Fakulteta za humanistične študije Univerza na Primorskem Koper

FILOZOFIJA JEZIKA PROGRAM PREDAVANJ, VAJ IN SEMINARJA

Red. prof. dr. Igor Ž. Žagar Asist. mag. Matejka Grgič 2. – 4. letnik, izbirni predmet, letni semester 2004/2005

1. Obseg: 75 ur, 30 P, 15 S, 30 V 2. Cilji:

Temeljni cilj predmeta je nadgrajevanje že pridobljenega jezikoslovnega znanja z novimi perspektivami, idejnimi in metodološkimi. To dosežejo študentje s spoznavanjem:

A) filozofskih šol, smeri in tokov, ki so obravnavali (tudi) jezikovna in jezikoslovna vprašanja;

B) sorodnih področji - logike, semiotike, pragmatike… - in njihovih filozofskih osnov; C) jezikovnih pojavov in njihovo analizo s filozofsko-teoretskimi pojmi. 3. Vsebina:

V kontekstu filozofije jezika se bodo študentje seznanili z nekaterimi pomembnimi in za to interdisicplinarno področje ključnimi pojmi, najprej sledeč kronološkemu pregledu najpomemnejših filozofsko-jezikoslovnih “šol” zahodne civilizacije, od Platona do Derridaja.

Drugi sklop zajema področno obravnavo nekaterih jezikovnih pojavov. Študentje se bodo seznanili s teorijami in metodami ved, ki temeljijo na filozofskih osnovah, a so se v teku desetletij in stoletij epistemološko osamosvojile oz. se osamosvajajo. Tako se bodo seznanili z osnovami logike, semiotike, pragmatike in jih uporabili v samostojnem raziskovalnem delu.

Tretji sklop predmeta se posveča temam, ki so izraziteje jezikoslovne, in jih skuša obravnavati z metodami in idejnimi pristopi, ki so jih študentje osvojili v okviru prvih dveh sklopov. Gre za analizo na videz preprostih jezikovnih pojavov, kot so na primer raba glagolskih oseb, časa in vida, ali za razumevanje metajezikovne ravni in jezikoslovnih teorij, kot so besednovrstne delitve in določanje stavčnih členov, s pomočjo filozofskih pojmov in kategorij.

1

4. Metoda dela:

Predmet je namenjen predvsem študentom slovenistike, še zlasti tistim, ki se zanimajo za jezikoslovna vprašanja, pa tudi študentom vseh drugih smeri, ki jih zanima jezikovna problematika. Zato je zaželjeno poznavanje jezikovnih pojavov in jezikoslovnih teorij, ni pa nujno. Osnove filozofije bodo študentje pridobivali sproti, izhajajoč iz njim ža znanih področij - jezikoslovja, sociologije, antropologije, zgodovine, literature.

Namen predavanj je uvesti študente v področje filozofije in predvsem filozofije jezika. Med urami, namenjenimi seminarski dejavnosti, se bodo študentje posvetili obravnavi ene ali več tem oz. problemov, ki jih odpirajo filozofija jezika in njej sorodne vede. Podobno bodo tudi vaje uvajale študente v samostojno raziskovalno dejavnost s filozofsko-jezikoslovno analizo pojavov (slovenskega) jezika.

5. Obveznosti študentov: Študentje, ki vpišejo predmet filozofija jezika, morajo obvezno slediti vajam in

seminarju. 10-odstotna odsotnost je opravičena, sicer je potrebno zdravniško spričevalo. V primeru več kot 1/3 odsotnosti študent/ka v tekočem akademskem letu ne more opravljati izpita. a) Predavanja: Po uspešno opravljenem pisnem testu in pozitivno ocenjeni seminarski nalogi se študentje lahko pravijo na ustni izpit. Na ustnem izpitu izžrebajo tri vprašanja, odgovori nanje pa se ocenjujejo z ocenami od 5 (nezadostno) in 10 (odlično). Ocena ustnega izpita predstavlja 50% končne ocene. b) Vaje:

Študentje po zaključku vaj opravijo pisni test, za katerega dobijo oceno od 5 (nezadostno) do 10 (odlično). Ta ocena predstavlja 20% končne ocene predmeta. Test sestoji iz desetih vprašanj oz. vaj. Primer testa dobijo študentje ob koncu vaj, torej vsaj teden dni pred pisnim izpitom. c) Seminar:

V sklopu seminarja morajo študentje napisati in v razredu predstaviti seminarsko nalogo, v kateri obravnavajo in analizirajo izbrano besedilo s področja filozofije jezika. Naloga mora biti napisana v skladu z Navodili za pisanje seminarskega dela, ki jih je izdala FHŠ, slovnično in pravopisno neoporečna, metodološko mora ustrezati merilom znanstvenega članka (povzetek, uvod, jedro, zaključek, opombe, uporabljena literatura), po obsegu pa ne sme biti krajša od 10 strani. Vsi študentje se morajo o temah in terminih predstavitve nalog v sklopu seminarja dogovoriti z izvajalko programa. Študentje, ki nalogo oddajo po (na začetku seminarja) dogovorjenem datumu (a najkasneje do 15.07.2004), bodo izpit lahko opravljali šele v jesenskem

2

roku; tisti, ki naloge ne oddajo najkasneje do tega datuma ali ki svojega dela ne predstavijo v sklopu seminarja, ne bodo mogli opravljati izpita. Seminarske naloge se ocenjujejo z ocenami od 5 do 10, ocena seminarskega dela pa predstavlja 30% končne ocene predmeta.

6. Pregled ur in snovi: 1. Predavanje: Predstavitev predavateljev in samopredstavitve študentov, predstavitev snovi in literature, določitev obveznosti in načina ocenjevanja, dodatna pojasnila. Vaje: Tema: Uvod. Tedenska naloga: Temeljna vprašanja jezikoslovnih ved. 2. Predavanje: Med jezikom in govorom: kako se razumemo? (gostuje: prof. dr. Rastko Močnik) Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Definicije jezika. Literatura: Saussure, F. de (1997) Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: ISH. Tedenska naloga: Iskanje možnih definicij jezika. 3. Predavanje: Problem performativnosti (izvršilnosti) v jeziku. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Definicija jezika kot sistema znakov. Obravnava pojmov znak in sistem. Literatura: Saussure, F. de (1997) Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: ISH. Tedenska naloga: Jezikoslovne vede in njihova epistemologija. 4. Predavanje: Angleška moralna filozofija kot izvor performativnosti. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Pregled jezikoslovnih ved. Zgodovinski razvoj jezikoslovnih ved in kriteriji delitev. Literatura: Izbrani odlomki (glej 7. a2). Tedenska naloga: Razmerje med jezikoslovjem, filozofijo jezika, logiko in matematiko. 5. Predavanje: Od performativa do govornih dejanj. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Pregled jezikoslovnih ved. Zgodovinski razvoj jezikoslovnih ved in kriteriji delitev. 3

Literatura: Izbrani odlomki (glej 7.a2). Tedenska naloga: Razmerje med jezikoslovjem, filozofijo jezika, logiko in matematiko. 6. Predavanje: Lokucija, ilokucija, perlokucija. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Znak, pomen in smisel. Literatura: Frege, G. (2001) Osnove artimentike. Ljubljana: Krtina. Tedenska naloga: Vprašanja v zvezi z literaturo. 7. Predavanje: Intencionalnost. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Znak, pomen in smisel. Literatura: Frege, G. (2001) Osnove artimentike. Ljubljana: Krtina. Tedenska naloga: Kaj je analitična filozofija? 8. Predavanje: Konverzacijska logika. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Znak, pomen in smisel. Literatura: Wittgenstein, L. (1976) Logično filozofski traktat. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tedenska naloga: Vprašanja v zvezi z literaturo. 9. Predavanje: Mentalni prostori. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Znak, pomen in smisel. Literatura: Wittgenstein, L. (1976) Logično filozofski traktat. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tedenska naloga: Katere nove poti odpira Wittgensteinovo delo? 10. Predavanje: Internalizem in eksternalizem (subjektivno in objektivno). Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Filozofija jezika in druge humanistične vede. Literatura: Izbrani odlomki (glej 7.a2). Tedenska naloga: Kaj povedo o jeziku humanistične vede? 4

11. Predavanje: Pomen in smisel. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Filozofija jezika in moralna filozofija. Literatura: Austin, John L. (1990) Kako napravimo kaj z besedami, Ljubljana: Studia humanitatis. Tedenska naloga: Kaj je pragmatika? 12. Predavanje: Možni svetovi in vesolja verovanj. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Filozofija jezika in pragmatika. Literatura: Austin, John L. (1990) Kako napravimo kaj z besedami, Ljubljana: Studia humanitatis. Tedenska naloga: Vprašanja v zvezi z literaturo. 13. Predavanje: Problem (univerzalnosti) resničnosti. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Jezik in “svet”. Literatura: Lakoff, George - Johnson, Mark. (1980) Metaphors We Live By. Chicago: University of Chicago Press. Tedenska naloga: Vprašanja v zvezi z literaturo. 14. Predavanje: Referenca in dostopnost referenta. Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Jezik in “svet”. Literatura: Lakoff, George - Johnson, Mark. (1980) Metaphors We Live By. Chicago: University of Chicago Press. Tedenska naloga: Vprašanja v zvezi z literaturo. 15. Predavanje: Filozofija jezika in/kot lingvistika? Vaje: Pregled tedenske naloge. Tema: Pregled obravnavane snovi in povzetek. Literatura: Vprašalnik ( poskusni test).

5

Seminar: 1.: Predstavitev snovi in literature, določitev obveznosti (tem), pojasnila. Tema: Uvod. Tedenska naloga: Platon (1980) Kratilos. Maribor: Obzorja. Vprašanja. 2.-3.: Pregled tedenske naloge, obravnava besedila Platon, Kratilos. Tedenska naloga: Avguštin, A. (1991) “Učitelj. (De magistro).” Slov prev. V: Problemi ― Razprave. 1 (1991); in Alighieri, D. (2002) “De vulgari eloquentia”. V: Tretji dan, XXXII/1-2. Vprašanja. 4.-5.: Pregled tedenske naloge, obravnava in primerjava besedil Avguštin, A. Učitelj in Alighieri, D., De vulgari eloquentia. Tedenska naloga: Rousseau, J.-J. (1999) Esej o izvoru jezikov. Ljubljana: Krtina. Vprašanja. 6.-7.: Pregled tedenske naloge, obravnava besedila Rousseau, J.-J., Esej o izvoru jezikov. Predstavitev seminarskih del študentov in študentk. 8.-9.: Predstavitev seminarskih del študentov in študentk. 10.-11.: Predstavitev seminarskih del študentov in študentk. 12.-13.: Predstavitev seminarskih del študentov in študentk. 14.-15.: Predstavitev seminarskih del študentov in študentk. Zaključek, povzetek. Izpitni roki: 1) 8. VI.

2) 22. VI. 3) 2. IX.

7. Literatura: a) Predavanja in vaje:

a1) Obvezna literatura: Frege, G. (2001) Osnove artimentike. Ljubljana: Krtina. 6

Wittgenstein, L. (1976) Logično filozofski traktat. Ljubljana: Mladinska knjiga. Saussure, F. de (1997) Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: ISH. Austin, John L. (1990) Kako napravimo kaj z besedami, Ljubljana: Studia humanitatis. Lakoff, George - Johnson, Mark. (1980) Metaphors We Live By. Chicago: University of Chicago Press. a2) Izbirna in pomožna literatura: Podatke, gradivo in znanje, potrebno za uspešno opravljanje pisnega izpita (testa), pridobijo študentje med vajami, dopolnijo in poglobijo pa ga lahko s temi besedili: Auroux, S., ur. (1989) Histoire des idées linguistiques. Liege: Mardaga. Calabrese, O. (2001) Breve storia della semiotica. Dai Presocratici a Hegel. Milano: Feltrinelli. Coseriu, E. (2003) Geschichte der Sprachphilosophie. Tübingen- Basel: Francke. Eco, U. (1984) Semiotica e filosofia del linguaggio. Torino: Einaudi. Eco, U. (2003) Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi. Ljubljana : Založba /*cf. Formigari, L. (2001) Il linguaggio. Storia delle teorie. Roma - Bari: Laterza. Itkonen, E. (1991) Universal History of Linguistics. India, China, Arabia, Europe. Amsterdam – Philadelphia: John Benjamins. Robins, Robert H. (1967) A Short History of Linguistics. London: Longman, Green and Co. b) Seminar: Med seminarjem bomo skupaj obravnavali tale besedila: Platon (1980) Kratilos. Maribor: Obzorja; Avguštin, A. (1991) “Učitelj. (De magistro).” Slov prev. V: Problemi ― Razprave. 1 (1991). Alighieri, D. (2002) “De vulgari eloquentia”. V: Tretji dan, XXXII/1-2; Rousseau, J.-J. (1999) Esej o izvoru jezikov. Ljubljana: Krtina; Študentje si za svoje seminarske naloge lahko izberejo eno od spodaj navedenih besedil ali pa se za temo dogovorijo neposredno z izvajalko: Aristotel (1996) “O razlaganju”. V: Phainomena, V/15-16. Barthes, R. (1990) Elementi semiologije. Ljubljana: ŠKUC. Benveniste, E. (1988) Problemi splošne lingvistike I. Ljubljana: ŠKUC ― Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Cassirer, E. (1923) Philosophie der symbolischen Formen. Oxford. Derrida, J. (1998) O gramatologiji. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihanalizo. Fabbri, P. (2001) La svolta semiotica. Roma ― Bari: Laterza. Foucault, M. (1966) Les mots et les choses. Paris: Gallinard. Grgič, M. - Žagar, I.Ž. Čas in dejanje v jeziku. Ljubljana: Založba /*Cf. Heidegger, M. (1995) Na poti do govorice. Ljubljana: Slovenska matica. Herder, J. (2001) “Razprava o izvoru jezika”. V: Phainomena, X/35-36. Lacan, J. (1975) “Vloga in območje jezika v psihoanalizi: resonance razlaganja in čas subjekta v psihoanalitični tehniki”. V: Problemi. Razprave. XIII/3-5 (1975), str. 133-149. Leibniz (2000) “O besedah ali o jeziku”. V: Phainomena, IX/33-34. Lévinas, E. (1987) Hors sujet. Montpellier: Fata Morgana. Lévinas, E. (1991) Entre nous. Essais sur le penser-à-l’autre. Paris: Grasset. 7

8

Morris, Ch. (1948) The Open Self. New York: Prentice-Hall. Ricoeur, P. (1998) “Kaj je tekst? Pojasniti in razumeti”. V: Phainomena. VIII/25-26 (1998), str. 281-301. Scholem, G. (1991) “Božje ime in kabalistična teorija jezika”. V: Nova revija. X/111-112 (julij-avgust 1991), str.996-1020.