Februar 2009

Pravila za delo v specializirani uilnici M 2-113 1. Za uspeno izvedbo vaj je pomembno, da tudentje prihajajo na vaje pripravljeni in

s potrebnim priborom (primeren zvezek oz. delovno gradivo, pisalo, kalkulator, zahtevane predloge, ...). Na mizi so lahko le stvari, ki so neposredno povezane z vajo.

2. tudente prosimo, da si pred prihodom v prostore oistijo obuvala, odvena oblaila obesijo na stenske obealnike, torbe pa odloijo na polico na vrhu mize oz . za monitor .

3. Po odklepanju predala je potrebno klju takoj izvlei in ga zaasno shraniti v katlico v predalu (obstaja nevarnost odloma med izvajanjem vaje).

4. Pred prietkom vaj priporoamo, da preverite stanje delovnega mesta (kompletnost pribora v predalu, vizuelna kontrola elne ploe delovne mize in vgrajene opreme,). Opaene morebitne pokodbe takoj sporoite izvajalcu vaj, da opazke zabelei.

5. tudenti praviloma vsako uro zasedejo isto delovno mesto in so zanj med poukom materialno odgovorni.

6. Pri delu v laboratoriju se morajo tudenti zavedati nevarnosti udara elektrinega toka in morajo obvezno upotevati Pravilnik iz varnosti pri delu, da ne ogroajo sebe in drugih.

7. Delo z elektrinimi napravami zahteva zbranost, previdnost in vekratno preverjanje pravilnosti povezav oz. nastavitev, da se preprei monost nesree ali materialne kode.

8. Raunalniki so namenjeni za ustrezno tehnino in spletno podporo v okviru vaj, ter pripravo poroila v e-obliki. Uporaba raunalnika je dovoljena le za dejavnosti v okviru vaj, samovoljno spreminjanje nastavitev ali programske opreme je strogo prepovedano.

9. V raunalnike ni dovoljeno samovoljno nameati podatkovnih nosilcev z problematinimi datotekami, (virusi, demo programi, okuene datoteke,...) ali kopirati programske datoteke.

10. Vsa nameena programska oprema ima licenco. Nameanje programske opreme brez licence je prepovedano in predstavlja kritev Zakona o varstvu avtorskih pravicah.

11. Materialno kodo, povzroeno iz malomarnosti je dolan poravnati povzroitelj. e krivca za nastalo kodo ni mogoe izslediti, so dolni kodo poravnati tudentje iz skupine v kateri je nastala.

12. Blokovne ure se praviloma izvajajo brez v naprej predvidenih odmorov, vendar se pavze lahko izvedejo po dogovoru ali individualni potrebi.

13. Vsak tudent je dolan po konanem delu urediti svoje delovno mesto (izkljuiti naprave, preveriti izkljuitev obeh instrumentov v predalu, urediti merilne vezi v predalu,). Z morebitnimi novimi opazkami ali okvarami na opremi je potrebno seznaniti instruktorja, da problem zabelei oz. odpravi.

14. Odnaanje opreme, merilnega pribora, olskega delovnega gradiva ali kakrnekoli druge literature NI DOVOLJENO in se smatra kot kraja.

Skrbnik laboratorija C2113Franc travs, univ. dipl. in.

I. Navodila za delo z merilno opremoV predalu se nahajata digitalni in analogni merilnik, ki sta namenjena v glavnem za

kontrolne meritve, preverjanje stanja tokokrogov in preizkuanje komponent. Vsak od obeh merilnikov ima doloene prednosti in slabosti, zato naj bo tudentova kreativnost, da se sam odloi kateri je v konkretnem primeru primerneji in ga bo uporabil.

Za digitalni instrument je znailno, da je primerneji za natanneje meritve, meritve upornosti in e nekaterih drugih veliin ( temperatura, kapacitivnost,). Pri uporabi je potrebno izbrati samo ustrezno nastavitev veliine (V, A, W,..) in nastaviti vrsto tokokroga (DC, AC), izbira merilnega obmoja pa je avtomatska. Za digitalne univerzalne instrumente je znailno, imajo v reimu ohmmetra na sponki COM minus potencial notranjega tokokroga Kljub sodobnosti, pa digitalni merilnik ni najbolj primeren za meritev hitro se spreminjajoih veliin, ugotavljanje slabih stikov in prekinjanja elektrinih povezav ali za preizkuanje polvodnikih komponent.

Za te primere je primerneji analogni merilnik, saj nam odzivanje kazalca sporoa dodatno informacijo o asovnem spreminjanju veliine, ki pogosto omogoa dodatno sklepanje glede vzroka za teavo (npr. prekinjanje vodnika). Poleg tega ima tak preprost merilnik v reimu merjenja upornosti na vsakem obmoju razlino velikost merilnega toka, kar nam omogoa uspeno preizkuanje polvodnikih komponent. Za analogne univerzalne instrumente je znailno, imajo v reimu ohmmetra na sponki COM PLUS potencial notranjega tokokroga.

2

Splona navodila

II. Spominski osciloskop HAMEG HM 557

III. Merjenje faznega kota z osciloskopomZ dvokanalnim osciloskopom lahko izmerimo fazni kot med signaloma na slede nain:

Oba arka osciloskopa morata biti na isti izhodini liniji (da se prekrivata), Oba kanala naj bosta v AC reimu (da se izloi morebitna DC komponenta v signalu), Osciloskop mora biti v CHOPPERSKEM reimu

Nato z opazovanjem prehodov skozi nielni nivo nastavimo asovno bazo nastavimo tako, da dobimo na zaslonu priblino polovico periodo. Nato vkljuimo e variabilno nastavitev (VAR) in skrimo polovico periode na 9, 6 ali 4 razdelke (slika1). V primeru na sliki 1 dobimo konstanto 45/razdelek (za 180 pripada 9 razdelkov).Nato ocenimo e razmik nielnih prehodov med obema signaloma in pomnoimo t. razdelkov s konstanto in dobimo vrednost faznega kota v stopinjah.

T1= 9 razd. 180 /9 razd. konstanta = 20 / razd.

Ocenimo: T=3,1 razd. 20/razd 3,1 razd. = 62

Fazni kot pa lahko izraunamo tudi tako:00

0

634.1*/454180 === razdrazdTrazd

Na sliki 2 je izbrana nastavitev asovne baze tako, da znaa polovica periode signala 4 razdelke. V tem primeru znaa konstanta 45/razd. in zato ocena faznega kota nekoliko manj natanna. Najbolj ugodna je nastavitev na 6 razdelkov. Potej metodi lahko izmerimo fazni kot tudi med razlinimi oblikami signalov.

3

Slika 2

Slika 1

IV. Vgrajeni moduli, sistem zaite in varovanje tokokrogovV elni ploi delovne mize so vgrajeni moduli,

ki nudijo tevilne monosti za napajanje aparatov in merilnih vezij, ter pri tem omogoajo ustrezno zaito in varovanje. Modul za varovanje je opremljen z FID zaitnim stikalom, ki izkljui delovno mizo od napajanja v primeru pokodbe izolacije ali zaznavanja tokovne razlike. Zraven sta e dva instalacijska odklopnika za posamezne vtinice oz. vgrajene naprave. Te komponente lahko koristimo tudi kot stikala za VKLOP/IZKLOP delovne mize. Daljinsko zaitno stikalo gobica je namenjeno za izkljuitev vseh naprav v sili in deluje tudi na izkljuitev vseh tokokrogov v ostalih mizah (tudi raunalnikov).

V drugem modulu je avtotransformator, ki je opremljen z galvansko loitvijo in pripadajoima merilnikoma za izhodno napetost in tok ( rumeni sponki in bela vtinica). Rdea in rna sponka predstavljata dodaten izvor e usmerjene, vendar neglajene izhodne napetosti. POZOR! Skala ob gumbu za nastavitev napetosti je procentualna (ni umerjena v voltih) in je uporabljiva le za orientacijske nastavitve.

Napajalni modul sestavljata dva enaka stabilizirana napajalnika, ki omogoata individualno nastavitev izhodne napetosti. Pripadajoi displey kae glede na izbiro, izhodno napetost oz. pripadajoi tok. Izhodni tok je mogoe elektronsko omejevati v obsegu od 100mA do 1.5A. Poleg teh napajalnikov ima modul e dodatno napetostno stabilizirane izvore za fiksne napetosti +5V, +24V, +12V, -12V za tokovne obremenitve do 1A.

Vsi ti izvori so narejeni kot galvansko loeni viri in je za primer skupnega potenciala potrebno povezati pripadajoe sponke 0V oz . sponke z oznako (-). Za potrebe nizkonapetostne omrene napetosti je dodatno na voljo vir 2 krat 12VAC (rumene sponke), ki je prav tako galvansko loen.

"loveka ne more nauiti vsega, lahko pa mu pomaga uiti se." (Galileo Galilei)

4

I. Navodila za delo z merilno opremoII. Spominski osciloskop HAMEG HM 557III. Merjenje faznega kota z osciloskopomIV. Vgrajeni moduli, sistem zaite in varovanje tokokrogov