakega podjetja, zato je pomembno, da

gre podjetje v korak s časom in spremlja zadovoljstvo svojih strank. Ker pri ponudnikih

internetnih storitev ni vedno tako, da cena odtehta glavno vlogo pri odločitvi, smo v raziskavi

želeli ugotoviti, kaj stranke pritegne, da izberejo določenega ponudnika, ki ponuja drugačen

paket, bodisi dražji ali cenejši od svojega konkurenta. Anketirance smo razdelili po

posameznih podjetjih in jih prikazali tako v skupnem grafu kot tudi posamezno.

Večina anketirancev (kar 51 %) je izbrala določenega ponudnika zgolj zaradi nižje cene

storitev, 35 odstotkov se je odločilo za določenega ponudnika zaradi manjšega števila motenj

v omrežju, 10 odstotkov in manj pa zaradi dobre reklame in boljšega odnosa do stranke.

Iz teh podatkov je razvidno, da večina naročnikov še vedno gleda na stroškovno in ne

kakovostno plat storitev. Lahko bi rekli, da denar še vedno igra glavno vlogo pri izbiri

internetnih storitev in tudi drugje.

Za Telekom Slovenije se je opredelilo 52 anketirancev, od tega jih je 25 izbralo podjetje

zaradi manjšega števila motenj v omrežju, 19 zaradi nižje cene storitev, 6 zaradi dobre

reklame in 2 zaradi dobrega odnosa do strank.

Za naročnike pri podjetju AMIS se je opredelilo 24 anketirancev. 15 se jih je odločilo za to

podjetje zaradi nizke cene, 8 zaradi manj motenj v omrežju ter po 2 zaradi dobre reklame in

boljšega odnosa do strank kot pri konkurenci.

70

Večina, kar 8 od 14 anketirancev, ki so se opredelili kot uporabniki podjetja T-2, je bila

mnenja, da bo plačevala manjši mesečni račun kot pri konkurenci, 2 je pritegnilo to, da bodo

imeli manj motenj v omrežju in 2 sta upala na boljši odnos do strank.

Naročnike, ki se niso opredelili za nobenega od treh naštetih, je v večini pritegnila nižja cena

od konkurence in dobra reklama.

Ali so naročniki zadovoljni s ponujenimi storitvami in ceno?

Skupni podatki kažejo, da se 66 odstotkom uporabnikom zdi njihov mesečni račun glede na

ponujene storitve previsok, ostalih 34 odstotkov pa, da ni previsok. Telekom Slovenije je

skozi zadnjih 5 let izgubljal naročnike, verjetno tudi zaradi previsokih cen paketov ali

nekakovostnih storitev, zato je bilo pričakovano, da se bo večina anketirancev ki se je

opredelila za tega ponudnika, odločila, da se jim zdi cena previsoka. To tezo je potrdilo kar 73

% anketirancev, le 27 odstotkom se mesečna naročnina ni zdela predraga.

AMIS se je v začetku empiričnega dela izkazal za podjetje z nižjimi ali srednjimi cenami

paketov in ker podjetje že 5 let konstantno pridobiva naročnike, je logično, da bo odstotek

zadovoljnih uporabnikov s ceno in storitvami višji. Kar 41 odstotkov jih meni, da cene niso

predrage glede na kakovost in 59 odstotkov jih meni, da plačujejo prevelik mesečni račun.

Tudi podjetje T-2 spada v rang srednje dragih podjetij po cenah paketov in tudi skozi vsa leta,

tako kot AMIS, pridobiva naročnike. Pričakovali smo, da bo razmerje med zadovoljnimi in

nezadovoljnimi uporabniki približno isto kot pri konkurentu. 43 odstotkov je mnenja, da ne

plačujejo previsoke mesečne naročnine in 57 odstotkov je mnenja, da plačujejo previsoko

mesečno naročnino.

Naročnikov drugih podjetji je bilo le 7, od tega jih več kot polovica meni, da plačujejo

prevelik račun in ostali, da ne plačujejo prevelikega zneska.

6.1 Omejitve raziskave

Največja omejitev, ki bi lahko vplivala na kredibilnost raziskave, je ta, da je večinski vzorec

anketnega vprašalnika doma iz JV Slovenije, kjer bi lahko rekli, da ima večinski tržni delež

podjetje Telekom Slovenije. Je pa seveda stroškovno veliko boljša izvedba ankete preko

71

interneta, ker se ni potrebno voziti ali pošiljati anketnih vprašalnikov v druge kraje, vsak

posameznik ga lahko reši doma. Pri takšnem izpolnjevanju se poraja tudi negotovost glede

veljavnosti podatkov.

7 ZAKLJUČEK

Ker se zmogljivost interneta in s tem tudi načini povezovanja med ponudniki in uporabniki iz

dneva v dan razvija in nadgrajuje, se bodo morali ponudniki internetnih storitev vedno bolj

razvijati in nadgrajevati svoje povezave do uporabnikov. Konkurenca je na tem področju

izredno močna. Za enkrat še državno podjetje Telekom Slovenije lahko zaradi večjega tržnega

deleža razpolaga z veliko več finančnimi sredstvi kot ostala manjša podjetja. Tako AMIS kot

tudi T-2 pa se vztrajno približujeta svojemu tekmecu in mu poskušata z boljšo ponudbo in

nižjimi cenami prevzeti vedno več strank. Tekom pisanja diplomskega dela smo ugotovili, da

smo izpustili še enega pomembnega ponudnika telekomunikacijskih storitev pri nas. Podjetje

Telemach sodeluje s podjetjem Tušmobil tako, da lahko uporabniku ponudi vse vrste

telekomunikacijskih storitev, isto kot pri Telekomu Slovenije. Telemach ima tudi visok

odstotek tržnega deleža v Sloveniji (višji od AMIS-a in tudi od T-2), ki pa po narejeni

raziskavi trga vsako leto narašča.

Za natančnejše rezultate bi v raziskavo dodal še podjetje Telemach, ki v zadnjem času lahko

konkurira tudi paradnemu konju na tem področju Telekomu Slovenije. natančnejše rezultate

za celotno Slovenijo bi lahko pridobili tudi tako, da bi povečali število anketirancev (ne le

100) in s tem pridobili več vprašanih tudi iz drugih regij (največ jih je bilo iz JV Slovenije).

73

8 LITERATURA IN VIRI

1. AMIS. Nagrade in priznanja. Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-

podjetju/priznanja-in-nagrade/ (10. 2. 2015a).

2. AMIS. Osebna izkaznica. Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-

podjetju/osebna-izkaznica/ (10. 2. 2015b).

3. AMIS. Poslanstvo in vizija . Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-

podjetju/poslanstvo-in-vizija/ (10. 2. 2015c).

4. AMIS. TrojkaFlex. Dostopno preko: http://www.AMIS.net/web3/zasebni-

uporabniki/ponudba/paket?id=11586&omrezje=dsl#top (10. 2. 2015d).

5. AMIS. Zgodovina podjetja. Dostopno prek: http://www.AMIS.net/web3/podjetje/o-

podjetju/kratka-zgodovina/ (10. 2. 2015e).

6. BRIGGS, ASA in BRUKE, PETER (2005) Socialna zgodovina medijev: Od

Gutenberga do interneta. Ljubljana: Založba Sophia.

7. COOPER, BRAIN, MILNER, ANNA, BURROWS, TERRY, COLLIN, SIMON,

SCHLASHTER, SUSAN in MANN, TIM (1997) Internet. Ljubljana: Založba

Pasadena.

8. DLS. Dostopno prek: http://www.ssers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/omrezja/50_wan/

03_datoteka.htmlo (1. 3. 2015).

9. INTERNET SOCIETY. Ob 20 letnici interneta v Sloveniji: Kratka Zgodovina

interneta. Dostopno prek: http://www.isoc-drustvo.si/?p=304 (19. 1. 2015).

10. KOŠENINA, DEJAN. Zgodovina interneta. Dostopno prek:

http://splet-stari.fnm.unimb.si/pedagoska/didgradiva/nastopi/didrac2/00/2/

zgodovina_interneta.htm (15. 1. 2015).

11. KROTKO, VASJA (2013) Kabelska omrežja kot NGN. Dostopno prek:

http://www.ltfe.org/wp-content/uploads/2013/05/L-Krotko-29-VITEL-clanek.pdf (8.

3. 2015).

12. MAZDEH, VAHID (2014) History of Internet. Dostopno prek:

http://redwood.colorado.edu/vama5720/caps/images/thesispaper.pdf (15. 1. 2015).

13. RAZVOJ INTERNETA (2009). Dostopno prek:

http://123martina.wordpress.com/2009/06/01/3-razvoj-interneta/ (20. 1. 2015).

http://www.amis.net/web3/podjetje/o-podjetju/osebna-izkaznica/

http://www.amis.net/web3/podjetje/o-podjetju/osebna-izkaznica/

http://www.amis.net/web3/podjetje/o-podjetju/poslanstvo-in-vizija/

http://www.amis.net/web3/podjetje/o-podjetju/poslanstvo-in-vizija/

http://www.amis.net/web3/zasebni-uporabniki/ponudba/paket?id=11586&omrezje=dsl#top

http://www.amis.net/web3/zasebni-uporabniki/ponudba/paket?id=11586&omrezje=dsl#top

http://www.amis.net/web3/podjetje/o-podjetju/kratka-zgodovina/

http://www.amis.net/web3/podjetje/o-podjetju/kratka-zgodovina/

http://www.ssers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/omrezja/50_wan/03_datoteka.htmlo

http://www.ssers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/omrezja/50_wan/03_datoteka.htmlo

http://www.isoc-drustvo.si/?p=304

http://www.ltfe.org/wp-content/uploads/2013/05/L-Krotko-29-VITEL-clanek.pdf

http://redwood.colorado.edu/vama5720/caps/images/thesispaper.pdf

http://123martina.wordpress.com/2009/06/01/3-razvoj-interneta/

75

14. RIS. Čas, ki ga Evropejci namenijo internetu (2004). Dostopno prek:

http://www.ris.org/db/27/6426/Raziskave/%C4%8Cas,_ki_ga_Evropejci_namenijo_in

ternetu/0/?preid=455 (11. 3. 2015).

15. ROUSE, MARGARET. TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol) is

the basic communication language or protocol of the Internet. Dostopno prek:

http://searchnetworking.techtarget.com/definition/TCP-IP (20. 1. 2015).

16. RTV SLO (2015) Skoraj vsa gospodinjstva z otroki imajo dostop do interneta.

Dostopno prek: http://www.rtvslo.si/stevilke/skoraj-vsa-gospodinjstva-z-otroki-imajo-

dostop-do-interneta/358983 (6. 7. 2015).

17. RTV SLO (2013) Telekom še vedno prvi, a mu vztrajno odjedajo tržni delež. Dostopno

prek: http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/telekom-se-vedno-prvi-a-mu-

vztrajno-odjedajo-trzni-delez/326247 (11. 3. 2015).

18. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (2013) Število uporabnikov

interneta na 100 prebivalcev Slovenije. Dostopno prek:

http://www.stat.si/letopis/2008/Grafikoni/22-08.pdf (28. 3. 2015).

19. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (2012) Stopnja registrirane

brezposelnosti. Dostopno prek: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/

Vsebina.aspx?leto=2014&ClanekNaslov=TrgDelaBrezposelni (29. 3. 2015).

20. T-2 (2013) Letno poročilo 2013. Dostopno prek: http://files.flipsnack.com/iframe/

embed.html?hash=ftk8wnnj&wmode=window&bgcolor=EEEEEE&t=

14110195841411019586 (16. 2. 2015).

21. T-2. O podjetju . Dostopno prek: http://www.t-2.net/o-podjetju (14. 2. 2015a).

22. T-2. Paket T3. Dostopno prek: http://www.t-2.net/paketi/t3-tera (14. 2. 2015b).

23. TELEKOM SLOVENIJE. O podjetju. Dostopno prek: http://www.telekom.si/o-

podjetju (14. 2. 2015a).

24. TELEKOM SLOVENIJE. Paketi TopTrio. Dostopno prek: http://www.telekom.si/

zasebni-uporabniki/paketi/vsi-paketi/paketi-toptrio/spoznajte-toptrio (12. 2. 2015).

25. TELEKOM SLOVENIJE. Priznanja storitev Telekoma Slovenije . Dostopno prek:

http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/priznanja-storitev-telekoma-slovenije

(14. 2. 2015b).

http://www.ris.org/db/27/6426/Raziskave/%C4%8Cas,_ki_ga_Evropejci_namenijo_internetu/0/?preid=455

http://www.ris.org/db/27/6426/Raziskave/%C4%8Cas,_ki_ga_Evropejci_namenijo_internetu/0/?preid=455

http://searchnetworking.techtarget.com/definition/TCP-IP

http://www.rtvslo.si/stevilke/skoraj-vsa-gospodinjstva-z-otroki-imajo-dostop-do-interneta/358983

http://www.rtvslo.si/stevilke/skoraj-vsa-gospodinjstva-z-otroki-imajo-dostop-do-interneta/358983

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/telekom-se-vedno-prvi-a-mu-vztrajno-odjedajo-trzni-delez/326247

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/telekom-se-vedno-prvi-a-mu-vztrajno-odjedajo-trzni-delez/326247

http://www.stat.si/letopis/2008/Grafikoni/22-08.pdf

http://www.t-2.net/o-podjetju

http://www.t-2.net/paketi/t3-tera

http://www.telekom.si/o-podjetju

http://www.telekom.si/o-podjetju

http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/priznanja-storitev-telekoma-slovenije

77

26. TELEKOM SLOVENIJE. Strateške usmeritve . Dostopno prek:

http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/strateske-usmeritve (10. 2. 2015).

27. TELEKOM SLOVENIJE. Zgodovina podjetja . Dostopno prek:

http://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/zgodovina (2. 2. 2015).

28. TRŽNI DELEŽI TELEKOM, TELEMACH, T-2, AMIS (2013) Dostopno prek:

http://internet.svetidej.com/internetni-informator/trzni-delez.html (2. 2. 2015).

29. VEHOVAR, VASJA, BATAGELJ, ZENEL, JARKOVIČ, MARJAN, KALIN,

TOMAŽ, KOZMUS, DAVOR, KRAMBERGER, ANTON, KRAŠOVEC, ROK,

LOZAR, KATJA,OBLAK, TANJA,REMEC, MATIJA, ŠKERLEP, ANDREJ in

TRČEK, FRANC(1998) Internet v Sloveniji. Izola: Desk .

30. VIDMAR, TONE (2013) Računalniška omrežja z internetnimi storitvami. Ljubljana:

Pesadena .

31. WIKIPEDIA. Internet v Sloveniji . Dostopno prek:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internet_v_Sloveniji (18. 1. 2015).

32. WIKIPEDIA. Brezžično omrežje . Dostopno prek: http://sl.wikipedia.org/wiki/

Brez%C5%BEi%C4%8Dno_omre%C5%BEje (1. 3. 2015a).

33. WIKIPEDIA. Internet accsess . Dostopno prek:

http://en.wikipedia.org/wiki/Internet_access (1. 3. 2015b).

34. WIKIPEDIA. Optična vlakna. Dostopno prek:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Opti%C4%8Dno_vlakno (1. 3. 2015c).

http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/strateske-usmeritve

http://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/zgodovina

http://internet.svetidej.com/internetni-informator/trzni-delez.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internet_v_Sloveniji

http://en.wikipedia.org/wiki/Internet_access

http://sl.wikipedia.org/wiki/Opti%C4%8Dno_vlakno

PRILOGA

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Priloga 1: Anketni vprašalnik

1. Spol (obkrožite črko pred odgovorom):

a) moški

b) ženski

2. V katero starostno skupino sodite (obkrožite črko pred odgovorom):

a) do 20 let

b) od 20 do 30

c) od 30 do 40

d) od 40 do 50 let

e) od 50 naprej

3. Status (obkrožite črko pred odgovorom):

a) študent

b) zaposlen

c) samozaposlen

d) nezaposlen

e) upokojen

4. Dosežena izobrazba (obkrožite črko pred odgovorom):

a) osnovna šola

b) srednja šola

c) višja/visoka

d) univerzitetna

e) doktorat

f) drugo

5. Koliko časa na dan uporabljate internet (obkrožite črko pred odgovorom):

a) do 1 ure

b) od 1 do 3 ur

c) od 3 do 6

d) več kot 6 ur

6. Katerega internetnega ponudnika uporabljate (obkrožite črko pred odgovorom):

a) Telekom Slovenije

b) AMIS

c) T-2

d) nobenega od naštetih

7. Na kateri paket ste naročeni (obkrožite črko pred odgovorom):

a) TV, internet, telefon (trojček)

b) TV, internet

c) internet

8. Ali bi zamenjali ponudnika storitev, če bi imel konkurenčni ponudnik boljšo ponudbo

(obkrožite črko pred odgovorom):

a) da

b) ne

9. Kaj vas je pritegnilo k izbiri vašega internetnega ponudnika (obkrožite črko pred odgovorom):

a) dobra reklama

b) nižja cena glede na isto ponudbo, kot pri konkurenci

c) boljši odnos do stranke

d) manj motenj v omrežju

10. Katera dva dejavnika sta vam pri vašem ponudniku internetnih storitev najbolj pomembna

(obkrožite črko pred odgovorom):

a) ugodne cene storitev

b) kakovost storitev

c) obveščenost in seznanjenost s ponudbo

d) novosti

e) hitro odpravljene tehnične napake

11. Če bi lahko zamenjali svojega ponudnika internetnih storitev, katerega bi izbrali (obkrožite

črko pred odgovorom):

a) Telekom Slovenije

b) AMIS

c) T-2

d) drugi

e) Ponudnika ne bi zamenjal.

12. Koliko znaša mesečni račun pri vašem ponudniki internetnih storitev (obkrožite črko pred

odgovorom):

a) od 0 do 20 EUR

b) od 20 do 40 EUR

c) od 40 do 60 EUR

d) nad 60 EUR

13. Ali se vam zdi, da je vaš mesečni račun previsok glede opravljene storitve (obkrožite črko

pred odgovorom):

a) da

b) ne

fakulteta za informacijske Študije -...

Documents