www.finance.si

PENI

NEOGLASNA PRILOGA

Slovenci spijemo manj kot liter penine na leto Vinska kultura predpisuje, da peneče vino odpremo čim bolj tiho in zamašek zadržimo v roki. Cilj je opazovanje ve-rižic drobnih mehurčkov, ki se pri tem dvigajo, in ne bučen pok, še manj pa polita tla. 30

»Če je nekoč peneče vino veljalo za vi-no slavja, se danes vse pogosteje upo-rablja tudi v vsakdanji potrošnji,« pravi Klavdija Topolovec, enologinja v podjet-ju Radgonske gorice. 30, 31

FINANCE, četrtek, 17. decembra 2009, št. 245

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 17. decembra 2009, št. 245www.finance.si30

»V naši družbi že več let po klasični metodi pripravljamo vrhunske penine Royal. Na vo-ljo so v štirih različnih okusih, in sicer polsuha in suha iz iz-branega grozdja sorte char-donnay, rosé iz sorte modri pinot, v tem letu pa je novost na trgu muškatna penina Ro-yal, pripravljena iz sorte rume-ni muškat,« pravi Irena Draš, članica uprave v podjetju Vinag Maribor.

Suha penina v družbi belih rib

Suha penina Royal je zelo primerna za aperitiv in dru-ženje z vrhunskimi hladnimi predjedmi, kot so marinade najboljših belih rib, kaviar, ribji carpaccio, odlična pa je tudi za vse vrste sorbetov. Po-nudimo jo ohlajeno na osem stopinj Celzija. Pridelana je iz grozdja bele sorte chardonnay po klasični metodi z drugim vrenjem v steklenici. Je prije-tnega sadnega vonja in z veliko elegantne svežine v okusu. Nje-no iskrenje spominja na perlo, ki jo tkejo drobni mehurčki in se dvigajo kvišku kot simbol kraljevskega vina, pojasnjuje sogovornica.

Polsuha penina ima rada tartufe

Posluha penina Royal je pri-merna za aperitiv in dopolnjeva-nje okusov ob testeninah s tartufi, lepo pa se prileže tudi k pehtrano-vi potici. Ravno tako jo ponudimo ohlajeno na osem stopinj Celzija. »Pridelana je iz grozdja bele sorte chardonnay. Je prijetnega sadne-ga vonja in z okusom prijetne, pol-ne zrelosti. V njej lahko odkrijemo več odtenkov. Ko se nam nežno topi v ustih, nas iskrenje njenih mehurčkov pripravlja tudi na zanimiva kulinarična doživetja,« opisuje Draševa.

Rosé sodi k suhomesnim delikatesam

»Modna penina Royal rosé

Mehurčki s strmih Letošnja novost je polsuha penina iz sorte rumenBližajo se dnevi, ko bomo vsaj za nekaj trenutkov pozabili na vsakdanje težave in nevšečnosti. Ob tem času bomo zanesljivo segli po kozarcih, polnih čarobnih mehurčkov.

»Penino vedno postrežemo primerno ohlajeno na šest do osem stopinj Celzija in v pri-mernih kozarcih. Za odpiranje vedno uporabljamo krpe. Če smo penino pravilno odprli, se ne sme slišati pok in tudi nobe-na kapljica nam ne sme uiti iz steklenice,« pravi Klavdija To-polovec, enologinja v podjetju Radgonske gorice.

Kultura pitja penin se izboljšuje

Slovenci spijemo manj kot li-ter penine na leto, vendar sogo-vornica poudarja, da se kultura pitja in uživanja penin počasi izboljšuje. »Če je nekoč pene-če vino veljalo za vino slavja, se danes vse pogosteje uporablja tudi v vsakdanji potrošnji. Pe-nina je vsekakor najprimernejši aperitiv, lahko pa spremlja tu-di celoten meni,« pojasnjuje sogovornica.

Dve osnovni metodi pridelave

Penine pripravljajo po dveh osnovnih metodah. Prva je klasična oziroma tradicio-nalna metoda s sekundarno fermentacijo v steklenici, druga pa tankovska oziroma charmat metoda s sekundarno fermentacijo v visokotlačnih cisternah oziroma avtoklavih. »Pri klasični metodi sekun-darna fermentacja ob dodatku selekcioniranih kvasovk sev Bayanus poteka v stekleni-cah, torej gre za tradicional-no ‚šampanjsko‘ metodo, pri charmat metodi pa prav tako ob dodatku selekcioniranih kvasovk sev Bayanus v viso-kotlačnih cisternah. Pri obeh metodah je nastali ogljikov di-oksid rezultat naravne sekun-darne fermentacije,« razlaga enologinja.

Najpogosteje se uporabljata chardonnay in modri pinot

»Katero osnovno vino bo-mo izbrali za peneče vino, je odvisno od posameznega

Slovenci spijemo maNekoč so bile penine vino slavja, danes se vseNačeloma velja, da penina ni primerna za dolgo arhi-viranje. Kadar jo hranimo doma, mora biti položena vodoravno, tako da je zamašek vedno vlažen, pri konstantni temperaturi in v temi.

»Če smo penino pravilno odprli, se ne sme slišati pok in tudi no-bena kapljica penine nam ne sme uiti iz steklenice,« pravi Klavdija Topolovec, enologinja v podjetju Radgonske gorice.

▶

pridelovalca in tudi od tega, s katerega območja pene-če vino izvira. Najpogosteje uporabljeni sorti pri nas sta chardonnay in modri pinot.

Vseh penin in šampanjcev je v Mercatorjevi ponudbi skoraj 160, zanimiv pa je podatek, da med najbolje prodajanimi 50 peninami po količini (ki dosega 98 odstotkov celotne količinske prodaje) najdemo samo pet tu-jih, vse preostale so domače, ki

Občutno več se proda domačih peninCena najbolj prodajane domače penine je okoli devet evrov Med najdražjimi je šampa-njec Krug Rose, peneče vino Dom Perignon ima približno srednjo ceno med dražjimi, cena najbolje prodajane domače penine pa je okoli devet evrov, v času sezone pa so akcijske cene še nižje, pravijo v Mercatorju.

imajo praviloma občutno nižjo ceno od tujih, njihova kakovost pa ne zaostaja.

Največja prodaja novembra in decembra

Za ocene prodaje je še pre-zgodaj, okvirno pa se najbolje prodaja domača penina (najbo-lje prodajana za dobro tretjino prodaje vseh penin). Glavnina prodaje se sicer ustvari v no-vembru in decembru, zgovo-ren pa je podatek, da dobavi-telj najbolje prodajanih penin v zadnjem četrtletju ustvari približno 60 odstotkov prodaje celotnega leta, razlagajo v Mer-catorju. Dobavitelji, predvsem tujih penečih vin, v času sezone ponudijo pri peninah dodano

vrednost v obliki posebnih pa-kiranj (kartonov, darilih škatel in kozarcev).

Šampanjec za skoraj tri tisoč evrov

»Šampanjska klet Krug je aprila lani spet presenetila z novostjo, ki se imenuje Clos d‘Ambonnay. To je letniški šam-panjec, za zdaj 1995, in ‚blanc de noir‘, torej belo iz rdečega, kar pomeni bel šampanjec iz mo-drega pinota. Clos d‘Ambonnay je ena od najprestižnejših leg v Montagne de Reims, velika vse-ga 65 arov. Zato drobnoprodajna cena tega petičneža seže tja do 2.800 evrov. Razkošje ima pač svojo ceno,« pravi Uroš Bočko iz Provina.

Za pridelavo vrhunskega penečega vina po klasični metodi mora preteči min▶

2.800evrov stane penina Clos d‘Ambonnay v Sloveniji.▶

PENINEFINANCE, četrtek, 17. decembra 2009, št. 245www.finance.si 31

Kako hraniti in piti penine?

Peneča vina postrežemo pri temperaturi od šest do osem stopinj Celzija, saj bomo s tem zagotovili dolgotrajnejše iskre-nje.

Vinska kultura predpisuje, da moramo peneča vina odpreti čim bolj tiho in zamašek zadrža-ti v roki. Cilj je opazovanje veri-žic drobnih mehurčkov, ki se pri tem dvigajo v vinu v steklenici, in ne bučen pok, še manj pa po tleh polito vino.

Peneče vino ponudimo v brez-barvnem in prozornem kozarcu na dolgem peclju s tankimi stenami.

Kozarce za peneče vino mora-mo dobro splakniti pod tekočo vodo, saj ostanki pralnih praškov preprečujejo iskrenje.

Steklenico penečega vina položimo v hladilni vrč, ki smo ga napolnili z mešanico ledu in vode (in ne zgolj ledu, saj bi s tem v vinu povzročili tempera-turni šok).

Za aperitiv so primerna pe-neča vina, ki vsebujejo manj sladkorja, medtem ko lahko za digestiv ponudimo peneča vina z več sladkorja.

S penečimi vini v večji družbi ne nazdravljamo s trkanjem ko-zarcev, izjema je ožji krog ljudi, ki se dobro pozna.

Peneča vina hranimo v te-mnem prostoru, kjer ni večjih temperaturnih nihanj.

Penečih vin ne kupujemo za večletno zalogo, saj po daljšem času izgubijo iskrivost.

Ljudje, ki so nagnjeni k vne-tju grla in želodčne sluznice, naj raje ne pijejo penečega vina.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Kozarec ustrezne oblike spodbuja tok mehurčkov, ki se enakomerno razporedi po ko-zarcu in zadržuje vinsko aromo. Čeprav so modni široki kelihi, jih strokovnjaki ne priporočajo, ker mehurčki prehitro izginjajo oziroma se iskrijo le na površi-ni. Kozarec vedno držimo pri peclju. S tem preprečimo, da bi toplota roke segrela penino, zato ta ostaja dlje časa primerno ohlajena.

Široki kelihi primernejši za degustacije

»Pri penini je bistveno, da so mehurčki čim manjši in čim bolj gosti, kar je odvisno od tehnologije izdelave in nači-na serviranja. Pravi kozarci za penino imajo na dnu zarezico, iz katere izhajajo mehurčki. V višjem kozarcu se izrazijo prave arome in mehurčki lep-še izhajajo, pri širših kozarcih pa se vse vonjave ne pokažejo, saj se mehurčki razbijejo. Širše kozarce uporabljamo predvsem za namene degustacije,« pravi

Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering. Poudar-ja, da se penina vedno natoči za najmanj en deciliter višine in da se z njo nikoli ne trka.

Zelo pomembno je tudi, da kozarce dobro splaknemo pod tekočo vodo, saj ostanki pralnih praškov preprečujejo iskrenje.

Penino vedno točimo v visoke kozarce Penino vedno postrežemo v ozkih in dolgih kozarcih z dolgim pecljem. Že izumitelj šampanjca Dom Perignon je predlagal obliko podaljšanega tulipana.

je pridelana iz rdeče sorte mo-dri pinot. Odlikuje jo prijetna sadnost v vonju, ki spominja na značilnost osnovne sorte, v okusu pa nam razodeva ži-vahnost, ki jo iščemo v peninah zaradi značilnega iskrenja ra-doživih mehurčkov. Po šestih letih zorenja v steklenici peni-na Royal rosé deluje umirjeno in zrelo. Zelo je primerna za aperitiv, mirno pa jo lahko postrežemo k zelenjavnim testeninam, suhomesnim de-likatesam in bolj suhim sirom,« svetuje sogovornica.

Novost – muškatna penina »V tem letu pa smo trgu

ponudili tudi novost, in sicer penino Royal z oznako muškat.

Je polsuha, pridelana iz sorte rumeni muškat, in kot vse pre-ostale penine Royal je tudi ta narejena po klasični metodi. Je izjemno živahna in igriva, saj nas že po vonju opomni na osnovno sorto, njen okus pa to le še potrdi. To je penina, ki nas očara že ob prvem srečanju, zato je zelo primerna kot ape-ritiv,« razlaga Draševa.

Strme vinogradniške lege Sicer pa imajo v podjetju

Vinag približno 200 hektarjev vinogradov na najboljših vino-gradniških legah mariborskega vinorodnega okoliša. Zanj so značilne predvsem bele sorte, ki dajejo prijetno pitna, sveža vina, pa tudi vrhunske, zrele

radgonskih vinogradov ni muškat, narejena po klasični metodi

predikate in vina posebnih tr-gatev. Na desnem bregu reke Drave so najbolj znane lege Pe-kre, Limbuš in Pekrska gorca, na levem bregu pa Kamnica, Po-čehova, Meljski hrib, Celestri-na, Košaki, Kresnica, Špičnik in Svečina. »Prava posebnost je vinograd, ki se razprostira na mestu najbližjem griču Pi-ramidi. Renski rizling iz tega vinograda je še posebno znan in čislan med ljubitelji in po-znavalci. Zaradi strme lege je uporaba kakršnekoli meha-nizacije praktično nemogoča, ugoden kot, pod katerim sončni žarki padajo na zoreče grozdne jagode, pa zagotavlja vrhunsko kakovost vina s te lege,« zatrjuje sogovornica.

Integrirana pridelava »Tudi v prihodnje si bo

družba prizadevala ostati eden vodilnih vinarjev in sadjarjev v našem okolju. Že več let se izvaja integrirana pridelava grozdja in sadja, kar pomeni, da je organizira-na na način, ki kar najmanj obremenjuje okolje, pri če-mer se za zaščito uporabljajo samo posebej dovoljeni pri-pravki. Količinsko se proi-zvodnja ne bo bistveno pove-čevala, posebna skrb pa bo, tako kot doslej, namenjena proizvodnji visokokakovo-stnega sadja in vina, ki ga bo družba ponudila domačemu in tujemu trgu,« napoveduje Irena Draš.

anj kot liter penine na leto e pogosteje uporabljajo tudi v vsakdanji potrošnji

NASVETI

Načeloma izbiramo sorte, ki nam dajejo dokaj nevtralna vina s poudarjeno kislino, kar velja predvsem za penine, pridelane po klasični oziroma tradicionalni metodi. Vendar pa se nekateri odločajo tudi za druge aromatične sorte vina, ki so primernejše za pridelavo penin po charmat postopku,« pravi sogovornica. Dodaja, da v Radgonskih goricah za zlato radgonsko penino, ki je pride-lana po tradicionalni metodi, uporabljajo sorto chardonnay, za rosé zlato radgonsko peni-no modri pinot, srebrna rad-gonska penina pa je pridelana po charmat postopku, kjer kot osnovno vino uporabljajo cu-vée, sestavljen iz sort char-donnay, laški rizling, šipon, rizvanec in sauvignon.

Kozarec ustrezne oblike spodbuja tok mehurčkov.▶

Mešajo lahko tudi različne letnike vin

»Pri pridelavi penečega vina zakonodaja ni tako stroga kot pri pridelavi mirnih vin. Osnovno vi-no za peneče vino cuvée je lahko pridelano iz vina različni letnikov. Kadar pa je peneče vino pridelano iz vina enega letnika, govorimo o letniški penini. Pri pridelavi osnov-nega vina za penino je tudi dovolje-no mešanje belih in rdečih sort, ki so pridelane po tehnologiji belega vina. Kadar je penina pridelana sa-mo iz grozdja bele sorte, govorimo o penini ‚blanc de blanc‘ (belo iz belega),« razlaga enologinja.

Vrhunska penina leži najmanj devet mesecev

Zakonsko je določeno tudi, koliko časa mora preteči, preden sme peneče vino priti na trg. »Za

pridelavo kakovostnega pene-čega vina (charmat prostopek) mora od sekundarne fermen-tacije in ležanja na kvasovki po sekundarni fermentaciji pa do trenutka, ko pride penina na trg, preteči minimalno 90 ozi-roma 30 dni, če so visokotlačne posode opremljene z mešali. Za pridelavo vrhunskega penečega vina po klasični metodi pa mora preteči minimalno devet mese-cev,« pojasnjuje sogovornica.

»In« je rosé penina »Kot povsod se tudi na po-

dročju penin pojavljajo modne smernice. Če smo pred leti popili več polsuhih, danes prednjači potrošnja suhih penin. Narašča pa potrošnja rosé penin, kar je seveda povezano z modo,« pravi enologinja.

nimalno devet mesecev

Drea

mst

ime

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 17. decembra 2009, št. 245www.finance.si32

Jagode s penino Sestavine:

1 kg jagod2–3 dl penine3–4 žlice sladkorjaJagode operemo, očistimo in

narežemo na rezine ali kocke. Potresemo jih s sladkorjem in prelijemo s penino. Običajno je dovolj toliko penine, da prekri-je jagode, lahko pa je seveda dodate več, saj je tak kozarček penine izredno dober, ker se navzame arome jagod. Postre-žemo v visokih širokih kozarcih na pecljih s primerno servirno žličko.

▶▶▶▶

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednica priloge:Tanja PavovecTel.: (01) 30 91 421E-pošta: tanja.pavovec@finance.si

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 532E-pošta: polona.kostomaj@finance.si

Računalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Penine so oglasna priloga časnika Finance.

Osamosvojitvena penina Pred leti so Mastnakovi na domačem vinogradniškem po-sestvu na Zajčji gori nad Sevnico začeli po tradicionalni metodi polniti penino Valentino. Kasneje so od podjetja Slo-venijavino odkupili še blagovno znamko Valvasor. S penino Valvasor se je tako nazdravljajo ob osamosvojitvi Slovenije, vedno so navzoči tudi na najvišjih državnih prireditvah, vsako leto so v Planici in na drugih protokolarnih in športnih dogodkih. Mastnakova penina Valentina pa se je uveljavila kot šarmanten aperitiv ob slavnostnih priložnostih. Obe vini družita mladost in svežina. Pridelani sta po klasični meto-di vrenja v steklenici. V penini Valentini sta združeni sorti grozdja chardonnay in modri pinot, pridelani na sončni vino-gradniški legi Zajčja gora. V penini Valvasor pa sta združeni sorti chardonnay in laški rizling z znamenitih leg Bizeljsko – sremiški vinorodni okoliš. Poleg kakovostnih vin pa imajo v načrtu dokončati turistični del objekta, kjer bosta vinote-ka in prodajalna, tudi s preostalimi izdelki, pridelanimi na kmetijah v okolici.

Na kratko

Zdravi mehurčki Britanski strokovnjaki so z raziskavami prišli do ugotovitev, da naj bi kozarec penine na dan zmanjšal možnost kapi in bolezni srca, saj pozitivno deluje na ožilje. Penine so bogate s polipenolom. To je snov, ki širi krvne žile in tako zmanjšuje pritisk na srce in možgane. Sicer pa raziskava temelji na prejšnjih odkritjih, da je s to snovjo bogato rdeče vino in da dobro vpliva tako na srce kot na možgane. »Predvsem nas je zanimalo, ali ima šampanjec enak učinek kot rdeče vino ali pa bo deloval tako kot belo vino,« pravi raziskovalec dr. Jeremy Spencer. Ugotovili so namreč, da polipenola v belem vinu skorajda ni.

Dobrodelna licitacija in nagrada Največji dobrodelni dogodek koprske kleti, vsakoletna li-citacija 12 izbranih barik sodčkov, je letos doživela že 11. uspešno ponovitev. Zvezda dražbe je bil barik sodček šte-vilka 3 z modrim pinotom letnik 2008 iz lege Kortina, ki je na dražbi dosegel najvišjo ceno 20 evrov na liter. »Modri pinot iz kleti Vinakoper se je pokazal kot drugačen, pose-ben, doživetje okusa Slovenske Istre s svojo eleganco in enkratnostjo, pa tudi doživetje za posamezne licitatorje. V bližnji prihodnosti bo predstavljen širšemu krogu ljubiteljev vin kleti Vinakoper,« pravi glavni enolog Iztok Klenar. Sledil je tudi 13. sod presenečenja, v katerem zori stara istrska sorta cipro. Letošnja dražba se je od prejšnjih razlikovala predvsem po dobrodelnosti, saj se je na račun Splošne bol-nišnice Izola steklo dovolj denarja za nakup prepotrebnega ultrazvoka. Dobra novica pa je prišla tudi iz švicarskega Lugana, kjer je vino Capris merlot 2005 prejelo veliko zlato medaljo.

Vino iz naslonjača Na spletni strani vinske trgovine eVino.si so imeli na za-četku na voljo 42 različnih vin osmih slovenskih vinogra-dnikov, danes pa imajo v ponudbi prek 80 različnih vinskih blagovnih znamk z vsega sveta.»Zanimanje za nakup na spletni strani je vedno večje. Ve-seli me, da imamo veliko število stalnih strank, ki redno kupujejo vina. Tako tista, ki jih poznajo, kot tudi nova vina iz naše ponudbe. Druga zelo pomembna stvar je, da nam število kupcev hitro raste. Mislim, da bo imel v prihodnjih letih splet pri prodaji vina izredno vlogo,« pravi Gašper Čarman, sommelier in direktor podjetja eVino.Pravi, da stranke povprašujejo po zelo različnih vinarjih in sortah, saj ima vsak posameznik drugačne kriterije glede vina. »Nekaterim je pomembna cena, drugim modnost, tretji veliko dajo na tradicijo. Je pa zanimiva povprečna cena prodanega vina, saj presega 15 evrov,« razlaga so-govornik. Pred kratkim so v ponudbo dodali nova vina iz Španije, Italije, Avstralije in nekaj izjemno zanimivih slo-venskih. Glavna novost eVina pa je eVino bar v Ljubljani, kjer je tudi trgovina.

Glede na ostanek nepovre-tega sladkorja penine delimo na zelo suhe, suhe, polshuhe in sladke. Ponudimo jih lahko kot aperitiv, k predjedem, glav-ni jedi in sladicam. »Penine so idealna spremljava ob školjkah in ostrigah, če so bolj polne, pa jih lahko ponudimo pri ribah,« svetuje Jerneja Kamnikar, di-rektorica Vivo cateringa.

Suha penina se prilega k morskim jedem

»Ekstra suho penino ponudi-mo za aperitiv. Suha se zelo prile-ga k morskim jedem in slanemu pecivu, polsuho pa ponudimo k jedem, ki imajo sladkoben okus ali dodano sladkobno omako. Le-po se poda tudi k nesladkanemu skutinemu pecivu. Polsladke in sladke pa bi ponudili k namazu gosjih jeter na popečenem kruh-ku, predvsem pa so namenjene sladicam,« pravi Uroš Bočko iz podjetja Provin.

Peneča vina lahko popestrijo veliko jedi Peneča vina niso name-njena samo sprejemom. V zadnjem času jih vključu-jemo tudi v kulinariko, kjer so še kako primerna, ko dopolnjujejo krožnike.

RECEPT

Poprov biftek z rdečo penino

Za rosé penine pa Bočko svetuje lososa iz pečice, ki se sklada tako po okusu kot barvno, priporoča pa jo tudi za osvežitev v vročih dneh. »Rdeča penina, v mislih imam teranovo penino Teravito, pa se najbolj poda k bifteku z ze-lenim poprom, pečenem na tričetrt,« pravi Bočko.

Glede na starost ločimo peneča vina brez označenih letnic (non vintage) in letni-

ke (vintage ali millésime). Po svetu se največ proda prvih, ki so pogosto tudi cenejša od letnikov. Narejena so iz mešanice mirnih vin raz-ličnih letnikov. Če je letina grozdja v posameznih letih izredna, naredijo peneča vina z letnico, ki imajo vsak svojo naravo. Od novejših penin so med poznavalci najbolj iska-ni letniki 1976, 1985, 1990 in 1996. Tisti, ki vlagajo v vina, si najbolj želijo letnik 1928, za katerega pravijo, da je bil najboljši v vsem 20. stoletju. Poleg navadnih penečih vin poznamo še prestižne cuvée-

je (prestige cuvée), za katere se uporabi le sok iz grozdja v vinogradih na najboljših legah. Pogosto so označeni z letnico in zorijo v kleteh več let.

Stopnje sladkorja Glede na sladkost ločimo

popolnoma suhe šampanj-ce brez dodanega sladkorja (brut sauvage oziroma brut nature) in tiste z različnimi količinami dodanega slad-korja, ki se po sladkosti vr-stijo takole: extra brut, brut, extra dry, sec, demi-sec in najslajši doux, ki mu dodajo

Če je letina izredna, je penina z letnico Ko boste kupovali penine in izbirali med vrstami, cena-mi in blagovnimi znamkami, poskušajte upoštevati, da so za mirne, družabne ali poslovne priložnosti ob obedu priporočljive resne penine brut – brez letnika ali z letnikom. Ob slovesnih prelomnicah postrezite prestižne cuvéeje, če želite biti trendovski, modni rosé, za bučna rajanja pa slajše polsuhe penine.

Po svetu se proda največ penin brez označenih letnic

med 50 in 60 gramov slad-korja na liter.

Življenjska doba je dve leti Ko steklenice zapustijo klet,

so v povprečju stare dve leti, z izjemo prestižnih cuvéejev, kjer je doba podaljšana na nekaj let. Pa še to le pod pogojem, da je šampanjec shranjen pri nizki temperaturi, brez svetlobe in brez tresljajev. Zavedati pa se moramo, da bo penina držala svojo obljubo o bogatih aromah, če bo imela osem stopinj Celzija v ustih, zato jo moramo ohla-diti na šest stopinj, preden jo postrežemo.