Prva pomoč

O FERI-juDekan, prodekaniReferat za študijske zadeveInfoInštituti na FERI-juTutorstvoECTSAIPS - Akademski Informacijski PodSistemUgodnosti za študente FERI-ja Gradiva in publikacijeŠtudentski svetNačrt FERI-jaŠtudent študentuSocrates erasmusŠtudij, šport, kulturne dejavnosti...ŠportKo študent na tekmovanje gre …Študentski boniKje najti zabavoŠtudentska društva in klubiŠtudijski koledar

Kazalo

456789

1011121314

15-1819-23

2425262728293031

Založnik: Društvo študentov FERI, Smetanova ulica 17, 2000 MariborUrednik: Jaka PolutnikPripravili: Daša Djuric, Daša Purgaj, Larisa Huremović, Danilo Majhenic, Alois Paulin, Dejan Cencelj, Lili Nemec, Ajda Gregorcic, Bojan Horvat, Matjaž Germ, Franja Pižmoht, Marjana Vukeljić, Mitja JeceljOblikovanje: Dejan Šmid, Stanko PerkoIlustracije: Jernej ŽumerTisk: Železnik in Železnik d.n.o., Radvanjska cesta 114, 2000 MariborNaklada: 2000 izvodov

Letošnje študijsko leto se bo pričelo na prav poseben način. Po dolgem času bomo pod isto streho združeni vsi študentje FERIja. Nova pridobitev fakultete, objekt G2, bo omogočila, da bomo študentje različnih smeri lahko bolje sodelovali, dosegali še boljše uspehe od predhodnikov ter zapustili lepo zapuščino zanamcem.

Prvi so že tu. Nova generacija brucev stopa v nov svet. Še brezskrbni bodo prišli skozi velika vrata, sledil bo pozdrav brucem, nato pa novo, študentsko življenje. Ob tem se vedno spomnem zanimive zgodbe, ki se je pripetila naši generaciji.

Kot bruci smo prišli prvega oktobra na fakulteto in z mešanimi občutki veselja in strahu sedeli v veliki dvorani Boruta Pečenka. Ko so eminentni možje začeli govoriti o mostovih in gradbenih podvigih, nam je zaledenela kri: ‘’Kje pa smo? Saj to ne more biti to. Nisem se vpisal sem!’’ Naslednji dan smo ponovno prišli v veliko dvorano Boruta Pečenka. Tokrat so bile besede bolj znane. Pisal se je drugi oktober in končno smo postali študentje.

Tudi letošnje leto se prične z drugim oktobrom. Generacija, ki je takrat prestopila prag, je v preteklih letih dosegala izredne uspehe, ki jih bo težko ponoviti. Morda pa bo prav letošnja generacija čez leto ali dve nadomestila sedanjo.

Jaka polutnik

Uvodnik

ZGODOVINA NA KRATKO

Študij elektrotehnike v Mariboru, takrat najbolj razvitem industrijskem središču v Sloveniji, je stekel spomladi leta 1960 v okviru tedanje Višje tehniške šole, ki je bila ustanovljena na iniciativo mariborskih gospodarskih organizacij in strokovnih združenj leta 1959.Leta 1973 je Višja tehniška šola prerasla v Vi-soko tehniško šolo, ta pa leta 1985 v Tehniško fakulteto. Drugostopenjski študij na oddelku za elektrotehniko Visoke tehniške šole je bil uveden jeseni leta 1975, leta 1977 pa še podiplomski študij. Ob uvedbi študija za diplomirane inženirje elektrotehnike je bila dodana smer avtomatika, v letu 1984 pa še program računalništva in in-formatike. V študijskem letu 1993/1994 se je pričel tudi interdisciplinarni študij gospodarskega inženirstva za področje elektrotehnike, ki ga je začel oddelek Elektrotehnike, računalništva in informatike Tehniške fakultete izvajati skupaj z Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru. Leta 1995 se je Tehniška fakulteta razdelila na štiri samostojne fakultete, med katerimi je tudi današnja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in infor-matiko. V študijskem letu 2001/2002 smo pričeli izvajati univerzitetni študijski program Telekomu-nikacije, v šolskem letu 2002/2003 pa univerzitet-ni študijski program Medijske komunikacije. Hiter razvoj fakultete v zadnjih dveh desetletjih lahko pripišemo njenemu spoznanju, da je razvoj znan-stveno-raziskovalne dejavnosti osnova za kakov-osten napredek visokošolskega izobraževalnega procesa in tehnološko posodobitev industrije.

ZABAVNA STATISTIKA

Prof. Potočnik nam je poskušal podati še nekaj zanimivih podatkov o fakulteti, o katerih se le tiho govori:Število računalnikov na fakulteti:Števila računalnikov nimam, lahko pa ocenim na kakih 500, že samo v računalniških učilnicah jih je kakih 150 ali več.

Skupna dolžina vseh kablov na FERIju:O kablih pa bi zelo težko kaj rekel. Koliko je ka-blov za elektriko položenih v objekt se mi niti ne sanja, o kablih za omrežje (in telefon) pa bi lahko govorili o stotinah kilometrov (samo za stari ob-jekt).

V G2 objektu je nekaterih kablov na nekaterih mestih preveč, drugih spet premalo. Potem so pa tu še optični kabli ...

Mesečni račun za elektriko:Račun za elektriko mi ni poznan, ga pa gotovo pozna tajnik fakultete g. Maks Svenšek

Število stopnic na fekulteti:Stopnice lahko sami preštejete

Domača naloga:Za domačo nalogo lahko pregledate, koliko je npr. varnostnih kamer vobjektu G2 :-)

In bolj resna zadeva, kako naj invalid na vozičku pride do predavalnicali pa recimo do administrativnega osebja v 5. nadstropju...

Daša Durić

4

O FERI-ju

DEKANred. prof. dr. Igor Tičar

Dekan je strokovni vodja fakultete. Sklicuje in vodi seje Senata FERI ter koordinira s prodekani, člani senata, s pedagoškimi delavci, s finančnim, administrativnim in kadrovskim osebjem, v skladu s statutom Univerze v Mariboru.Email: ticar@uni-mb.siLokacija: Dekanat, G2-3N.78Telefon: 02/220 70 04 Govorilne ure: torek, med 8 in 10 h

PRODEKAN ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOSTRed. prof. dr. Zmago Brezočnik

Prodekan za izobraževalno dejavnost je namestnik dekana na izobraževalnem področju. Sklicuje in vodi seje Komisije za študijske zadeve ter koordinira s člani komisije. Opravlja razne naloge, ki so potrebne za izvajanje študijskih programov.Kabinet: G-1102Email: brezocnik@uni-mb.siTelefon: 02/220 72 10Govorilne ure: ponedeljek, med 8 in 10 h

PRODEKAN ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOSTRed. prof. dr. Borut Žalik

Prodekan za raziskovalno dejavnost je namestnik dekana na znanstveno-raziskovalnem področju. Sklicuje in vodi seje Komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve ter koordinira s člani komisije. Je pristojen glede projektov tega področja in vodi izvolitveni postopek pedagoških delavcev.Kabinet: G2-2N.35Email: zalik@uni-mb.siTelefon: 02/220 74 71Govorilne ure: petek med 11 in 13 h

PRODEKAN ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJABojan Horvat

Prodekan za študentska vprašanja je namestnik dekana pri vprašanjih študentske tematike. Sklicuje in vodi seje študentskega sveta in sosveta na fakulteti ter koordinira delo s člani študentskega sveta. Je pristojen za reševanje razne študentske problematike, s katero se študentje srečujejo tekom študija.Kabinet: A-309 (začasna lokacija)Email: bojan.horvat1@uni-mb.siTelefon: 02/220 74 90GSM: 041 980 903

Bojan Horvat

Dekan, prodekani

KAJ JE REFERAT?

Referat za študijske zadeve je pisarna, bolje rečeno linica-okence, kjer urejaš vse stvari v zve-zi z vpisom, potrdili o šolanju, izpitih in stvareh, kar se tiče tvojega šolanja. Prvič se boš verjetno z njim srečal, ko boš potreboval potrdilo o vpisu ali pa boš moral indeks za vpis tvoje ocene pustiti pri gospeh iz referata, se odjavit, prijavit na izpit.

KJE GA NAJDEM?

Najbolj preprosto povedano … takoj na desni, če prideš na fakulteto skozi vhod na Koroški cesti ali pa z drugimi besedami v avli novega G2 objekta. Ne moreš zgrešiti.

URADNE URE IN TELEFONSKE ŠTEVILKE

Pri urejanju papirjev na referatu je treba upoštevati čas uradnih ur. Te so vsak dan med 11. in 13. uro. Če sicer potrebuješ kakšno infor-macijo o tvojem šolanju, lahko gospe iz referata tudi pokličeš. Pozor: Ne grizejo! Vprašaj karkoli te zanima! Če ne bo referat pravi naslov za to, te bodo preusmerili! Če si študent rednega študija, potem je prava telefonska številka 02/220 7020 med 8. in 15. uro ali mail: tatjana.senveter@uni-mb.si. Če študiraš izredno pa lahko, prav tako od 7. do 15. ure, pokličeš na 02 220 7007 ali pišeš na: marlenka.dolsak@uni-mb.si.

NAJPOGOSTEJŠE ZMOTE

Referat ni za podpiranje tvoje lenobe. Torej v referat ne nosiš podpisovati indeks, če ti tega izrecno ni naročil profesor, sicer zbiraš podpise direktno pri profesorju. V referatu ne dobiš potrdil o vpisu, tam ti jih samo ožigosajo in podpišejo. Potrdila o vpisu dvigneš v skriptarnici. Delovni čas najdeš na naslednji strani te knjižice. Nahaja se nasproti velike predavalnice Boruta Pečenka oz. na desno, če prideš na faks pri stranskem vhodu na Smetanovi ulici. Položnice za pristop k izpitu ne dvigneš in ne plačaš tukaj. Položnico plačaš na banki ali pošti (najbližja je na Slomškovem trgu). Od tam dobijo v referatu potrdilo o plačilu. Seveda ti želim, da bi bilo tega čim manj ali pa sploh ne. Kdaj plačaš izpit? Če k izpitu pristopaš že četrtič oz. po dogovoru s pro-fesorjem.

Daša Purgaj

6

Referat za študijske zadeve

KJE JE SKRIPTARNICA

Skriptarnico najdeš nasproti dvorane Boruta Pečenka (v njej je bil informativni dan) ali pa takoj na desno, zraven sanitarnih prostorov, če prideš na fakulteto skozi stranski vhod na Smetanovi ulici.

ZAKAJ JO POTREBUJEM?

V skriptarnici so potrdila o vpisu in študijsko gradi-vo, ki ga lahko naročiš tudi preko maila ali tel-efona in plačaš po povzetju. Seznam učbenikov, s katerimi razpolaga naša fakulteta, najdeš na spletni strani: http://www.feri.uni-mb.si/apps/skriptarnica/.Odpiralni čas in kontakt:ponedeljek, sreda, petek od 8. do 13. uretorek, četrtek od 8. do 13. ure in od 14.30 do 16.30Telefon: 02/220 7029E-mail: milena.mataln@uni-mb.si

KJE JE FOTOKOPIRNICA

Fotokopirnica se na FERI-ju nahaja zraven stare-ga referata oz. takoj pri glavnem vhodu v Tehniške fakultete. Ne smeš desno na stopnišče, ampak zaviješ levo in si tam. Zunaj na hodniku stoji tudi fotokopirni stroj na kovance. Kako deluje? Prepro-sto, daš mu kovanec za 10 SIT in skopira ti eno kopijo/stran. Sicer pa je cena črno-bele kopije pri stricu fotokopircu 8 SIT. Če imaš za skopirat malo več materiala, recimo cel zvezek zapiskov, pa se nekaj fotokopirnic nahaja tudi v bližini faksa na vhodu v Slomškov trg, ena pa tudi v drugi smeri proti Srednji gradbeni šoli.

KJE JE KNJIŽNICA?

Knjižnica Tehniških fakultet se nahaja v pritličju šole. Ko prideš pri glavnem vhodu na šolo, greš desno po stopnicah dol in na levi strani hodnika se ti bo na koncu hodnika izpisalo »knjižnica«.

KATERO IZKAZNICO POTREBUJEM?

Knjižnica je odprta vsem, čeprav je glede na vrsto literature namenjena predvsem študentom in pro-fesorjem Tehniških fakultet. Ima enotno izkaznico kot Univerzitetna knjižnica v Mariboru, zato, če si že član te knjižnice, nove izkaznice ne potrebuješ.

Če pa izkaznice še nimaš, si jo lahko daš narediti v katerikoli fakultetni knjižnici. Za to pa potrebuješ indeks ali študentsko, fotograf-ijo in osebni dokument. Članarino za knjižnico plačaš že s položnico ob vpisu na fakulteto. Več informacij na http://www.ktfmb.uni-mb.siOdpiralni čas in kontakt:ponedeljek - četrtek od 7.30 do 16.30 urepetek od 7.30 do 14. ureTelefon: 02/220 7562 (izposoja)

P.S.: Od 7:30 do 14:30 so uporabnikom na voljo vse knjižnične storitve (izposoja, informacije, fo-tokopiranje, izpis in vnos bibliografij, naročanje knjig, dodelitev UDK, poizvedbe v bazah po-datkov...), kasneje pa le izposoja in informacije o knjižnem gradivu

KJE LAHKO PARKIRAM?

Najpogostejše in večno vprašanje. Študentov na Tehniških fakultetah je namreč nekaj tisoč, parkirnih mest pa le nekaj deset. Tako je ver-jetnost, da bo tvoj avto stal pred fakulteto, zelo majhna. Priporočamo ti, da se zapelješ po sos-ednjih ulicah, poskusiš pri študentskih domovih na Lentu, pri Nogometnem stadionu in še kje. Nikakor pa ne parkiraj na pločnike in tam kjer je to prepovedano. Mestno redarstvo ima namreč zelo, zelo rado nas uboge študente in kaj hitro te lahko pričaka obvestilo za katerega boš dolžan plačati 10.000 SIT, če boš že imel srečo, da tvo-jega jeklenega konjička ni odpeljal pajek. Obstaja še ena rešitev. In sicer v garažna hiša na Lentu. Tam lahko najameš svoj parkirni pros-tor. Cene? Ob pogoju, da skleneš najem garaže za najmanj 6 mesecev, je mesečni najem 3.000 SIT. Dodatni začetni strošek je najem magnetne kartice, ki znaša približno 3 tisočake. Če polletne pogodbe ne skleneš, pa te bo mesečni najem stal 5.400 SIT. Če želiš še bolj podrobne informacije se obrni na gospoda Mitjo Žižka iz študentskih domov (ŠD UM je upravitelj GH Pristan) na tel: 02/228 42 17 ali na email: mitja.zizek@uni-mb.siČe pa si študent, ki prebiva v Mariboru je mor-da še najboljša povezava mestni avtobus. Za mesečno vozovnico boš potreboval 3.400 SIT, avtobusi pa ustavljajo v bližini fakultete.

Daša Purgaj

Info

GOVORILNE URE

Govorilne ure so ure profesorjev (izven rednega urnika), nosilcev predmeta, kjer se razrešujejo stvari povezane s predmetom, ki zadevajo tako profesorja kot študenta. Največkrat gre za vpis ocen v indeks ali razjasnitve nejasnosti, pove-zane z nalogami študenta. Govorilne ure, skupaj z email naslovi, se nahajajo na spletni strani FERI-ja.

*KORISTNI NAPOTKI:- pred govorilnimi urami je še vedno epošta, ki razreši majhne nejasnosti in je najlažji način za hitro komunikacijo s profesorjem- marsikatera stvar se razreši na predavanjih in prihrani čas in pot do kabineta- nekateri profesorji neradi rešujejo stvari po/med/pred predavanji- nekateri profesorji so nosilci večih predmetov, zato so njihove govorilne ure bolj obiskane, kar posledično pomeni tudi čakalne vrste pred kabi-netom- kabineti, kjer potekajo govorilne ure, so navadno na matičnih fakultetah profesorjev (če predavanje vodi profesor s PeF, se njegov kabinet nahaja na Pef-u in ne FERI-ju)

Larisa Huremović

1.INŠTITUT ZA AVTOMATIKO

Inštitut za avtomatiko se posveča temeljnim in aplikativnim raziskavam ter izobraževanju na področjih avtomatizacije tehnoloških postopkov, vodenja procesov, procesiranja signalov in daljin-skega vodenja, komunikacij, senzorskih sistemov in aktuatorjev, teorije sistemov in regulacij, mod-eliranja in identifikacij, električnih in precizijskih meritev, meritev neelektričnih veličin, avtomatiza-cije meritev, programske opreme v avtomatiki, inteligentnega vodenja, fuzzy in nevronskih siste-mov, komunikacij človek-stroj, elektrooptičnih sis-temov in krmilne tehnike ter multimedije.V sklopu Inštituta za avtomatiko deluje pet laboratorijev:-Laboratorij za elektro-optične in senzorske sis-teme,-Laboratorij za procesno avtomatizacijo,-Laboratorij za obdelavo signalov in daljinska vodenja,-Laboratorij za električne meritve,-Laboratorij za sisteme in vodenje.

2.INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO

Pomembnejša področja raziskovalnega dela inštituta za elektroniko in telekomunikacije so: for-malna in neformalna verifikacija sistemov, jeziko-vne tehnologije, razvoj konceptov multimodalne komunikacije v prihajajoèih generacijah mobilnih telekomunikacijskih sistemov, multimedija, ele-ktronska vezja, digitalni filtri, mikroračunalniške strukture, digitalno procesiranje signalov.V sklopu Inštituta za elektroniko delujejo štirje laboratoriji:-Laboratorij za digitalne informacijske sisteme, -Laboratorij za digitalno procesiranje signalov, -Laboratorij za mikroraèunalniške sisteme, -Laboratorij za elektronske sisteme. 3.INŠTITUT ZA INFORMATIKO

Inštitut za informatiko se posveča aktualnim raziskovalnim dogajanjem na področjih zago-tavljanja kakovosti programskega procesa, apliciranja multimedijskih tehnologij in definiranja učinkovitejših pristopov h komponentni izgrad-nji sodobnih informacijskih sistemov. V sklopu Inštituta za informatiko delujejo štirje laboratoriji:-Laboratorij za informacijske sisteme,-Laboratorij za podatkovne tehnologije,-Laboratorij za računalniško posredovano komu-nikacijo,-Laboratorij za sisteme v realnem času. 4.INŠTITUT ZA MOČNOSTNO ELEKTROTEHNIKO

Inštitut za močnostno elektrotehniko, je nastal z namenom, da združi v organizacijsko celoto vse učitelje, ki poučujejo predmete s področja močnostne elektrotehnike. Temu inštitutu je priključena še skupina učiteljev, ki predava in raziskuje na področju osnov in teoretske ele-ktrotehnike. V sklopu Inštituta za močnostno ele-ktrotehniko deluje pet laboratorijev:-Laboratorij za električne stroje.-Laboratorij za vodenje elektromehanskih siste-mov,-Laboratorij za energetiko,-Laboratorij za osnove in teorijo v elektrotehniki,-Laboratorij za aplikativno elektromagnetiko.

8

Inštituti na FERI-ju

KDO JE TUTOR?

Sama beseda tutor izvira iz latinščine in pomeni varuh, skrbnik. Funkcija izvira iz anglosakson-skega sistema izobraževanja, pred desetimi leti pa so jo uvedli tudi na FERI, da bi s tem povečali prehodnost med letniki in izboljšali odnos študent-profesor ter s tem tudi vzdušje na fakulteti. Tu-tor je »osebni učitelj«, ki v neposrednem stiku s študentom, torej s tabo, usmerja tvoj razvoj, skrbi za uspešnost tvojega študija in te motivira za os-ebno napredovanje v stroki. Njegova osnovna naloga je, da ti pomaga in svetuje pri reševanju morebitnih težav, problemov in kriz, ki lahko nas-topijo predvsem v prvem letu študija.

KAKO MI POMAGA?

To so predvsem vprašanja glede prijav in odjav od izpitov, pomoč pri iskanju študijske literature, potek študijskega programa, strokovne prakse, nadaljnjega izobraževanja in podobno. Prisluhne tudi drugim problemom, povezanimi s študijem in ti jih pomaga reševati. Njemu lahko tudi zaupaš, če z delom kakšnega profesorja nisi zadovoljen, če ne veš kako bi se lotil učenja za izpit ipd.

KDAJ DOBIM TUTORJA IN KJE GA NAJDEM?

Tutor ti je dodeljen v prvem letniku študija. Običajno je to eden izmed profesorjev, ki te bodo kasneje tudi učili, ali pa nekdo iz popolnoma druge smeri, saj so profesorju študentje dodeljeni naključno. V prvem mesecu študija ti tutor pošlje domov dopis z obrazložitvijo tutorskega sistema in konkretnim povabilom na razgovor. Običajno je ta razgovor v njegovem kabinetu, kjer ga najdeš tudi kasneje. En profesor je tutor večim študentom, zato bo na prvem sestanku morda malo gneče. Kasneje se lahko z njim dobivaš individualno.Tutor se srečuje s študenti individualno v času uradnih ur. Na individualnih pogovorih poteka razgovor na kolegialni način. Skupaj ugotovita težave, ki te tarejo, in jih skušata rešiti. V začetku študijskega leta in pred izpitnim obdobjem, ko se običajno pojavi največ vprašanj, pa so or-ganizirana tudi skupinska srečanja. Seveda je to odvisno od vsakega posameznika.

Pozor: TUTOR NI TVOJ INŠTRUKTOR!

Daša Purgaj

Tutorstvo5.INŠTITUT ZA RAČUNALNIŠTVO

Laboratoriji Inštituta za računalništvo obvladu-jejo in posredujejo celovita znanja tako s področij računalništva kot s področij informacijskih teh-nologij. V sklopu Inštituta za računalništvo deluje šest laboratorijev:-Laboratorij za računalniško grafiko in umetno inteligenco,-Laboratorij za računalniške arhitekture in jezike,-Laboratorij za načrtovanje sistemov,-Laboratorij za sistemsko programsko opremo,-Laboratorij za heterogene računalniške sisteme,-Laboratorij za geometrijsko modeliranje in algo-ritme multimedijev. 6.INŠTITUT ZA ROBOTIKO

Inštitut za robotiko izvaja temeljne in aplikativne raziskave na področjih raziskovanja in gradnje robotskih sistemov, avtomatizacije proizvodnje, senzorskih sistemov, teorije regulacij, modeliran-ja, identifikacij, računalniškega vodenja procesov, industrijske robotike, servosistemov, robotskih krmilnikov in regulacijskih sistemov v realnem času. V sklopu Inštituta za robotiko delujejo trije laboratoriji:-Laboratorij za energetsko elektroniko,-Laboratorij za industrijsko robotiko,-Laboratorij za kinematiko in simulacije

7.INŠTITUT ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Raziskave članov so posvečene predvsem področjem analitične mehanike, linearne algebre in funkcionalne analize.V sklopu Inštituta za matematiko in fiziko delujeLaboratorij za uporabno matematiko.

8. INŠTITUT ZA TELEKOMUNIKACIJE

V fazi oblikovanja

9. INŠTITUT ZA MEDIJSKE KOMUNIKACIJE

Svoj prostor je inštitut dobil v novem objektu G-2; na inštitutu pa delujeta dve študijski smeri: RTV produkcija in pa interaktivna grafična komunikac-ija.

Daša Durić

ECTS je kratica za European Credit Transfer Sys-tem. Povedano drugače, to je sistem, ki omogoča lažjo prenašanje akademskih točk in prizanvanje opravljenih obveznosti med partnerskimi ustano-vami. ECTS pa ni enako kot kreditne točke ECTS. Kreditne točke so dodeljene posameznemu pred-metu glede na zahtevnost. V enem letu mora študent zbrati 60 kreditnih točk ECTS. To pred-stavlja količino dela, ki ga študent opravi tako v času pedagoškega procesa kot tudi doma. Običajno se za vsak semester točke porazdelijo (30+30). Ker je potrebno v celem letu zbrati 60 ECTS točk, lahko dosežete v prvem semestru manj točk kot v drugem. Tako bi lahko v prvem semestru zbrali 28 točk, v drugem pa 32.Pozor! ECTS kreditnih točk ni možno prenašati med letniki ali pa si ustvarjati zaloge. Če imaš v enem letu več kot 60 ECTS točk, je zelo poh-valno, da si bil priden, vendar je potrebno tudi v naslednjem letu zbrati 60 ECTS točk.Vsak predmet je ovrednoten s točkami. Na ta način lahko tudi najenostavneje ugotovite, kateri predmeti zahtevajo več dela, vendar to ni splošno pravilo. Hkrati pa lahko na podlagi ECTS točk zamenjate svoj predmet s kakšnim drugim. Pri tem je seveda pomembno, da je tudi po zamen-javi predmeta izpolnjen pogoj 60ih ECTS točk v tekočem letu.Predmet se lahko zamenja tako, da se pogle-da v košarico, v kateri so zbrani vsi predmeti vseh fakultet. Ti predmeti so ponujeni s strani posamezne fakultete in se lahko vsako leto spre-meni. Iz te košarice lahko vzamete predmet, ki bi vam ustrezal, pregledate ustrezno število ECTS kreditnih točk in oddate prošnjo za zamenjavo na študijsko komisijo. Tam vam morajo zamenjavo odobriti.ECTS kreditne točke pa so zelo pomembne tudi, če razmišljate o odhodu v tujino. Tudi tu morate zbrati s predmeti, ki jih boste opravljali v tujini, za-dostno število ECTS točk. To število se spreminja glede na dolžino bivanja v tujini. Več podrobnosti pa najdete pri Socrates Erasmus koordinatorici izr. prof. dr. Tatjani Welzer ter svetovalki za Soc-rates Erasmus, Elisi Grabner.

Jaka Polutnik

10

ECTS

ECTS je sistem za nabiranje in prenos kreditnih točk. Izboljšuje preglednost in primerljivost sistemov in študijskih pro-gramov ter omogoča mobilnost študentov in medsebojno priznavanje opravljenih študijskih obveznosti. Uporablja se za nabiranje kreditnih točk, potrebnih za končanje študijskega programa, pa tudi za prenos kreditnih točk iz enega študijskega programa v drugega, in sicer med visokošolskimi zavodi v Republiki Sloveniji ter visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije in tujine. ECTS pripomore k privlačnosti evrop-skega visokega šolstva v primerjavi s sistemi zunaj njega, lajša dostop na trg dela, omogoča pa tudi priznavanje znanja, usposobljenosti in zmožnosti, pridobljenih s formalnim ali neformalnim učenjem in tako pripomore k razširjanju in uveljavl-janju vseživljenjskega učenja. ECTS spodbuja strategije poučevanja, ki so osredotočene na študenta: izhodišče je študijska oziroma delovna obre-menitev študenta. Takšno poučevanje je naravnano k študijskim rezultatom, kot so definirani v programu, temelji pa na sodobnih, inovativnih metodah, aktivnem učenju, skupinskem delu in individualnih stikih študenta z visokošolskimi učitelji in visokošolskimi sodelavci.

Uradni list RS 124/2004 z dne 19.11.2004 – Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, člen 2. Več na www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5200

foto: http://www.erasmus.unisa.it

KAJ NEKI JE AIPS?

AIPS oziroma Akademski informacijski podsistem je spletna aplikacija, namenjena elektronskemu vodenju tvojega študija oziroma tvojih izpitov. Strani na spletni povezavi https://aips.uni-mb.si/ so namenjene študentom, profesorjem in drugim uporabnikom, ki imajo dostop do njih. Za prijavo v sistem potrebuješ uporabniško ime in geslo. Tega boš dobil domov po pošti in ga moraš varno shraniti. Velja ti namreč celoten čas študija.

KAKO GA UPORABLJAM?

Za vstop v sistem izbereš varno ali odprto pove-zavo in se prijaviš s svojim uporabniškim imenom in geslom. Geslo si lahko po potrebi spreminjaš. V rubriki elektronska prijava se ti bodo izpis-ali izpitni roki, na katere se lahko prijaviš. Na izpit se prijaviš najmanj en teden pred izpitom, odjaviš pa se lahko 4 dni pred izpitom. Kasneje elektronska odjava ni mogoča in se moraš po-javiti na izpitu. Ko boš prijavljen na izpit, bo stanje tvoje prijave odprto. To (stanje) z vpisom ocene v sistem postane zaprto in ti imaš prvi opravljeni izpit. Če izpita nisi opravil, ga ne boš našel med rubriko opravljeni izpiti, ampak »vse prijavnice« Preko tega sistema se podobno prijaviš tudi na športno vzgojo, ob koncu leta pa ti bo omogočen elektronski vpis v višji letnik.

ALI POTEMTAKEM INDEKSA NE POTREBU-JEM?

Indeks je tvoje spričevalo in ga moraš nujno imeti in ga čuvati. V indeksu se namreč nahajajo tudi inskripcije in frekvence profesorjev. Kar pomeni, če hodiš na predavanja in vaje, ti mora profesor ob koncu semestra to tudi podpisati. Brez teh podpisov, se kljub opravljenemu izpitu, zaenkrat še ne moreš vpisati. Tako bo še v študijskem letu 2006/2007, potem pa več ne. Prav tako moraš v indeks vpisati vse opravljene izpite, ki ti jih mora profesor podpisati. Samo elektronsko zaključen izpit ne velja. Imamo dve evidenci, ki pa morata ob koncu študijskega leta biti identični. Predstav-ljaj si, da je AIPS elektronski indeks, ki ti hkrati omogoča tudi prijavo in odjavo od izpita. Po končanem delu se iz sistema obvezno odjavi oz. zapri brskalnik.

AIPS - Akademski Informacijski PodSistem DODATEN PLUS

V sistemu AIPS lahko tudi brez vpisovanja in reg-istriranja sproti preverjaš vse izpitne roke profe-sorjev in čas njihovih govorilnih ur.

ŠE NEKAJ

Če se pri prijavi in odjavi zmotiš in napake ne moreš ali ne znaš popraviti takoj pokliči v referat!

Daša Purgaj

POSTANI UPORABNIK

Prva stvar, ki jo potrebujete za dostop do računalnikov in ostalega na FERI, je uporabniško ime in geslo, ki ga dobite pri g. Matjažu Potočniku. Pri njem (kabinet F-103A) se lahko oglasite z in-deksom ali študentsko izkaznico ali pa mu pošljete mail na potocnik@uni-mb.si z imenom, piimkom in vpisno številko. Ko imate uporabniško ime in geslo, dobite z njim dostop do naslednjega: 1. računalnikov na FERI, 2. ftp strežnika za študente – ftp://ferisrv5.uni-mb.si, 3. brezžičnega izobraževalnega omrežja na FERI – BIO, 4. e-mail naslova (ime.priimek@uni-mb.si) – dobite ga, če ga posebej zahtevate.

Spodaj je le kratek opis tega, kako dostopate do zgoraj navedenih segmentov.

DOSTOP DO FTP STREŽNIKA ZA ŠTUDENTE – FERISRV5.UNI-MB.SI

V svoj ftp odjemalec (lahko tudi v Raziskovalca) vpišete v naslov ftp strežnika ferisrv5.uni-mb.si, uporabniško ime in geslo ali drugače: ftp://uporabniško_ime:geslo@ferisrv5.uni-mb.si/

DOSTOP DO BREZŽIČNEGA IZOBRAŽEVALNEGA OMREŽJA - BIO

S prenosniki se lahko povežete na BIO, ko naredite vse, kar piše v Navodilih za priklop, ki jih najdete na spletni strani: http://www.feri.uni-mb.si/bio. Tam najdete tudi informacije o tem, v katerih prostorih vam je na voljo brezžično omrežje.

DOSTOP DO E-MAIL-A

Prva možnost za dostop do vaših e-mailov je pre-ko spletnega vmesnika za e-mail: https://mail.feri.uni-mb.si. Druga možnost pa je preko odjemalcev za e-mail (Outlook Express, MS Outlook, Mozilla Thunderbird), kjer so nastavitve sledeče: pop3 strežnik: mail.feri.uni-mb.si, smtp strežnik: tak, kot vam ga je dodelil vaš ponudnik za internet (ISP).

BREZPLAČNA MICROSOFT-OVA PROGRM-SKA OPREMA

FERI ponuja svojim študentom in zaposlenim na-mestitev in uporabo naslednje licenčne program-ske opreme podjetja Microsoft: vseh operacijskih sistemov, vseh strežnikov, vseh razvojnih orodij razen Office, MapPoint in FrontPage, ter uporabo vseh knjižnic. Programsko opremo dobite tako, da si zgoščenke izposodite v knjižnici Tehniških fakultet ali pa si jo prenesete na svoj računalnik preko interneta. Več o tem najdete na spletnem portalu FERI (http://www.feri.uni-mb.si/), pod menijem Informacije za študente, nato pa MSDN Academic Alliance.

Lili Nemec

12

Ugodnosti za študente FERI-ja

ŠTUDIJSKO GRADIVO

Za opravljanje izpitov je potrebna literatura, ki vam jo profesorji predlagajo na prvih predavan-jih. V kolikor ste bili zadržani, lahko priporočeno literaturo najdete na spletnih straneh predmeta ali profesorja, sicer pa lahko pošljete tudi email. Večino potrebnih učbenikov ali skript lahko kupite v skriptarnici. Seznam gradiva je javno objavljen: http://www.feri.uni-mb.si/apps/skriptarnica/. Alter-nativo kupovanju učbenikov ponuja knjižnica, v kateri si lahko poleg knjig izposodite tudi MSDNA programe.

Knjižnica tehničnih fakultet je založena z različnimi znanstvenimi revijami. Vse bolj popu-larne so digitalne oblike izmenjave gradiva. Tako smo s sošolci napisali že kar nekaj manjših skript za posamezen izpit. Takšna gradiva najdete na spletnih straneh študijske baze (http://www.sba-za.net/). Na levi strani kliknete na našo fakulteto in poiščete literaturo. V okviru študentskega projekta je nastal portal Magnet (http://magnet.uni-mb.si/), ki prav tako omogoča izmenjavo študijskega gradiva. Pohvalno je, da ga je ustvaril en sam študent medijskih komunikacij.

E-študent (http://www.e-student.si/) je sistem za bazo znanja predvsem z matematičnim in računalniškim poudarkom. V lastni režiji lahko tudi sami podajate svoje znanje našim študentom s pomočjo spletnih strani, ki so nam na voljo na fakulteti. Sam sem za določene zapiske na svoji strani bil deležen marsikatere pohvale z oprav-ljenim izpitom, tako da kakršnokoli prispevanje gradiva ostalim študentom toplo priporočam (http://ferisrv5.uni-mb.si/~dm3809/).

S pomočjo nastavitve pravil na GMailu, si lahko ustvarite listo za sošolce. Tako si ustvarite naslov recimo nas.razred@gmail.com in ko bo kdo kaj nanj poslal, boste mail dobili vsi vpisani. Tudi profesorjem je lažje podati en razredni naslov, s katerim vas lahko obvešča, kot pa seznam posameznih.

Omenim naj še, da se bo 10. in 11. oktobra na fakulteti odvijal sejem za izmenjavo rabljene študijske literature.

Danilo Majhenič

ABAKUS

Zdravo! Hm, od mene so pričakovali, da (ker sem pač urednik) napišem malo o tem, kaj je Abakus... – pa začnimo: Abakus je akademska revija, ki je namenjena tehnični skupini akadem-ije. Primarno skušamo nagovarjati študente in profesorje na FERI in jim nuditi forum.

Projekt bazira na prostovoljnjem sodelovanju, kar pa ne spremeni dejstva, da za njim stoji ena boljših ekip in avtorjev, če ne celo najboljši team, kar jih je v slovenski sferi študentskih publikacij. Vsak, ki se želi pridružiti tej ekipi in aktivno sodelovati, je prisrčno dobrodošel, saj se za sposobne ljudi vedno najde zaposlitev. Pred-vsem so zaželjeni avtorji prispevkov, ki so v svoji naravi poljudnoznanstveni in pokrivajo tehnične novosti / aktualne teme s področij računalništva in informatike ter elektrotehnike (in vsem, kar tu spada zraven) in dogajanje na fakulteti.

Kontakt: alois.paulin@gmail.comAlois Paulin

Gradiva in publikacije

Še preden ste prav stopili čez prag fakultete, ste prejeli en kup informacij o študiju, obveznostih, dolžnostih in nekaj o pravicah študentov. Fakulteta deluje zaradi študentov, zato ima vsak izmed vas pravico vedeti tudi o pravicah študentov. Pri oseb-nih težavah se verjetno obračate na najbližjega, pri študentskih težavah pa se lahko obrnete na študentski svet (ŠS) FERI.

Študentski svet FERI je organ študentov fakultete, preko katerih skladno z Zakonom o vi-sokem šolstvu, statutom Univerze v Mariboru in s pravilnikom o delovanju in sestavi študentskih svetov samostojno in avtonomno obravnava študentsko tematiko ter problematiko na fakulteti. Vodi ga prodekan za študentska vprašanja, ki tudi sklicuje seje in zastopa študente te fakultete. Član študentskega sveta je lahko vsak študent, ki na volitvah v študentski svet prejme zadostno število glasov.

Študentsko problematiko mora nekdo sproti reševati, to pa najbolje zna prav študentski svet, saj ima v zasedbi dva člana iz vsakega letnika, absolventa in podiplomska študenta. Nekateri izmed njih so tudi v različnih komisijah, kjer im-ajo prav tako pravico povedati svoje mnenje in odločati o aktualnih problemih.

Velikokrat javnost študentski svet primerja z dru-gimi organizacijami, ki ne spadajo pod organe fakultete ali univerze. Te organizacije študentom omogočajo določene ugodnosti, obštudijske aktivnosti ter nudenje drugih uslug, predvsem posredovanje informacij. Krovna organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), v tem okolišu pa Študentska organiza-cija Univerze v Mariboru (ŠOUM). Zato je zelo pomembno, da študentje in širša javnost loči or-gane fakultete od organizacij, saj si študentske organizacije velikokrat določene dogodke narobe interpretirajo.

V jeseni bodo potekale nove volitve v študentski svet, kjer ima vsak študent možnost kandidirati za funkcijo člana. Je hkrati tudi priložnost, da se sooča z novimi izzivi na področju študentske tematike

Bojan Horvat

14

Študentski svet

16V posameznih nadstropjih so možna odstopanja od načrta.

18V posameznih nadstropjih so možna odstopanja od načrta.

Študent študentuPREDAVANJA

- potekajo v zimskem in letnem semestru- sam preceniš, kje je pametno biti prisoten, saj je nekje v končno oceno všteta tudi prisotnost (na-vadno 10%ocene)- prof. ne predavajo s svetlobno hitrostjo, s čimer strašijo v srednjih in osnovnih šolah- potekajo ustno, profesorji se radi poslužujejo projektorja, grafoskopa, table…- vodi jih lahko tudi profesorjev asistent, saj so mnogi profesorji veliko službeno odsotni- če predavanje poteka več ur skupaj, lahko ob predhodnem dogovoru s prof. premor zamenjate s predčasnim zaključkom

IZPITI IN KOLOKVIJI

- kolokvij pomeni del izpita ( tako je en izpit lahko sestavljen iz x kolokvijev, ki v skupnem seštevku tvorijo oceno izpita)- vsi roki so vnaprej napovedani- ni določene formule za pridobitev ocene, ampak je od prof. odvisno, katero kombinacijo bo zaht-eval (kolokvij+ustni zagovor,izpit+seminarska naloga,3 kolokviji…)- izpitni roki so porazdeljeni skozi celo leto - po koncu zimskega, letnega semestra in pred začetkom novega študijskega leta- informacije narave; kolikokrat lahko pristopite k izpitu in kdaj ga morem plačati ipd. dobite na referatu ali v statutu Univerze v Mariboru, ki je objavljen na spletni strani le-te

Larisa Huremović

20

Študent študentuUNIVERZITETNA KNJIŽNICA

- malo morje koristnih dejavnikov- nudi prostor za umirjeno učenje- možna rezervacija »samice«, sobe, kjer se učiš sam, brez navzočnosti mimoidočih- izreden dejavnik pri spoznavanju novih ljudi- nudi brezplačen dostop do Interneta- pozor pri plačevanju opominov: valuta (npr.500 sit) se plača na enoto (beri: eno knjigo), kar pomeni 500sit pomnoženo s številom izposojenih knjig = opomin- med knjigami je veliko učbenikov

FERI PORTAL(www.feri.uni-mb.si)

- uradna spletna stran fakultete- tu se nahaja vse, kar želite vedeti v zvezi s študijem- urniki za posamezne semestre so dostopni na strani najkasneje tri dni pred začetkom ( ali prej)- oglasna deska pomeni vse informacije, ki ih posredujejo zaposleni na fakulteti- profesorji, asisitenti, referat – in so ažurirane- tu se nahajajo trije forumi: študentski (izključno študentska tematika-vprašanja in odgovori v zve-zi s študijem), Forum Blabla (čvek vsepovprek) ter Mali oglasi (prodam, kupim…)- forumi so odlična zadeva za interakcijo z os-talimi študenti

UGODNOSTI BITI ŠTUDENT

- najbolj »fajn« je subvencionirana prehrana s študentskimi boni - ob prejemu študentske izkaznice lahko z njo uveljavljate popuste, pozanimajte se le, kje- spoznavanje ljudi z različnih koncev Slovenije in sveta- čudovita druženja pred, med in po predavanjih ter skupne priprave pred izpiti- svoboda v razporejanju časa- ugoden najem študentskih sob- študentsko delo (ponudbe najdete preko študentskih servisov)- ugodnejše cene letalskih vozovnic in potovanj- nabiranje izkušenj za kasnejše delo, saj so ref-erence in znanje tisto, ki nam bo priskrbelo za-poslitev (diploma je papir)

ŠTUDENTSKI BONI

- se ne prodajajo na študentskih servisih, ampak le na mestih, ki so pooblaščena za prodajo štud. bonov- kupuješ jih lahko le zase, pooblastila ne veljajo- lahko jih kupiš toliko, kolikor je delovnih dni v mesecu- možne so zamenjave, v kolikor vsega ne porabiš do izteka veljavnosti bona, za mesec vnaprej pa bonov ni mogoče kupiti- ob nakupu bonov je priporočljivo imeti drobiž, če se ne želite spustiti v vojno s prodajalkami- na mestih, kjer prodajajo študentske bone, je možen ogled/dvig publikacij, ki oglašujejo za-deve, primerne za študente in študentski žep (razna glasila, kupončke s popusti, letake o doga-janju v mestu…)

Larisa Huremović

Študijski program GING-a bo letos potekal že tri-najsto leto in se izvaja edini v Sloveniji v takšni obliki, zato bi pričakovali naval ob vpisu, a žal ni tako. Škoda, saj je služba diplomanta GING-a za-gotovljena, še posebej zunaj meja Slovenije. Tudi prepoznavnost diplomantov v slovenskem gosp-odarskem prostoru hvala bogu z leti raste, čeprav je še vedno veliko podjetij negotovih glede tega programa, saj so večina vajeni samo klasike: »ali si ekonomist ali elektrotehnik, oboje ne gre skupaj!«. Še kako gre, saj mora direktor podjetja obvladati stroko in ekonomijo!

Študij poteka na dveh fakultetah (EPF in FERI), to pa ne pomeni, da študirate vzporedni študij! Je le oblika študija, ki zahteva znanja s strani obeh fakultet. Skupno število izpitov je 39, od tega 11 na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Problem je, ker predavanja ekonomskih predmetov potekajo na EPF-u, ostalo pa na FERI-ju.

Če sem do sedaj samo hvalil, je potrebno priznati, da študij od študenta zahteva same presežnike, saj je obremenjenost študenta na semester kar velika. Sprva mogoče ne boste dojeli bistva, saj boste mislili, da vsaka fakulteta svoje uči, na vas pa je, da stvari začnete sami povezovati med sabo. Ne se vznemirjati, če tega ne boste takoj opazili, absolventski čas bo pravi za to. Če nas je še tako malo, smo pa študentje GING-a izmed »klasikov« zelo aktivni tudi izven pedagoškega procesa.

Bojan Horvat

ELEKTROTEHNIKA

Štirje standardni predmeti za smer elektrotehnike so osnove elektrotehnike, fizika, matematika in informatika. Priporočljivo je, da si nabavite HP-ja (kalkulator), ki bo znal ‘obračat’ matrike in os-tale kunštne stvari. To vam bo predvsem prav prišlo pri fiziki in osnovah ter pri kasnejših pred-metih, s čimer si prihranite marsikatero minuto peš računanja. Hitro rokovanje s kalkulatorjem je lahko ključnega pomena pri zadnjih minutah izpita. Predvsem kalkulatorji z veliko funkcijami potrebujejo svoj čas, da jih spoznate, zato si le preberite navodila za osnovno rokovanje, delo z matrikami, odvodi in kompleksnimi števili. Ko se boste vpisali v tretji letnik, preverite, ali je smer teoretične ali bolj praktične narave ter kaj od tega vam je bolj pri srcu (delo ali računanje). Pri starejših študentih in pri profesorjih se pozanima-jte, kako potekajo predavanja in vaje. Operiranje z matrikami, kakor tudi odvajanje in integriranje, vas bo v naslednjih letih spremljalo na študiju, zato čim prej poskrbite, da boste to snov obvlada-li. Za lažji kontakt s profesorji povprašajte, ali e-pošto pregledujejo redno ali ne. Profesorji so na govorilnih urah zato, da vam pomagajo pri kakšni snovi, ki je niste razumeli. Čeprav sem mnenja, da je bolje profesorja med predavanjem ustavit, mu povedati, da tega niste najbolje razumeli, in da naj ponovi

Danilo Majhenič

ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA – GING ELEKTROTEHNIKA

Verjamem, da ste si na razpisu ogledali tudi ta študijski program, in ste bili v zadregi, da o njem ne veste prav veliko. Upravičeno, saj ne morate vedeti podrobnosti, neupravičeno, če se o njem niste nič pozanimali. Še veste ne, kako cenjen in kako dolgo se že izvaja ta študij po svetu.

Študent študentu

»Podjetje potrebuje kader, ki obvladuje tehnično znanje, oplemeniteno z ustreznimi organizacijskimi in poslovnimi znanji – to je izhodišče za gospodarskega inženirja!«

22

Študent študentuRAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Na smeri računalništvo in informatika je v splošnem tako, da se kljub temu, da nihče ne preverja prisotnosti, splača hoditi na predavanja in vaje. Navadite se na popolnoma neosebni stik s predavateljem - vsaj v prvem letniku, ko pre-davatelj težko naveže stik s 160-imi študenti. Brešarja se kar hitro navadite, saj vas bo sprem-ljal štiri semestre in poučeval kar pet predmetov. Ne ustrašite se predavanj tudi v primeru, ko ne boste razumeli popolnoma nič. Večina stvari vam bo postala jasna šele takrat, ko jo boste pre-delali na vajah. Petkova bo prva in do tretjega letnika edina profesorica nežnejšega spola. Pri Kumperščaku je na ustnem izpitu kvantiteta pomembnejša od kvalitete, oboje skupaj pa čista, zaslužena desetka. Žumer je raztreseni profesor, ki ga nenehno obdajajo pomočniki (asistenti, tehnični sodelavci). Kljub temu, da mu je e-mail španska vas, vam lahko hitro pove kaj o delovanju računalnika. Hamler – Powerpoint slajdi in laser na platno. Kljub temu si na ustnem izpitu vzame čas za vsakega študenta posebej. In za konec - Heričko. Zabavna predavanja, ki so podkrepljena s primeri iz realnosti, pojasnjena pa z dobro znanima Jankom in Metko ter njegovo taščo. Rad piše kodo programa tik pred vašimi očmi in hkrati sprašuje za nasvete o tem, kaj bi dodali v program.

Mitja

TELEKOMUNIKACIJE

Pozdravljeni bruci, brucke študijske smeri tel-ekomunikacije. Pot, ki ste si jo izbrali z vpisom na to smer, bo trnova, polna vzponov in padcev. Najbrž ste že doumeli, da se bo prvi letnik vrtel okoli matematike in fizike. In tudi višji ne bodo nič drugačni. Začelo se bo z osnovami, ki bodo kmalu vse kaj več kot osnovne. Predmeti so težki in ab-straktni, zato mnogi že na druga predavanji niso več prišli. Tisti, ki ste se resno vpisali, vam svetu-jem opravljanje kolokvijev, ki so lažji od izpitov. Po novem pa lahko te ustne izpite opravljate s kolokviji, kar pa pomeni reden obisk na preda-vanjih. Ta pa niso kaj preveč zanimiva. Večinoma so suhoparna saj profesorji berejo iz prosojnic. Postavi se vprašanje, če se splača sedeti po tri ure v učilnici in prepisovati z table.

Precej dobre zapiske lahko dobite od študentov višjih letnikov. To pa so ponavadi že izvlečki snovi, ki jo profesor zahteva. Seveda pa je obisk vaj nujen. Vsak bo kmalu ugotovil, kaj se splača in kaj ne. Na informativnem dnevu so vam kazali marsikaj, vendar so pozabili povedati, da naša študijska smer nima nobenega svojega labora-torija za telekomunikacije. Ni opreme na kateri bi se lahko delalo kaj praktičnega. Do 4. letnika ne boste videli nobenega usmerjevalnika, IP tel-efona, antene ali česarkoli drugega, kar si kot bruci predstavljate pod imenom smer telekomu-nikacije. V Ljubljani imajo kar dva. Za žične in enega za brezžične telekomunikacije. Žal tako je in kmalu se boste sami zavedali krute realnosti. Upam da vas nisem prestrašil, ampak olajševati nima smisla . Le najmočnejši preživijo in tako pravilo velja tudi na našem ljubem faksu.

Dejan

Študent študentuMEDIJSKE KOMUNIKACIJE

»O študentih MK je znano predvsem to, da smo do zdaj bili ločeni od matične fakultete, kar je oteževalo interakcijo z ostalimi študenti FERI-ja. Predvsem na veliko žalost FERI-jevcev, saj ima program MK v prevladi študent-KE. Predavanja so potekala v prostorih Meltala (nad Trustom). Z letošnjim letom smo naseljeni v novem objektu G2. Verjetno bomo zdaj ob zas-tonjsko kavico in kekse, ki smo jih bili deležni za vsako dobro jutro v zimskem semestru. Namreč, vsak dan, ko smo prihajali na predavanja, nas je v skupnem predprostoru čakala obložena miza piškotov in tople kavice. Navsezadnje smo ugo-tovili, da profesorji nam, brucem, le ne izkazu-jejo takšne dobrodošlice, ampak gostijo seminar, konferenco ali predavanje v učilnici zraven naše. Jutranjega pozdrava pa le ne bomo pozabili.Značilna je visoka prehodnost iz letnika v letnik, kar ponazarja delovne navade in dober učni us-peh. Za to je zaslužna tudi dobra komunikacija med študenti višjih in nižjih letnikov, kar si štejemo v izredno prednost. Tako so vsako leto organ-izirani tudi skupni ogledi festivalov, predavanj, konferenc, kjer združimo prijetno s koristnim. Do zdaj smo prisostvovali na SOF-u (Slovenski oglaševalski festival v Portorožu), Magdaleni, Zlatem bobnu…tisto, kar zadeva nas in naš študij. Poleg novega znanja zmeraj prinesemo domov dogodivščine z večernih zabav in druženj. Pri tem doma pazljivo izberemo slike, ki jih ob-javimo na spletni strani.Večino predstavljamo tudi v DŠ FERI, mnogi sode-lujemo pri reviji Abakus, kjer si nabiramo izkušnje in reference za kasnejše novinarsko delo. Študij nam omogoča tudi mnogo obštudijskih dejavnos-ti, v katerih se preizkušamo, saj nam fakulteta nudi snemalno opremo, s katero smo mobilni tudi zunaj prostorov fakultete. Profesorji in nji-hovi asistenti so odprti za nove ideje, spodbujajo kreativnost na vseh področjih in sledijo korakom študentov.Bodoči medijski komunikologi skozi leto priprav-ljamo spoznavne večere za bruce MK, ter več zabav ob priložnostih kot so pust, novoletne počitnice ipd. Poleg zabave oblikujemo tudi oglaševalski material in večere korektno promo-viramo. Predvsem pa smo – kreativni.

Larisa Huremović

Kdaj že greš?

Septembra.

Aha. Za koliko časa pa?

Šest mesecev.

Uf. Kaj pa fant in družina?

Kaj? Nič. Spoštujejo mojo odločitev.

Ti verjetno potem zelo obvladaš nemščino?

Pravzaprav ne, upam pa da jo bom izboljšala. …

Približno tako so se odvijali vsi pogovori okrog izmenjave in priznati moram, da sem si ta ista vprašanja zadnji teden pred odhodom tudi sama začela postavljati. Kaj pa če ne bom zmogla? In potem sem se 9. septembra, na lep sončen dan, odpeljala v Celovec, kjer sem študijsko leto začela s tritedenskim intenzivnim tečajem nemškega jezika. Navkljub njegovi intenzivnosti, smo v prostem času vsi uporabljali angleščino. Uporabljali smo jo tako zelo, da sem angleško govorila celo s Slovenko iz Tolmina, tudi ko ni bilo nikogar drugega v bližini. Seveda tako dolgo, dokler tega nisva opazile.

Prepričana, da se bom s profesorji lahko dogovo-rila glede jezika in da jih uporaba angleščine ne bo motila, sploh zaradi kimajočih obrazov ostalih študentov, ki so menili, da je temu verjetno tako, sem na prvi študijski dan vstopila v pisarno za tuje študente, kjer me je pričakal nasmeh in »Auf Deutsch, bitte.« Kaj?! Predstojnica me je nato 20 minut prepričevala, da naj si rajši izberem predmete v angleščini (ki pa jih nisem mogla uporabiti za zamenjavo), saj naj bi profesorji pre-davali izključno nemško in ne bodo pripravljeni na nikakršne kompromise. Delno že vdana v usodo, toda ob spodbudi sostanovalke sem kljub temu odšla do profesorjev in jim razložila moj problem.

»Ja, aber naturlich. Kein Problem,« je bil odgovor vseh in začelo se je najboljše obdobje mojega izobraževanja.

Marjana Vukeljić

24

Socrates erasmus

With three-mounth experiance, I can hon-estly admit what I love about Slovenia: a great country, great people, great athmos-phere and a lot of good moments.

Anssi Kumpula, Finska

The first week I was here, I was feeling like ‘’What I am doing here, so far away from home?’’ Now, here in Maribor, I feel like at home. Different people, different strets, but I don’t feel like a stranger.

Ester Arnal Gas, Španija

Veliko dogovorov med profesorjem in študentom temelji na dobrem odnosu in ažurni komunikaciji, v smislu pravočasnega obveščanja o odsotnostih s predavanj, kolokvijev…«

Andrija Šulić, MK ( državni reprezentant v vater-polu): »Prednosti, ki mi jih ponuja fakulteta kot športniku so predvsem v tem, da se lahko s posameznimi predavatelji dogovorim za fleksi-bilno opravljanje študijskih obveznosti. Glede na to, da sem tudi član državne reprezentance, sem večkrat odsoten po cel mesec. Študiram medijske komunikacije in moram omeniti, da sem deležen razumevanja s strani fakultete, tako da lahko usk-lajujem tako šport, študijske obveznosti, kot tudi lastne iniciative na področju multimedijskega ust-varjanja in programiranja. Največjo težavo pred-stavlja odsotnost pri obveznih vajah, ampak tudi to oviro se da z dogovorom premostiti.«

Larisa HuremovićMatjaž Germ

Študij, šport, kulturne dejavnosti...

Vrhunski šport je na fakulteti prisoten predvsem preko posameznikov, ki uspejo združevati tre-niranje na profesionalni in polprofesionalni ravni, s študijskimi obveznostmi. Definicijo športnika, ki mu fakulteta omogoči usklajevanje študija z športom, lahko razberemo iz pogojev za odsot-nost iz obveznega pouka športne vzgoje. Sem spadajo športniki, ki na ekipnem nivoju tekmu-jejo v rangu za naslov državnega prvaka, tisti v individualnih športih, pa na državnih prvenstvih. Formalne organiziranosti športniki na univerzitet-nem nivoju sicer še nimajo, saj v statutu Uni-verze V Mariboru ne najdemo posebnih določil o statusu športnika. Razumevanje fakultete za želje in potrebe športnikov pa vendarle obstaja, razberemo ga lahko iz opravičevanja, sicer ob-veznega obiskovanja športne vzgoje in kot pou-darjajo športniki, iz individualnih dogovorov s predavatelji. Na fakulteti je kar nekaj študentov, ki dosegajo vrhunske športne rezultate, tako na državnem kot na mednarodnem nivoju.

Kulturne dejavnosti so poleg športa najbolj množična interesna dejavnost mladih. Poleg študijskih obveznosti kulturnik/umetnik opravlja svoje dolžnosti še znotraj organizacije/društva, katerega član je in s tem dolžan izpolnjevati obveznosti v okviru dejavnosti le-tega. Termini študijskih urnikov, izpitnih rokov, koncertov, nastopov… se velikokrat pokrivajo, v kolikor je študent primoran najti srednjo pot, ki mu omogoča uspešno usklajevanje obojega. Statut Univerze v Mariboru ostaja nevtralen za uveljavljanje poseb-nih pogojev izobraževanja, vendar nosilci pred-metov z razumevanjem sprejemajo neudeležbo na predavanjih in prošnje po dodatnem terminu za izpitne roke. Potrebno je poudariti, da marsik-do zahteva tudi pisno obvestilo, potrdilo o vzroku manjkanja z obveznih vaj ali izpita.

KAKO USKLAJEVATI ŠTUDIJSKE OBVEZNOS-TI Z INTERESNO DEJAVNOSTJO?

Larisa, MK (zbor Carmina Slovenica): » Status kulturnika je uradni dokument, pravna osnova, ki se v praksi uveljavlja pri enih bolj pri drugih spet manj. Naš program ima na srečo dovolj razumevajoče profesorje, da je možno »sedeti na obeh stolih«.

Pestra je tudi ponudba kopališč, fitnes centrov in ostalih športnih društev. Najbolj obiskano kopališče je Pristan v bližini Študentskega nasel-ja Lent. Fitnes centre najdemo tudi v nekaterih študentskih domovih, poleg tega pa je lepo ure-jen fitnes klub v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja. Za bolj zahtevne obiskovalce so v bližini študentskega utripa Fitnes studio Forma na Studencih, Fitnes Center Sokol Maribor in tudi studio v Medicinsko - rekreativnem centru Fon-tana v neposredni bližini študentskega kampusa. Za aerobiko med študenti skrbi društvo Bodifit (www.bodifit.net), ki organizira redne vadbe na UŠC in ponuja celoten asortiman, od pilatesa do fitnes joge. Posebno mesto med športnimi lokacijami v Mari-boru pa ima seveda Pohorje. Svetovno znano po-horsko smučišče je od centra mesta oddaljeno le nekaj deset minut. Športni center Pohorje (www.pohorje.org) nudi ogromno aktivnosti, tudi poleti. Od kolesarjenja, pohodništva, do paintballa in užitkov v adrenalinskem parku.Nedaleč stran od Maribora je tudi veslaški klub. Ta na Bresterniškem jezeru ohranja tradicijo uspešnih mariborskih veslačev. Veslaški kom-pleks ob jezeru se prenavlja. Tako bo kmalu v bližini Maribora zrasel moderen veslaški center, ki bo omogočal bistveno boljše pogoje za vadbo kot do sedaj.Tudi tistim, ki uživate predvsem v spremljanju športnih aktivnosti, v Mariboru ne bo dolgčas. V dvorani Tabor si lahko ogledate različna športna tekmovanja, od odbojke, košarke, rokometa. Ljubitelji nogometa si boste z veseljem ogledali kakšno nogometno tekmo na stadionu Ljudski Vrt, ki bo v kratkem dobil novo podobo. V Mari-boru delujejo tudi uspešni gimnastični, teniški, plavalni in atletski klubi. Možnosti za rekreacijo je v Mariboru več kot do-volj, potrebno jih je le izkoristiti. Študentje, ki pri-hajate iz različnih krajev po Sloveniji, zapomnite si, vsak Mariborčan vsaj enkrat na leto smuča na Pohorju in spremlja nogometno tekmo na Ljudskem Vrtu. V šali rečeno, jemljejo drugačno početje tukaj z zamero.

Matjaž Germ

Šport je pomembna prvina kvalitete življenja, saj redno ukvarjanje z različnimi športnimi aktivnost-mi pozitivno vpliva na razvoj gibalnih sposobnos-ti, le te pa so tesno povezane s stanjem na funk-cionalnem, psihičnem in socialnem področju. Še posebej športne aktivnosti in sprostitev potrebu-jemo študentje, mladi, ki smo v moderni družbi vedno bolj pod stresom že za časa študija. Za študente je organizirana športna vzgoja ob-vezna oblika dejavnosti že vrsto let. Ponudba programov športne aktivnosti je zelo pestra, po-leg klasičnih športov, kot sta naprimer nogomet in košarka, fakulteta ponuja tudi nekoliko manj razširjene športne panoge, kot na primer tenis, borilne športe ali smučanje, skratka za vsakega nekaj. Večina programov iz ponudbe športnih ak-tivnosti se izvaja v Univerzitetnem Športnem cen-tru Leona Štuklja (UŠC), ki je središče športnega dogajanja med študenti. Univerzitetni center, ki je lociran v bližini študentskega naselja na Gospos-vetski, služi svojemu namenu že od leta 1995. Poleg športne vzgoje se študentje lahko vključujejo še v različne organizirane aktivnosti v naravi, v izobraževalno športne programe, kot so na primer šola tenisa, smučanja, plavanja, jadranja, kajakaštva, jahanja, kakor tudi različna tekmovanja med fakultetami. Vključijo pa se lahko tudi v obštudijske športne aktivnosti, ki jih organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Pomembno vlogo v športnem življenju v Mariboru imata tudi Univerzitetna Športna Zveza in Za-vod Bodi Zraven, ki sta nosilca Zdrave Zabave, v okviru katere se izvajajo različne aktivnosti. Študentska rekreacija študentom omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa ob športu. Rekreacija traja celo študijsko leto, njeno bistvo pa je, da so študentom od določenih terminih na voljo kapacitete in infrastruktura. V okviru Zdrave Zabave se odvijajo tudi razna tekmovanja, kot so študentske lige in turnirji, izobraževanja, avanturistične aktivnosti, kot recimo polet z balo-nom ali jamarstvo in ostali projekti, med katerimi sta najbolj znana ZZ Nesov tek mladih in Fes-tival športa, ki bo letos med 2. in 27. oktobrom na različnih lokacijah v študentskem kampusu. Za rekreacijo si je potrebo kupiti kartico ZZ, ki stane okoli 5 tisočakov. Več o tem in ponudbi Zdrave Zabave si poglejte na spletni strani www.zdravazabava.com.

26

Šport

OPENAD.NET - GLOBALNA TRŽNICA IDEJ

OpenAd.net je globalna platforma za proda-janje in nakup marketinških in oblikovalskih idej. OpenAd med drugim razpisuje tudi mednarodno študentsko tekmovanje kreativnih idej imenovano OpenAdTalent. Več o omenjenem študentskem tekmovanju pa lahko preberete na spletni strani www.openad.net.

MEMEFEST -MEDNARODNI FESTIVAL ŠIRJENJA IDEJ

Leta 2002 ustanovljen festival Memefest pred-stavlja forum za izmenjavo idej in razpravo na področju komuniciranja. Sestavljajo ga tri osnovna področja, ki so namenjena tako dodiplomskim kot tudi podiplomskim študentom: »Komunikologija«, »Sociologija« ter »Vizualne komunikacije«. Več o festivalu na www.memefest.org.

MAGDALENA - MEDNARODNI FESTIVAL VIZUALNIH KOMUNIKACIJ ZAMLADE KREATIVCE

Magdalena je mednarodni festival, ki se zgodi vsako leto maja v Mariboru. Mednarodna žirija prvenstveno ocenjujejo moč ideje in ne izvedbe. Zmaga na festivalu Magdalena pomeni referen-co za vse tiste, ki iščejo pot v svet oblikovanja, oglaševanja in medijev. Več na www.magdalena.org.

Franja Pižmoht

Ko študent na tekmovanje gre …KRATEK PREGLED ŠTUDENTSKIH TEKMOVANJ

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in in-formatiko je prvenstveno znanstvena fakulteta, kjer se v sklopu študijskih programov vzpodbuja temeljno raziskovanje. Za vse, ki ste prepolni novih idej pa predstavljamo nekaj odmevnejših študentskih tekmovanj, kjer lahko svojo razisko-valno žilico preizkusite tudi najbolj ambiciozni. Na nekaterih izmed njih so bili v preteklosti uspešni tudi naši študenti.

ŠTUDENTSKO TEKMOVANJEV KONSTRUKCIJI IN VOŽNJI Z MOBILNIMI ROBOTI

V okviru Laboratorija za industrijsko robotiko se izvaja študentsko tekmovanje z mobilnimi roboti v konstrukciji in hitrostni vožnji po labirintu. Smoter tekmovanja je spodbujanje veščin programiranja in gradnje gibajočih se elektromehanskih naprav. Več o tekmovanju na www.ro.feri.uni-mb.si/tekma/.

IMAGINE CUP - VODILNOMEDNARODNO ŠTUDENTSKO TEHNOLOŠKO TEKMOVANJE

Cilj tekmovanja Imagine Cup je priložnost za inovacije in priložnost, da pokažete, kaj znate. Študenti se lahko preizkusijo v naslednjih kate-gorijah: »Načrtovanje programske opreme«, »Preizkus IT znanja«, »Izdelava kratkega filma«, »Izdelava algoritmov«, »Projekt Hoshimi – pro-gramerska bitka« in »Oblikovanje uporabniškega vmesnika«. Več na www.imaginecup.com.

ISTRABENZOV UP - JAVNI KADROVSKI NATEČAJ

V holdinški družbi Istrabenz od leta 2003 vsako leto objavijo javni kadrovski natečaj Istrabenzov up. Zmagovalec prejme nagrado v obliki izobraževanja doma in v tujini, v nadaljevanju pa možnost zaposlitve v družbah Skupine Istrabenz ter razvoj kariere. Več o tem na www.istrabenz.si.

In kako poteka prehranjevanje na bone? Skoraj vse restavracije, ki poslujejo s študentskimi boni, imajo v svojem jedilniku (po navadi na zadnji stra-ni ali pa v obliki že vnaprej pripravljenih brošur) seznam ponujenih jedi za študente. Študent tako ob naročilu na zahtevo gostinca vedno predloži še bon in pa svojo študentsko izkaznico (nikoli ne pozabi na oboje!) oz. potrjen indeks. Običajno za bon dobiš juho, glavno jed in solato ali sladico. Ponekod kar vse našteto, nekje pač le glavno jed in solato; odvisno od izbrane restavracije in pa vrednosti bona. Seznam restavracij (in nji-hove cene bonov) je na voljo v vsaki prodajalni bonov, pa tudi v brezplačnem študentskem infor-macijskem listu ŠTIL. Večinoma so restavracije odprte tudi pozno v noč in tudi med vikendi, zato se lahko hitro zgodi, da porabite vse bone, ki so vam na voljo za določen mesec. Če se znajdete v tej zagati, potem vam svetujem, da odkupite bone od prijateljev, kateri še niso prekoračili mesečnega limita. Lahko se tudi zgodi, da dobijo nekatere restavracije mesečne prepovedi pro-daje bonov (po navadi zaradi neupoštevanja pro-cedure poslovanja z boni), zato redno spremljajte obvestila v prodajalnah z boni, da ne boste kdaj neprijetno presenečeni. Pa dober tek!

Daša Durič

Študentski boni so nasploh zelo koristna stvar, saj za malo denarja (pri nakupu nas sofinan-cira država) lahko dobite topel obrok, vse tja od mehiških,kitajskih in vegetarijanskih jedi, pa tja do McDonald’s –a in različnih pic. V Mariboru imamo 4 prodajna mesta bonov; kam oditi po bone pa je odvisno od vaše dobre volje in želje po dolgem oz. kratkem sprehodu do pro-dajnega mesta. Pri tem bodite pozorni na delovni čas prodajalne; v času poletnih počitnic so de-lavni časi spremenjeni (skrajšani), na kar vas tudi prodajalne z obvestili na vhodu predhodno seznanijo.

In kdo je upravičen do bonov? Vsi redno vpisani študentje in študentje podiplomskega študija, ki niso zaposleni ter izredno vpisani študentje, ki niso zaposleni oz. prijavljeni na zavodu za za-poslovanje. Ob nakupu bonov morate zmeraj predložiti svojo študentsko izkaznico ali indeks. Pomembno pa je vedeti, da se morate bruci na-jprej vpisati v evidenco, kar pomeni, da boste s seboj prinesli potrjen indeks, študentsko izka-znico ali potrdilo o šolanju ter osebni dokument s sliko in matično številko (tj. osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje); če študirate izredno pa morate priložiti še potrdilo z zavoda za zaposlovanje, da niste zaposleni. To potrdilo brezplačno dobite na lokalnem centru za socialno delo. Kupovanje bonov s tujo študentsko izkazni-co pač ni dovoljeno.

Mesečno število bonov je omejeno, kupiš jih lahko toliko, kolikor je delovnih dni v posameznem mesecu; neodvisni od tega pa so boni za dostavo na dom. Za njih velja fiksna omejitev - max 5 na mesec. V Mariboru se cene bonov gibajo od 150 pa tja do 800 SIT. Če pa hočeš koristiti bone v kraju druge Univerze, pa kar bodi pripravljen na birokratsko teženje.

Boni imajo tudi omejen rok veljavnosti, ki je vidno zapisan na samem bonu. Če ti bon poteče, nič hudega, pač stopiš do najbližje prodajalne bonov, kjer ti ga bodo zamenjali. Ampak to moraš storiti takoj v naslednjem mesecu po preteku roka vel-javnosti!

28

Študentski boni

V mestu so najbolj obiskani Aroma, Astoria, Cafe Classic ter Ilich, če pa greste v nasprotno smer, proti Štuku, pa ne smete zgrešiti Kaosa, Kavarne Trust in pa seveda Štuka.

DRUŠTVA

V Mariboru najdete kar nekaj društev, v katere se lahko vključite. Med drugim KUD Študent, v okviru katerega deluje akademska folklorna skupina Študent in pa Akademski pevski zbor Maribor. Več informacij najdete na www.kudstu-dent.org. Če vas zanima ples, obiščite www.rolly.si. Ljubitelje filma bo prav gotovo zanimala stran www.filmsko.net, kjer se predstavlja Društvo za razvoj filmske kulture Maribor, tisti, ki bi želeli postati prostovoljci, pa lahko to storite v okviru društva Sožitje Maribor; kontaktna oseba je dominik.benko@kksonline.com. Zanimive dejavnosti pa ponujajo tudi v Kibli, ki se nahaja zraven Narodnega doma Maribor (več informacij na www.kibla.org).

KINO, GLEDALIŠČE, GALERIJE

Ob Dravi se nahaja multikino Kolosej, kjer lahko ob torkih kupite vstopnice po nižji ceni tj. 555 SIT, v mestu pa občasno delujeta kino Udarnik (zraven McDonald’s-a) in pa kino Partizan (pri Astorii, za ovinkom), kjer vrtijo manj znane filme, predvsem v okviru festivala DokMa (vsako-letni festival dokumentarnih filmov). Obiščete lahko tudi Mestno gledališče Maribor. Pri tem je pametno kupiti t.i. ŠIK kartico, ki omogoča določene popuste. Za nakup potrebujete potrdilo o šolanju. Galerije v Mariboru skoraj vedno nudijo prost vstop (odvisno od razstave), največ se jih nahaja v centru mesta, glavna med njimi, Umetnostna galerija Maribor, pa se nahaja poleg Satchmota.

Večji prireditvi, ki se jih morate udeležiti sta Lampijončki, ki se zgodijo v mesecu maju in ob zaključku študijskega leta Festival Lent.

Daša DuričMatjaž Germ

Kje najti zabavoMNOŽIČNA ZABAVA

Tisti, ki prisegate na diskoteke in popularno glasbo, boste slej ko prej zašli v enega od dveh največjih ponudnikov množične zabave v Mari-boru. Zelo znane so vroče zabave v klubu Trust (www.trust.si/klub). Nedaleč stran je legendarni Štuk (www.stuk.org) , kjer se lahko sprostite ob tematskih zabah, koncertih ali pristnih študentskih žurkah. Ljubitelji diskotek morate obiskati tudi Samsaro, ki se nahaja v Koloseju.

WE LOVE ROCK N ROLL

Za nekoliko manj petično družbo študentske mladine, ki prisega na bolj rockersko obarvano glasbo, je obvezen obisk KMŠ-ja. Klub Maribor-skih Študentov je lociran v neposredni bližini študentskih domov Lent, v kletnih prostorih gos-tilne Zlati Lev. Več o programu si lahko ogledate na http://www.klub-kms.si/. Dobro obiskani so tudi Bongos, Takos (oba v bližini Glavnega trga, ulica Mesarski prehod) in Kaos (V bližini Trusta).

ARTISTIČNA ZADOVOLJITEV

V Mariboru je poskrbljeno tudi za umetniške duše. Jazz klub Satchmo (http://www.jazz-klub.si/) ponuja svojim gostom odlične koncerte vrhunskih glazbenih zasedb, tudi iz tujine. Klub MC Pekarna, ki jo koordinira Mladinski Center Indijanez (http://www.klub-mc.si/) slovi po pes-trem programu, ki zajema alternativne klubske večere, koncerte ter predavanja in velja za srce mariborske alternativne kulture. Vedno pa se kaj dogaja tudi v Mladinskem kulturnem centru Maribor (MKC), ki ima svoj sedež na Ljubljanski (več informacij na mkc.maribor@guest.arnes.si), ter v Zavodu Pekarna magdalenske mreže, ki se nahaja v bližini Bolnišnice Maribor (več informacij na Pekarna.org).

KAM NA KAVO?

Ker je FERI kar dobro situiran, pot do najbližjega dnevnega bara oz. kavarne ne bo vzela preveč časa; tako je kar čez cesto bar Tropic in na ovinku lokal Picasso. V okvir 5 minut oddaljenosti spadata tudi Satchmo in Toto. Ko pa ste naveličani učenja v knjižnici, pa lahko skočite na relativno kratko pavzo v kavarno poleg nje.

Kontaktirate nas lahko na info@dsferi.org ali na forumu naše spletne strani http://www.dsferi.org. Vabljeni k sodelovanju pri naših projektih!

Danilo Majhenič, predsednik DŠ FERI

KLUB VIZUALNIH KOMUNIKACIJ (KVK)

Naj kreativnost zaživi!

Klub vizualnih komunikacij deluje kot sekcija DŠ FERI. Cilj kluba je združevanje študentov medi-jskih komunikacij (beri: medijcev) in informiranje le-teh o najaktualnejših medijskih dogodkih in študentskih dosežkih. Prav tako organiziramo predavanja strokovnjakov na naši fakulteti, skupinske obiske raznih konferenc in mnogo drugega. Če se nam želiš pridružiti pri kreativnem ustvarjanju ali pa samo na druženjih, si vljudno vabljen – kontaktiraš nas lahko na info@kvk.si. Če pa te zanima še kaj več o našem klubu, si lahko prebereš na http://www.kvk.si.

Lili Nemec, predsednica KVK

DRUŠTVO ŠTUDENTOV FERI (DŠ FERI)

Osnovna šola in kasneje tudi gimnazija ti dajeta občutek povezane skupnosti z veliko skupnimi interesi. Z morebitnimi šolskimi glasili, raznimi tekmovanji in vsem, kar spada zraven, se počutiš domače. Tega na FERI-ju nisem doživel. S svojo funkcijo predsednika DŠ FERI pa imam možnost razbijanja te monotonosti, saj je poglavitna naloga našega društva zabava študentov in na splošno izvajanje obštudijskih dejavnosti. Naš največji projekt, s katerim se lahko študentje FERI prepoznajo, je Abakus – tehnično-informa-tivna revija, katere Prilogo za bruce ravnokar držite v rokah. V njej povzemamo projekte, ki se izvajajo na fakulteti na vseh smereh. Tako veste, da znamo elektrotehniki povezati hladilnik na in-ternet, da računalničarji in informatiki s pomočjo dlančnika urejajo našo telesno stanje oziroma našo povezljivost v okolju, ter nato še medijci, ki poskrbijo za primerno oglaševanje in oblikovanje. Člani v društvu, ki so oblikovalci, uredijo plakate, s katerimi vas bomo letos ponovno povabili na brucovanje, LAN-party, takoj sedaj v oktobru pa bomo tudi skupaj zakolesarili. Čez zimo vas bomo razveselili s predavanji izobraževalne nar-ave, ki jih lahko po želji pripravite tudi sami.

30

Študentska društva in klubi

Študijski koledarŠTUDIJSKI KOLEDAR 2006/2007

Pri pripravi študijskega koledarja za leto 2006/2007 je upoštevan 37. člen Zakona o visokem šolstvu, 28., 29. in 89. člen Statuta Univerze v Mariboru, Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v RS (Ur. l. RS, št. 26 – 1091/1991) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS (Ur. l. RS, št. 91/2005). ponedeljek, 02. oktober 2006................................................začetek predavanj v zimskem semestruoktober 2006....................................................................................................................rektorjev dan*ponedeljek, 30. oktober 2006...............................pedagoškega procesa prosti dan, kolektivni dopusttorek, 31. oktobra 2006.................................................................................................dan reformacijesreda, 01. november 2006.................................................................................dan spomina na mrtveponedeljek, 04. december – petek, 08. december 2006.............................................podelitev diplomponedeljek, 25. december 2006...................................................................................................božičtorek, 26. december 2006....................................................................dan samostojnosti in enotnostisreda, 27. december 2006 – torek, 02. januar 2007.................................................novoletni prazniki*petek, 26. januar 2007..............................................................konec predavanj v zimskem semestruponedeljek, 29. januar – petek 16. februar 2007..............................................zimsko izpitno obdobječetrtek, 08. februar 2007.....................................................Prešernov dan, slovenski kulturni praznik**ponedeljek, 19. februar 2007.......................................................začetek predavaj v letnem semestruponedeljek, 02. april – petek, 06. april 2007...............................................................podelitev diplomponedeljek, 09. april 2007.................................................................................velikonočni ponedeljekpetek, 27. april 2007....................................................................................dan upora proti okupatorjuponedeljek, 30. april - sreda 02. maj 2007..............................................................prvomajski prazniki*ponedeljek, 07. maj – petek, 11. maj 2007.............................................................teden krvodajalstvačetrtek, 17. maj 2007......................................................................................................dan študentov*ponedeljek, 04. junij – petek, 08. junij 2007................................................................podelitev diplompetek, 08. junij 2007.....................................................................konec predavanj v letnem semestruponedeljek, 11. junij – petek, 06. julij 2007.......................................................poletno izpitno obdobjeponedeljek, 25. junija 2007............................................................................................dan državnosti**sreda, 15. avgust 2007.........................................................................................Marijino vnebovzetje**ponedeljek, 20. avgust – petek, 21. september 2007....................................jesensko izpitno obdobjetorek, 18. september 2007............................................................................dan Univerze v Mariborupetek, 28. september 2007...............................................................................konec študijskega leta

*pedagoškega procesa prosti dnevi:sreda, 27. december 2006 – torek, 02. januar 2007ponedeljek, 30. april - sreda 02. maj 2007četrtek, 17. maj 2007 **dela prosti dnevi:četrtek, 08. februar 2007ponedeljek, 25. junija 2007sreda, 15. avgust 2007 kolektivni dopust:ponedeljek, 30. oktober 2006sreda, 27. december 2006 – petek, 29. december 2006ponedeljek, 30. april 2007

Ajda Gregorčič