finance club februar 2012

O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , F E B R U A R 2 0 1 2 , Š T . 6 7O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E ,

FOKUS: Elektronska pošta 08-09

ZDRAVJE: Bioterapija 10-11

KULTURA BIVANJA: Sedežne garniture 12-17

TURIZEM: Križarjenja 20-23

FIT: Smučarski kros 24-25

MODA: Moške torbe 26-27

M a t e j K o m a r , f r i z e r

Vedno želim delati kakovostno, če ne gre, se projekta raje ne lotim 4

V neodvisenem časopisu Medicina in ljudje bomo pisali o najnovejših terapijah na področju medicine, iskali celostne rešitve za ohranjanje zdravja, spodbujali zdrav življenjski slog in odstirali tančice temam, o katerih si premalokrat upamo spregovoriti.

Več informacij in prednaročila na: www.medicina-danes.si/medicina-ljudje

Medicina in ljudje. Znanost za vse.

Novo!

Za vse, ki jih zanimajo medicinske teme in skrbijo za svoje zdravje.

27. februarja izide nov neodvisen časopis Medicina in ljudje.

T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I

K o n t a k t : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

P R E M I K I V S L O G U

MODA IN ŽIVLJENJSKI SLOG IZIDE 16. 3. 2012

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

1

Tanja Pavovec urednica [email protected]

Pred dnevi sem sedela v čakalnici zdravstvenega doma, na steni so bila obešena različna opozorila, recimo: Za garderobo na odgovarjamo, pojavljajo se tatvine, bodite pozorni na svoje stvari. Kaj po navadi pustimo v čakalnici?

Pozimi bundo ali plašč. Kaj nepridipravi res kradejo oblačila ali pa so nekateri tako nespametni, da v njih puščajo denarnice in druge vredne predmete? Kot so povedali na policiji, gre večinoma za krajo denarnic in mobilnih telefonov,

zgodi pa se, da ukradejo tudi oblačila.

Prejšnje generacije so vrata hiš, stanovanj, avtomobilov puščale nezaklenjena, saj ni bilo bojazni, da bi kdo kaj odnesel, niso se bali tatov, morda jih je malo

zaskrbelo le, če se je kje v bližini potikal kak cigan.

Zdaj je vse drugače – trdno zaklepamo vrata doma, ko zapuščamo parkiran avto, raje dvakrat preverimo, ali je res zaprt. Če po nesreči pustimo kakšno

vrednejšo stvar na vidnem mestu, pa imamo veliko možnosti, da je ob vrnitvi ne bo več, pa še na vozilu bomo imeli škodo, če tatovi niso dobro izurjeni. No, tudi

staro kolo ni na varnem.

Število tatvin se je lani glede na leto prej povečalo za šest odstotkov. Na policiji so jih prijavili skoraj 45 tisoč, kar je približno 123 na dan. Verjetno je k temu

pripomogla tudi gospodarska kriza, ki kar ne popušča.

Če je nekoč tudi sosed popazil na vašo hišo, je zdaj ta navada izumrla – morda še obstaja, če živite kje na vasi. V mestu pa živimo tako vsaksebi, da nas prav

nič ne zanima, kaj se dogaja pri sosedu.

Žal živimo v svetu, kjer nismo prav varni, zato še naprej zaklepajte vrata, imejte svoje stvari vedno na očeh in bodite pozorni na neznance, ki se smukajo

naokoli.

Za garderobo ne odgovarjamo

Fot

o: Ir

ena

Her

ak

2

04-07 KLEPET

Matej Komar, frizer

08-09FOKUS

Elektronska pošta in bonton

20-23TURIZEM

Križarjenja

24-25FIT

Smučarski kros

26-27MODA

Moška torba

29DRUŽABNA KRONIKA

12-17KULTURA BIVANJA

Sedežne garniture

Novosti na področju senčenja

10-11ZDRAVJE

Bioterapija

Kazalo


3

08-09FOKUS

Elektronska pošta in bonton

20-23TURIZEM

Križarjenja

24-25FIT

Smučarski kros

26-27MODA

Moška torba

29DRUŽABNA KRONIKA

12-17KULTURA BIVANJA

Sedežne garniture


Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: [email protected]

Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/30 91 509, e-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, [email protected]

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Trženje: MAJA DOLENC, tel.: 01/30 91 422, e-pošta: [email protected]

Fotografija na naslovnici: URBAN ŠTEBLJAJ

Urednik oglasnega uredništva: BRANKO ŽNIDARŠIČ

Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

FINANCE CLUB so oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 23. marca 2012.

Steklarna Hrastnik navdušila na sejmu AmbienteUdeležba na največjem mednarodnem sejmu široke potrošnje, kjer se Steklarna Hrastnik pojavlja že vrsto let, poleg osvežitve odnosov s starimi kupci omogoča tudi sklenitev poslov zunaj dosedanjih trgov. Letos so bile posebne pozornosti deležne drzno drugačne in oblikovalsko izjemne ideje oblikovalca Grega Likarja. Jackson, Moviestar in Peak so prve lastovke »trendsetterskih« kolekcij iz Steklarne Hrastnik. Izjemen odziv je doživela tudi nova blagovna znamka izdelkov specialne steklene embalaže High glass. Tako kakovost izdelave kot stekla samega Steklarno Hrastnik uvrščata v najvišji kakovostni razred premium. Na področju pivske industrije pa so predstavili kozarca Alex in Lux, s katerima upravičujejo sloves razvojnega podjetja tudi pri novitetah za program kozarcev in vrčev za pivo.

Novičke

Rastlina iz Južne Amerike pomaga ohranjati zdravje Medex v želji po kakovostnejšem in bolj zdravem življenju predstavlja novost na prodajnih policah, imenovano BIO Chia. Gre za naravni izdelek, ki je bogat vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3. Chia (Salvia hispanica L.) je rastlina, ki izhaja iz družine mete. Njena semena vsebujejo veliko vlaknin in so zelo lahko prebavljiva. Če jih namočimo v vodo, absorbirajo kar sedemkratno količino svoje teže, zato dajo dolgotrajen občutek sitosti. Ob tem se upočasni presnova ogljikovih hidratov v krvni sladkor in prav zato jih priporočajo tudi diabetikom.

Nova blagovna znamka Jasmin Nekdanja Viriana se je na trgovinske police vrnila še boljša, naravnejša, brez barvil, parfumov in drugih dodatkov, v lepši preobleki kot nova blagovna znamka Jasmin iz Tosame. Različne linije Jasmin zadovoljijo potrebe v različnih življenjskih obdobjih. Največ pozornosti na prodajni polici pa gotovo pritegne trendovska in mladostno razigrana linija Jasmin Girl, ki je namenjena dekletom, ki se s pripomočki take vrste šele srečujejo. Jasmin se vrača k naravi, vsi izdelki so narejeni iz koži prijaznih materialov in so prav zato primerni tudi za nego najobčutljivejše kože.

Izboljšan Magic Fix Artdeco predstavlja novo, izboljšano kakovost Magic Fixa, ene od prodajnih uspešnic znamke Artdeco.S pomočjo Magic Fixa postane vsaka šminka dolgoobstojna, kar pomeni, da Magic Fix preprečuje spremembo barve šminke in puščanje sledov. Ob nanosu Magic Fixa se šminka ne izgublja v gubicah, temveč ohranja ves sijaj, občutek na ustnicah pa ni več suh.

4

Vedno želim delati kakovostno, če ne gre,

se projekta raje ne lotimMatej Komar je znan kot frizer, ki mu ni blizu komerciala, deluje v bolj alternativnih vodah.

Glavni salon ima na Koroškem, od koder je doma, zelo dejaven je tudi v Ljubljani. Pravi, da lahko preživi kjerkoli na svetu, vse, kar potrebuje, so škarje.

Matej Komar, frizer

Matej je s frizerstvom v stiku že od malih nog, saj je tudi njegova mama frizerka. Pravi, da prav velike pozornosti fri-

zerstvu ni nikoli posvečal, se je pa vseeno, namesto za gimnazijo, odločil za frizersko šolo. »Prva leta me poklic ni veselil, potem pa sem prišel v stik z londonsko visoko fri-zersko sceno in takrat se je začelo. Doje-mati sem začel, da sem se odločil prav in da želim uspeti na tem področju. Kasneje sem kar nekaj časa preživel v Londonu, kjer sem se učil in bil v stiku z ljudmi, ki še danes v frizerstvu pomenijo zelo veliko. Ko sem se vrnil, sem se zaposlil pri starših. Počasi sem začel delati zelo dobre stvari, pred-stavljal sem se z malo drugačnimi kolek-cijami, sestavljal sem zgodbe. Poleg samih frizur sem delal tudi modo. Prek mode sem srečal fotografinjo Majo Slavec, skupaj sva naredila kar nekaj projektov, zelo veliko

recimo za Modno Jano in druge. Tako sem počasi začel prihajati v Ljubljano. Sodelo-val sem z različnimi ekipami, zdaj imam tri ekipe, s katerimi redno sodelujem. Vedno želim delati kakovostno, če ne gre, se pro-jekta raje ne lotim.«

Ustreza mu alternativa, ne komerciala

»Sodeloval sem tudi s priznanimi sloven-skimi frizerji, kot sta denimo Stevo in Mič, vendar mi ni povsem ustrezalo, saj so preveč komercialno naravnani. Nikakor ne bi pri-šel do samozadoščenja, zato sem se odločil za svojo pot. Frizerstvo sicer temelji na dveh polih in oba sta komercialna, vendar sem želel vse skupaj zapeljati bolj v alternativo.«

Nova, lastna blagovna znamka Mosquito

»Na Koroškem sem odprl svoj salon in se v tem času seznanil s kozmetiko Joico. Z njo

sem delal 13 let, bil sem glavni demonstra-tor za območje nekdanje Jugoslavije. Koz-metiko sem predstavljal v vseh pogledih – z delavnicami, seminarji, dogodki, modnimi šovi … V vseh teh letih sem izdelal tudi svojo filozofijo, svoj manifest. Z letošnjim letom sem začel uveljavljati novo, lastno znamko, imenovano Mosquito. S tem sem tudi kon-čal sodelovanje z Joico, ker je v ekipi prišlo do ustvarjalne krize, ni bilo več izziva, le stagnirali smo. Zato sem se odločil za sode-lovanje s kozmetično hišo Shiseido – Sen-sience, kar mi je velik izziv, saj še nimajo izdelane celostne podobe in z novo ekipo se bomo trudili, da to dosežemo in zadevo pri-peljemo do dovršene celote.«

S franšizami kakovost storitve pada

Poleg salona na Koroškem ima Matej v na-jemu tudi manjši salon v Ljubljani. »To je le začasno, v letu ali dveh si želim, da Mosqui-to dobi res pravi brlog v Ljubljani. Nisem pa človek, da bi uporabljal franšize in kaj podobnega, saj kakovost storitve vsekakor pada, ker izgubiš nadzor nad znamko, ki jo zagovarjaš.«

4

Klepet

»Sodeloval sem s priznanimi slovenskimi frizerji, kot sta denimo Stevo in Mič, vendar mi ni povsem ustrezalo, saj so preveč komercialno naravnani.«

Fot

o: U

rban

Šte

blja

j

5

Fot

o: U

rban

Šte

blja

j


6

Vsak zaposleni moram vedeti, kje je njegovo mesto

In kaj dela frizerja dobrega? »Veliko frizer-jev želi biti dobrih, vendar je zelo pomemb-no, kako se obnašaš do svojih strank in, seveda, kdo tvoje stranke sploh so. Večina frizerjev, ki dela 20 ali več let, se znajde v nekem kalupu, ne govorim o sami storitvi, temveč o atmosferi, v kateri delajo. V Slo-veniji je veliko salonov, kjer sta zaposleni dve ali tri osebe – tako se meja med nadre-

jenim in podrejenim zabriše, kar ni dobro, saj je nujno, da vsak posameznik iz ekipe ve, kje je njegovo mesto, le tako lahko pride do uspehov.«

Rad dela s strankami s stilom Matej pravi, da je vsaka stranka zelo po-membna, vendar moraš opredeliti tudi, kateri segment strank želiš imeti. »Rad de-lam s strankami, ki imajo svoj stil. Če pri-de k meni stranka, ki si želi modne frizure,

oblečena pa je v trenirko, to ne gre skupaj. Tudi če želji ustrežem, ne bom prišel do maksimalnega rezultata. Izogibam se tudi sodelovanja s slovensko rumeno sceno, ker nima duše, gre le za kič.« Je stranka s fri-zuro lahko tudi nezadovoljna, ga vprašam. »Zgodi se, da stranke so, jaz pa nisem. Gre pa absolutno kdaj kaj narobe, ampak na na-pakah se učimo. Kot pravijo, med slabim in dobrim frizerjem ni velike razlike, tudi sla-bemu se kdaj posreči.«

Vzorniki Matej je sodeloval z veliko znanimi in pri-znanimi strokovnjaki s področja frizerstva. In kdo je pustil najgloblji pečat? »Absolu-tno virtuoz Tim Hartley, ki zna skozi hu-mor, bizarno pojavo in parodijo narediti neverjeten šov. Je eden izmed najboljših

6

»Rad delam s strankami, ki imajo svoj stil. Če pride k meni stranka, ki si želi modne frizure, oblečena pa je v trenirko, to ne gre skupaj. Tudi če želji ustrežem, ne bom prišel do maksimalnega rezultata.«

»Zanimajo me ustvarjalni ljudje, ljudje, ki nimajo le lupine, ampak tudi dušo – tudi za salon je to pomembno.«

Klepet

Foto: Urban Štebljaj

77

frizerjev in vidi se, da dela z dušo. Velik vtis sta naredila tudi Jean-Luc Minetti, ki dela za Dior, Chanel, in Vidal Sassoon, ki je ključ in vseved o striženju …«

Angležinje veljajo za manj simpatične, zato potrebujejo dobro

frizuro Katere pa so države, ki narekujejo trende? »Že tradicionalno so to Francija, Anglija in Italija. Anglija je na prvem mestu, saj se Angleži veliko strižejo, v Franciji pa je ve-liko več spenjanja las. Če razložim, zakaj je tako. Obstaja razlika med žensko z Otoka in žensko iz Francije – Francozinje so ve-liko bolj privlačne ženske in zaradi tega ne potrebujejo radikalnih sprememb, medtem ko Angležinje veljajo za manj simpatične in zato potrebujejo neko dodano vrednost

v videzu, in to je frizura. Zato z Otoka tudi prihaja toliko radikalnih stvari. V zadnjem času novi trendi in estetika prihajajo s seve-ra Evrope, iz Skandinavije, tudi iz Berlina, ki je fenomen – tja se namreč zadnja leta seli ogromno umetnikov in alternativcev z vse-ga sveta, ki zagovarjajo neki imidž, Berlin je brlog idej.«

Slovenci nismo drzni Smo Slovenci drzni, kar se tiče frizur? »Ne. Iščem razloge, zakaj je tako. Slovenci smo na neki način dokaj stereotipni, na sploš-no, tudi v razmišljanju. Težko sprejemamo nove vrednote, morali bi biti bolj odprti, dr-žimo se nekih stalnic. Vendar prihaja nova generacija, ki postaja bolj drzna, je bolj od-prta, se podaja v svet in tam vidi, da ljudje zagovarjajo in kažejo svoj imidž in si upajo pokazati in biti, kar so.«

Moški frizer je lahko uspešnejši, ker ima več časa

Zanima me, ali so moški v frizerstvu uspeš-nejši od žensk. »Ne bi rekel. Poznam kar ne-kaj žensk, ki so zelo uspešne. Je pa ena stvar, ki žensko pripelje do tega, da ne more biti tako ustvarjalna – to je družina. Biti mati je poklic, ki te požre celega, ni časa in mo-žnosti, da bi se posvetil še drugim stvarem. Druga stvar je, da so ženske bolj nežne po duši, velikokrat ne zdržijo pritiska. Moški imamo več časa, vendar mora za moškim stati močna ženska, ki stvar razume. Jaz imam srečo …«

Frizer leta Matej je leta 2008 prejel naslov frizer leta. »Nagrada mi veliko pomeni, vendar nočem, da me ljudje sodijo po tem. Takrat smo nare-dili super kolekcijo, prišli smo s konceptom in zmagali. To je bilo to, gremo naprej. Z do-bro ekipo lahko dosežem še veliko več, ne le pri nas, tudi v tujini.«

Po navdih tudi v muzej Matej se ves čas tudi izobražuje, vendar ne le v tehničnem smislu, saj je tehnike stri-ženja osvojil že pred leti. »Izobraževanje je

tudi iskanje navdiha, opazovanje okolice. Včasih grem po navdih v muzej, treba je iskati globlje, treba je znati interpretirati, preseči stereotipe.« Poudarja, da je treba biti tudi delaven, saj sicer danes ne preživiš. »Opažam razliko med ljudmi iz Ljubljane in ljudmi s Koroškega. Slednji so bolj delavni, trmasti, manj razvajeni kot ljudje iz sredi-šča Ljubljane. Pa nočem obsojati, to je le moje opažanje.«

Tujina ga ne mika zaradi več razlogov

Kaj pa tujina? »Projekte lahko delam tudi v tujini, za stalno se v tujino ne bi odpravil. Je pa tako, da je svet res majhen, in če si zaže-lim tujine, si kupim letalsko karto in sem v dveh urah kjerkoli v Evropi. Pa še nekaj je, tu sem si ustvaril ime, v tujini bi spet potre-boval deset let, da bi nekaj dosegel. Prednost Slovenije je tudi ta, da poti niso zabrisane, če želiš z nekom sodelovati, do njega lahko prideš, v tujini ni tako preprosto.«

Uživač, ki rad potuje Matej je vedoželjen in ga zanima veliko stva-ri. »Na neki način skušam slediti vsemu, kar se dogaja. Ne gledam televizije, informaci-je iščem na spletu, prek socialnih omrežij. Zanimajo me ustvarjalni ljudje, ljudje, ki nimajo le lupine, ampak tudi dušo – tudi za salon je to pomembno.« Sicer pa pravi, da je uživač, rad ima dekadenco, vendar v mejah normale, veliko se zabava in druži, ugotavlja pa, da je zdaj veliko bolj umirjen kot v pre-teklosti. Rad tudi potuje, svet raziskuje tako zasebno kot službeno. »V okviru službenih poti potujem predvsem v velemesta, sem tudi človek za velemesta. Po drugi strani pa iščem samoto, saj sem preveč med ljudmi, zato si enkrat na leto vzamem mesec dni samo zase. V zadnjem času me je privlačila Afrika, rad se podam v vzhodno Evropo, Južno Ameriko.«

Cilji V prihodnosti si želi ustvariti mlado ekipo, ki bo željna uspehov, saj ekipa daje salonu dušo. »Odprl bom salon v središču Ljublja-ne, ki bo reprezentativen salon Mosquito, v katerem bo tudi izobraževalni center. To je vse, kar potrebujem. Sicer pa se lahko znaj-dem kjerkoli na svetu, le škarje potrebujem. Želim se tudi ustaliti, da ne bo več tako ve-likih nihanj v mojem življenju, in ustvariti družino.«

Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

»Včasih grem po navdih v muzej, treba je iskati globlje, treba je znati interpretirati, preseči stereotipe.«

Foto: Urban Štebljaj


8

Meja med ko-m u n i k a c i j o v zasebne in službene na-mene bi mora-

la biti jasna in veliko bolj občutna, kot je danes. Mnogi tega ne upo-števajo, tako da je meja ob upora-bi novih medijev vedno bolj me-glena in zastrta ali celo izbrisana.

Površen slog pisanja ni dopusten

Pri elektronski pošti velikokrat opazimo, da je slog pisanja zelo površen, jezik pogovoren, lah-

ko rečemo kar zanemarjen. Za mnoge prejemnike je tak način pisanja nesprejemljiv in včasih sploh ne želijo odgovarjati na taka sporočila. Ne bi smeli po-zabiti (neodvisno od medija in tudi neodvisno od tega, ali je komunikacija pisna ali ustna), da so korektnost, preudarnost, spoštljivost v slogu pomembni elementi, ki prinesejo zaželen in pozitiven odziv. Seveda pa je vsaka komunikacija tudi pred-stavitev nas samih, našega pod-jetja, ustanove. Tega ne smemo nikoli pozabiti.

Prednosti in slabosti Elektronska pošta ima seveda tudi slabosti. Mednje zagotovo sodijo različni virusi, nezaže-lena pošta, odvečni propagan-dni in slikovni materiali, pa tudi neumestne šale. Slabost je tudi to, da dokumenti in do-pisi, poslani po elektronski pošti, niso pravno veljavni. Težava lahko nastane ob dalj-ši odsotnosti naslovnika ali ob nerednem odpiranju pošte. Prednost uporabe elektron-ske pošte pa je zagotovo nizka cena, saj so stroški v primerjavi

z drugimi poštnimi in podob-nimi storitvami občutno nižji. Pomembna je hitrost dostave, zmanjša se število posrednikov pri predaji in dostavi pošte (de-lovna sila v pisarnah, kurirji, poštni uslužbenci …). Omogo-čeno nam je avtomatično arhi-viranje pošte na računalniku. Veliko pomeni tudi sočasno pošiljanje dokumentov z bese-dili in slikovnih materialov na več naslovov hkrati, pošiljamo lahko obsežno gradivo, slike, fotografije, zvočne zapise in še kaj.

Elektronska pošta in bonton Hitro pridobivanje in izmenjava informacij je povsod, še zlasti pa v poslovnem svetu, velika prednost.

Vse to nam zagotavlja tudi elektronska pošta. Omogoča nam delo na domu, prihrani čas pri urejanju bančnih storitev in komunikaciji s posameznimi ustanovami, uradi, ponuja študij na daljavo.

Fokus

9

Dolžni smo upoštevati pravila omrežnega

bontona Vendar pri vseh dobrih la-stnostih ne bi smeli pozabiti, da tudi pri tem sodobnem ko-municiranju veljajo pravila bontona, ki jim v tem primeru rečemo pravila omrežnega bontona, in prav vsi uporab-niki elektronske pošte, tako prejemniki kot pošiljatelji, smo jih dolžni upoštevati. Svojega elektronskega naslova nismo dolžni dajati nikomur, razen če to želimo. Če je naš elek-tronski naslov objavljen javno, smo dolžni pošto odpirati in nanjo seveda tudi odgovarjati. Tujih elektronskih naslovov ne smemo posredovati naprej brez privolitve naslovnika, tako kot to velja za telefonske številke. Če svoj elektronski naslov upo-

rabljamo za službene zadeve, smo dolžni redno odpirati po-što in nanjo odgovarjati. Lepo je, če pri pošiljanju pošte vedno izpolnimo polje Predmet. Ose-bo, ki ji pišemo, vedno nagovo-rimo; pri službenih, poslovnih pismih ljudi nagovarjamo ena-ko, kot bi jih v navadnih pismih, za brezosebnost v taki komuni-kaciji ni prostora.

Kratko in jedrnato Zasebno pošto oblikujemo glede na kakovost naših med-sebojnih odnosov, vendar se tudi pri zasebni pošti pričaku-jejo vljudnost in spoštljivost, ustrezna kultura vedenja. Tudi tu velja, naj bodo pisma kratka in jedrnata, lepo je, če imamo svoj slog pisanja. Dr-žati se moramo pravopisnih in slovničnih pravil jezika. Sleng

in pogovorni jezik nimata v elektronski pošti kaj iskati. Lepo je, če na elektronsko po-što odgovorimo čim prej, še v istem dnevu, ali najkasneje v treh dneh ob odsotnosti.

Simbolov razpoloženja ne uporabljajmo

prepogosto Izogibajmo se kraticam in okrajšavam, to si lahko privo-ščimo le v zasebnem krogu lju-di. Izogibajmo se tudi pisanju z velikimi tiskanimi črkami. V pismih uporabljajmo sloven-ski nabor znakov. Ne smetimo tujih predalov, ne pošiljajmo odvečnih verižnih pisem dru-gim naslovnikom. Ne glede na simpatičnost simbolov, ki jih je vedno več v rabi in prikazujejo naše razpoloženje, jih ne upora-bljajmo prepogosto.

Da ne bo nesoglasij in sporov

Možnost, da naši delodajalci posegajo v komunikacijsko zasebnost uslužbencev prek elektronske pošte, še ni do-končno urejena. Delodajalec ima seveda interes nadzoro-vati, ali se komunikacijska sredstva uporabljajo skladno z namenom, za katere jih je dal v uporabo, ter nadzorovati delovni proces in preprečevati morebitne zlorabe. Varovanje zasebnosti tudi na delovnem mestu ni izključeno in usluž-benci imajo pravico do dolo-čene mere zasebnosti. Vendar če bi eni kot drugi upoštevali osnovna pravila poslovnega bontona, sploh ne bi smelo pri-ti do nesoglasij in sporov.

Bojana Košnik


Foto: Thinkstok

10

Zdravljenje z bioterapijo

Če bioenergija pravilno teče skozi telo, smo zdravi, vsaka blokada energije pa povzroči

različne zdravstvene težave. Vzroki za blokade so največkrat psihološki vplivi, škodljiva

radiestezijska sevanja, poškodbe in bolezni. Ena izmed oblik alternativnega zdravljenja je

tudi zdravljenje z bioenergijo.

Zdravje

Z besedo bioenergija označujemo obliko kozmične ali uni-verzalne energije, ki prežema vse obsto-

ječe oblike življenja v kozmosu. Lahko bi ji rekli tudi osnovni vir življenja. V zgodovini razvoja človeka se pojavlja veliko imen, ki so pomensko enaka pojmu bi-oenergija. Tako je zelo razširje-no ime prana (v sanskrtu pome-ni absolutna energija), pa tudi či, orgonska energija in druga. Vsa ta imena se nanašajo na pojem, ki označuje energetsko naravo vsega bivanja, je pojasnil Igor J. Končan, predsednik Združenja bioenergetikov Slovenije.

Bioterapevt ima nadpovprečno

sposobnost oddajanja bioenergije

Bioterapijo izvaja bioterapevt. To je človek, ki ima nadpov-prečno sposobnost oddajanja bioenergije, pri čemer je po-membno, da zna svojo energijo pravilno uporabljati. Biotera-pevt med bioterapijo v telesu čisti čakre. Čakre so energetski centri v telesu, ki so razvrščeni ob hrbtenjači in so povezava med fizičnim telesom in višjimi ravnmi bivanja, človeka pove-zujejo z univerzalno, vesoljno energijo. Vsaka čakra pa je po-vezana tudi s posameznimi or-

gani, živčnimi spleti in žlezami ter jih energetsko oskrbuje. Od delovanja čaker je tako odvisno telesno zdravje.

Za terapijo se odločajo ljudje z različnimi

težavami Za bioterapijo se odločajo ljudje z različnimi težavami. Biotera-pevti odpravljajo denimo težave s sklepi, hrbtenico, bolezni srca in ožilja, revmatična obolenja in alergije. Pomagajo pri mo-tnjah hormonskega sistema, odpravljajo psihične napetosti in druga stresna stanja, boleči-ne po operacijah in poškodbah, migrene in razna bolečinska

stanja, prebavne motnje, težave z rodili in sečili ter težave pri rakastih obolenjih.

Kaj moramo vedeti pred prvo bioterapijo?

Sogovornika smo povprašali, kaj moramo vedeti pred prvo bioenergetsko terapijo. »Vsak bioterapevt vas je dolžan pred postopkom seznaniti, kaj je bio-terapija in kako jo bo izvajal. Prav tako vam mora razložiti, kateri so tisti predeli, ki so ener-getsko neuravnovešeni in jih je treba uravnovesiti. Povedati vam mora tudi, koliko terapij bo potrebnih za odpravo neke teža-ve in v kakšnih intervalih si bodo

10

11

sledile. Ena bioterapija običajno traja od pol do ene ure.«

Pojavljajo se različni občutki

Kaj lahko občutimo med bio-energetskim posegom? »Med bioenergetsko terapijo lahko občutite toploto, hlad, gomaze-nje v nogah in rokah, občutek teže v rokah kakor tudi v nogah, težo v želodcu, cmok v grlu in podobno. Približno desetina ne čuti ničesar, kar pa ne pomeni, da bioterapija ne deluje. Je pa vsak bioterapevt dolžan skozi celotno obravnavo razlagati, zakaj obseva neki predel, prav tako tudi, kaj lahko vi med tem

občutite in zakaj,« pojasnjuje sogovornik.

V skupini ali posamezno Terapija lahko poteka v skupini ali posamezno – torej sta v pro-storu le bioterapevt in stranka. Izjeme so otroci in osebe, ki niso samostojne – pri njih je običajno lahko v prostoru še eden izmed staršev oziroma spremljevalec, je povedal Igor J. Končan.

Veliko lahko naredimo sami

In kaj lahko sami storimo za boljše bioenergetsko stanje? »Ker smo sami odgovorni za svoje zdravje, lahko sami tudi

največ storimo. Zelo pomemb-ni dejavniki so zdrava prehra-na, gibanje, bivanje v naravi in svežem zraku, ravnovesje med delom in počitkom, pravi odnos do sebe in okolice,« svetuje so-govornik.

»Zakon o alternativi« je bil napaka

Sogovornika smo še vprašali, kakšen je položaj alternativne medicine pri nas. »Poudaril bi, da se je s sprejetjem 'zakona o alternativi' v Sloveniji naredi-la velika napaka oziroma kar krivica alternativcem, saj zdaj za registracijo oziroma opra-vljanje dejavnosti potrebujemo

preveč znanja tako imenovane uradne medicine, ki je v alter-nativi enostavno ne potrebuje-mo oziroma lahko alternativca celo ovira pri njegovem delu. Ta zakonski sistem preverjanja znanja medicine (za nas ne-pomembne, ker uporabljamo druge, energetske ravni) je tudi povzročil, da so se alternativci umaknili iz uradno registrira-nih espejev oziroma podjetij, saj se je s 1. novembrom lani konča-lo v zakonu določeno prehodno obdobje. Pri tem pa je prikrajša-na država oziroma proračun, saj se največ strank na alternativne izvajalce obrača po reklami za-dovoljnih strank.«


»Med bioenergetsko terapijo lahko občutite toploto, hlad, gomazenje v nogah in rokah, občutek teže v rokah kakor tudi v nogah, težo v želodcu, cmok v grlu in podobno. Približno desetina ne čuti ničesar, kar pa ne pomeni, da bioterapija ne deluje.

11

12

Kultura bivanja - arhitekt svetuje

Pred nakupom nove ali zamenjavo stare sedežne garniture je smiselno preve-riti nekaj bistvenih

dejavnikov, povezanih s pro-storom, kjer bo postavljena. Pomembno je, da izmerimo maksimalne možne dimenzije tistega dela prostora, kamor

jo bomo umestili. Prav tako moramo biti pozorni na to, ko-likšna je lahko njena višina, da nam ne bo ovirala odpiranja okna in zastirala pogledov. So-dobne sedežne garniture nam zagotavljajo ergonomsko obli-kovanje, pa vendar je definici-ja udobja odvisna od vsakega posameznika. Nekateri imamo

Pri sedežni garnituri je najpomembnejša kakovost

Počitek po napornem dnevu, informiranje z dnevnimi novicami, klepet s prijatelji – vsak od nas najbolje sam ve, kako najraje preživlja čas v bivalnem prostoru. Glede na življenjski slog in celostno podobo svojega doma izberemo tudi sedežno garnituro. Enosed, dvosed, počivalnik ali kotni sestav elementov sedežne garniture

mora zagotavljati še marsikaj drugega kot le skladnost oblik in barve.

12


13

rajši raznovrstne blazine, dru-gi naslonjala za roke, tretjim je glavnega pomena oblika.

Pred nakupom Zgolj estetski vtis ni najbolj smiseln kriterij pri nakupu se-dežne garniture. Pomembnejša je kakovost, saj bo kakovostno izdelana oprema z nami ostala

dlje časa. Zato preverimo tako podkonstrukcijo kot tudi obla-zinjenje in material prevleke. Prav pri tem moramo pomisliti na družinske člane in hišne lju-bljenčke. Na tehtnici bosta zah-tevnejša nega trajnejših usnje-nih izdelkov na eni strani ter hitrejša obraba in enostavnejša nega blaga ali mikrotkanine na

drugi. Tekstilne prevleke lahko običajno zamenjamo z novimi in tako spremenimo videz naše sedežne garniture ter s tem vsega prostora.

Kotna garnitura daje občutek domačnosti

Postavitev sedežne garniture je lahko linijska, kotna ali pa so eno-, dvo- in trosedi ločeno razporejeni po prostoru. Naj gre za nostalgijo, potrebo ali zgolj všečnost – kotna posta-vitev vsekakor zahteva veliko prostora, vendar daje občutek domačnosti. Nikakor pa ni nuj-no, da je dejansko postavljena v kotu sobe; če je prostor dovolj velik, je lahko umeščena re-cimo na sredino in tako sobo funkcijsko razdeli na več delov. Svetle barve, minimalistično podnožje in elegantna oblika bodo tudi veliko kotno sedežno garnituro na videz pomanjšali. Ob večjem obisku pa bo klepet pravokotno si sedečih gostov nedvomno enostavnejši. Lo-čene sedežne sestave lahko poljubno premikamo po sobi, vendar vsak od elementov po-trebuje dovolj svojega manevr-skega prostora, sicer je soba, v kateri so postavljeni, prenatr-pana. Če prostor uporabljamo tudi za polformalne namene, pa je izbira posameznih sede-žnih elementov bolj smiselna.

Izdelane po meri so kakovostnejše

Seveda je mogoče naročiti tudi sedežno garnituro po meri, kar je posebno priporočljivo v objektih z nevsakdanjimi dimenzijami in oblikami pro-storov, ali pa, če si želimo uni-katnosti. Take garniture so

nedvomno kakovostnejše izde-lave kot tiste iz množične proi-zvodnje, saj se običajno izdelu-jejo ročno. Pomembno pa je, da izdelovalcu takšno ustvarjanje ni tuje.

Na izbiro vpliva tudi starostno obdobje

Različna življenjska obdobja imajo različne zahteve, tudi pri sedežnih garniturah. Starejši ljudje in ljudje s poškodbami potrebujejo višja sedišča in opirala za roke, saj teže vstaja-jo. Majhni otroci pa se bodo na visoko sedišče težko povzpeli, pomembno je tudi, da je v tem obdobju sedežna garnitura v našem bivalnem prostoru izde-lana iz dovolj trpežnih materi-alov. Če nimamo možnosti za postavitev dodatnega ležišča v ločenem prostoru, je integrira-no ležišče v sedežni garnituri zelo dobrodošlo. Ležišče je obi-čajno skrito v sedišču ali pod njim ali pa je izvlečno. Številni sestavi imajo vključene poči-valnike, ki se mehansko prila-godijo drugi funkciji.

Pogreznjeni v najljubši element

Sodobni sedežni element ne-navadnih oblik ali barv, ki je hkrati še nadvse udoben, bo našemu bivalnemu prostoru dal poseben čar. Nabor pestrih oblikovalskih zasnov je širok. Če izstopimo iz okvirov iskanja klasičnih sedežnih garnitur, bomo dnevni časopis morda prihodnjič prebrali pogreznje-ni v novem najljubšem elemen-tu našega doma.

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.BIRO 42, d. o. o.

13


14

Za kakšno sedežno garnituro se bomo odločili, je precej odvi-sno od naših potreb. Če imamo dovolj velik prostor, imamo pri izbiri bolj proste roke, saj di-

menzijsko nismo omejeni. Tako se lahko osredotočimo na oblikovno dovršene sede-žne garniture z udobjem, ki si ga želimo. Če smo prostorsko omejeni, pa je treba poleg všečnosti gledati tudi na druge dejavnike. Sedežna mora dimenzijsko ustrezati pro-storu, in če potrebujemo ležišče ali predal, izberemo tako, ki vključuje tudi to.

Za nakup si vzemite čas »Sedežna garnitura je del pohištva, ki ga ne smemo kupovati samo z očmi. Seveda je videz izredno pomemben, vendar je tre-

ba upoštevati še druge dejavnike. Biti mora udobna, dimenzijsko prilagojena, pomemb-na je tudi zgradba oziroma polnilo. Za na-kup sedežne si moramo vzeti čas. Zaželeno je, da jo preizkusite, tako kot jo uporabljate doma. Če doma ležite, se nanjo ulezite tudi v salonu. Pozornost namenite tudi kakovosti polnil, naj vam prodajalci povedo, iz katerih materialov je sestavljena, saj jo boste pogo-sto uporabljali in si seveda ne želite neprije-tnih presenečenj. Dobrodošel je tudi nasvet strokovnjaka, ki vam pomaga pri tem, da je odločitev prava. Strokovnjak (arhitekt, oblikovalec) vam bo svetoval pri barvnih kombinacijah, naredil izmero prostora. V nasprotju z vami ima objektiven pogled na prostor in vam lahko predlaga boljše reši-tve,« svetuje Irena Žakelj iz podjetja Žakelj.

V ospredje prihaja tkano blago »Izbira materiala je zelo raznolika, grobo ga delimo na usnje, mikrotkanine in tkano blago. V zadnjem času so mikrotkanine za-čele dajati prednost tkanem blagu, saj tkano blago deluje prijetnejše, toplejše, daje obču-tek domačnosti. Usnje kot naravni material je še vedno izredno aktualno, saj zagotavlja dolgo življenjsko dobo, enostavnost vzdrže-vanja in sedežni garnituri daje videz presti-ža,« pravi sogovornica.

Modne so prostorne sedežne Ali Slovenci sledimo modnim smernicam ali prisegamo bolj na klasiko? »Slovenci sle-dimo modnim trendom, mlajša generacija še toliko bolj. Mlajšim uporabnikom je po-membno, da je sedežna prostorna, ima šir-

Ne kupujmo le z očmi Sedežna garnitura je trajna dobrina, zato je pri nakupu potrebna preudarnost in nič ni narobe, če nakupni

proces traja dlje časa, kot smo si prvotno zamislili.

Kultura bivanja

Foto: Pohištvo Žakelj

še ležalne dele, kar omogoča udobnejše poležavanje, med-tem ko imajo starejši uporab-niki drugačne navade. Nima-jo več otrok, zato raje sedijo in je tudi izbor sedežne temu primeren – višja naslonjala, trši sedeži, ergonomska obli-ka,« pojasnjuje sogovornica.

Trendi »Oblika sedežnih garnitur se nagiba k preprostemu slogu z dovršenimi detajli. Videz sedežnih garnitur je poln, na nekaterih delih bombiran. Pomembno vlogo imajo tudi sistem prešitja in nove tehni-ke pri izvedbi šivov – poudar-jeni robovi, zavihki. Glede izvedbe so tako aktualne se-dežne garniture s premični-mi blazinami kot fiksno tape-cirane. Dimenzijsko se smer nagiba k širokim sediščem in prostornih izvedbah sede-žnih garnitur. V barvni paleti so v ospredju naravne barve – peščena, granitno siva, sivo rjava, vedno zanimivo je tudi usnje, kjer bo zaslediti tople rjave in svetle smetanaste odtenke,« modne smernice opisuje sogovornica.




16

Kultura bivanja

Čeprav plise zavese prvenstveno senči-jo, jih prištevamo v kategorijo deko-rativnih senčil, saj

vključujejo močno dekorativno noto. Moč senčenja je lahko različna glede na izbiro tkanine. Tkanine delimo v štiri skupine: prosojne, polprosojne, neprosoj-ne in popolnoma zatemnitvene. Prosojne nekako nadomeščajo klasične zavese in nimajo velike ali skoraj nikakršne vloge pri senčenju, temveč so predvsem dekorativne. Polprosojne že ne koliko zasenčijo, ublažijo ne-posreden vpliv sončnih žarkov, a hkrati še dopuščajo zastrt po-gled navzven in tudi svetloba v prostor prihaja v veliki količini. Če želimo močnejše senčenje, a še vedno ne popolne ovire za svetlobo, se odločimo za nepro-sojne tkanine. Te v prostor še vedno prepuščajo nekaj svetlobe (oziroma temnejše barve skoraj nič), vsekakor pa je pogled nav-zven popolnoma zastrt, prav tako smo zvečer povsem zašči-teni pred zunanjimi pogledi, če-tudi imamo v prostoru prižgano luč. Če pa potrebujemo več kot zagotovljeno zasebnost in moč-no senčenje, izberemo četrto skupino tkanin, tako imenovane zatemnitvene tkanine. Slednje ne prepuščajo popolnoma nič svetlobe in so zelo primerne za otroške sobe in spalne prostore, razlaga Sandra Bogataj iz Senčil Bled.

Neprosojne tkanine v spalnice in kopalnice

»Prosojne in polprosojne tkani-ne priporočamo za kuhinjske in dnevne prostore. Tu zatemni-tvene tkanine niso priporočlji-ve, saj preveč presekajo pove-zavo z zunanjim svetom. Vse je odvisno seveda od okolice, koliko je katero okno neposre-dno izpostavljeno. Neprosojne tkanine so primerne v spalnih prostorih in otroških sobah ter kopalnicah, saj tam po navadi želimo več zasebnosti. V dnev-nih sobah zaradi televizorjev in drugih tehničnih naprav pri-poročamo bolj temne nianse, tako pri polprosojnih kot pri neprosojnih tkaninah, kadar so prostori izrazito izpostavljeni soncu,« pojasnjuje sogovornica.

Za večje steklene površine so primerne

panelne zavese »Za večje steklene površine, kot so drsna vrata, panoram-ska okna in steklene stene, so priporočljive panelne zavese. Z njimi lahko tudi pregradimo prostor, zakrijemo, kar želimo, ali se zgolj poigramo s prosto-rom, ustvarimo nov ambient po trenutnem navdihu in ga kadar-koli spremenimo. Tkanine so različne, možnosti kombinacij je nešteto. Zelo priljubljene in v evropskem merilu najmoder-nejše za prihajajoče obdobje so tkanine, ki so precej prosojne in so rahlo poslikane ali oboga-


Preden se odločimo za nakup senčil, moramo dobro premisliti, kaj potrebujemo, kakšen učinek želimo

doseči in kaj prija našim očem. Seveda pa moramo dati prednost funkcionalnosti pred dekorativnim učinkom.

tene zgolj z reliefnim vzorcem v barvi podlage ali z nežnim vezenjem. Potem so tu seveda še polprosojni in neprosojni materiali, ki so zanimivi takrat, ko želimo močneje zastreti sve-tlobo, ali za v spalne prostore, kjer potrebujemo temo. Za vse ljubitelje naravnega so na voljo materiali iz naravnih tkanin v različnih barvah in struk-turah. Lahko se odločimo za kombinacijo različnih barv, za ponavljane nekega zaporedja ali za preprosto eleganco v eni barvi. Zelo zaželena je kombi-nacija enobarvnih panelov, ki jih popestrimo z eno- ali več-barvnim oziroma strukturnim panelom. Enako tkanino lahko uporabimo za manjša okna, na katera namestimo roloje, ki so za manjše površine bolj prak-tični. Zato kombinacije dnev-nih in kuhinjskih prostorov ne povzročajo nobenih težav. Upravljanje panelnih zaves je ročno, tako da se posamezni pa-neli lahko pomikajo ločeno, kar je v praksi bolj funkcionalno, saj enostavno panele pomakne-mo tja, kjer želimo zasenčiti, in del steklene površine pustimo popolnoma nezastrt. Drugi na-

čin upravljana je z upravljalno palico, pri čemer so paneli med sabo povezani in se odpirajo ter zapirajo zaporedno. Kadar pa ročni način ne zadovolji ali enostavno ni mogoč zaradi od-daljenosti, je zelo dobrodošel električni pogon,« pripoveduje sogovornica.

Novosti »Spomladi prihaja več novosti na področju dekorativnih sen-čil. Poleg nekaj novih motivov tkanin pri panelnih zavesah, ki bodo popestrili že sicer ši-roko paleto materialov, bo na voljo tudi nekaj tkanin, ki bodo pralne. Te bodo posebno dobro-došle v prostorih, kjer je velika možnost, da se tkanina umaže in bi bilo čiščenje na klasičen način, z vlažno krpo, težko. Te panelne zavese se bodo lahko prale v pralnem stroju, seveda upoštevaje navodila. Novosti bodo tudi pri plise zavesah. Ker gre za zelo aktualno senčilo, smo se odločili, da povečamo nabor tkanin, saj so dekorativ-ne tkanine čedalje pomembnej-ši dodatek doma in je zato bogat izbor zelo pomemben,« pravi sogovornica.

18

Sestavine za 4 osebe:- 4 postrvi - sok 1 limone - sol - bel poper - svež pehtran - koper - rožmarin - drobnjak - 1 žlica bučnega olja- 1 žlica masla

Priprava: Postrvi očistimo, operemo in posušimo, zunaj in znotraj so-limo ter popramo. Poškropimo jih z limono in nadevamo s se-sekljanimi zelišči, ki smo jih ra-hlo poškropili z bučnim oljem. Nadevane postrvi položimo na z maslom namaščeno alumini-jasto folijo, ki jo zavijemo okoli ribe. Postrvi pečemo pri 200 stopinjah od 15 do 20 minut. Po-strežemo jih s pečenim ali sla-nim krompirjem.

ReceptPrehranski strokovnjaki poudarjajo, da so ribe zdrave in bi jih morali jesti vsaj dvakrat na teden. Zato vam tokrat

predstavljamo ribjo jed. Na spletni strani radjemribe.si smo poiskali zanimiv in preprost recept za pripravo postrvi.

Zeliščna postrv

20

Tisti, ki si bodo vzeli kakšen teden več časa, so rezervira-li tudi križarjenja do Severnega rta,

Islandije in Grenlandije. Za-dnja leta je vse bolj priljubljena Aljaska, jeseni pa si bo kar ne-kaj Slovencev privoščilo 17- do 21-dnevno čezoceansko križar-jenje iz Italije do Brazilije ali do Floride. V zimskem času še vedno prednjačijo Karibi, so pa v zadnjih letih zelo priljubljena tudi tedenska križarjenja ob obalah Arabskega polotoka in po Indijskem oceanu, na kate-rih v dveh tednih obiščete Mau-ritius, Sejšele in Madagaskar, je pojasnil Mladen Barukčič iz agencije Svet križarjenj.

Vedno več ljudi za eksotične destinacije

»Kot specializirana agencija za križarjenja dejansko urejamo križarjenja po vsem svetu, po-tniki se lahko odpravijo na zelo različne točke, vse od Antark-tike, Karibov, arabskih emira-tov, Azije, Avstralije, Havajev do Francoske Polinezije in po morjih, ki obdajajo Evropo. Kot kažejo dosedanja gibanja in tudi naša pričakovanja so podobna, se bodo v prihodnje ljudje odločali za bolj oddaljene in eksotične destinacije, saj so te vse bolj dostopne, po drugi strani pa bodo zelo privlačna križarjenja z dodatno 'domačo' vrednostjo, kjer ponudimo ne-kaj več posebej za naše potnike iz Slovenije – glasbene skupine,

tečaje, nastope znanih Sloven-cev in podobno,« je povedal so-govornik.

Najhitreje rastoča panoga v svetovnem

turizmu Število ljudi, ki se odpravlja-jo na križarjenje, se povečuje, pravzaprav so križarjenja še vedno najhitreje rastoča pano-ga v celotnem svetovnem turiz-mu. V državah, kjer križarjenje še vedno ni toliko znano širši množici ljudi, med katere sodi tudi Slovenija, je letna rast še toliko večja, saj ljudje šele spo-znavajo prednosti take oblike potovanja. Povprečna letna rast križarjenja na svetovni ravni je med sedmimi in osmimi od-stotki, v Sloveniji pa je rast še vedno nad 20 odstotki. Lani je križarilo nekaj čez 19 milijonov ljudi, v letu 2012 pa se pričakuje skoraj 21 milijonov potnikov, je priljubljenost križarjenja opisal Mladen Barukčič.

Povpraševanje strmo narašča

Kot že rečeno, v Sloveniji pov-praševanje strmo narašča, saj je to še vedno razmeroma neznano področje v turizmu. Tako imajo pri nas ljudje še vedno veliko stereotipov o kri-žarjenju, ki izvirajo iz prejšnjih časov, recimo, da je križarjenje izjemno drago in namenjeno le eliti, da je na ladjah dolgčas in podobno. Seveda se takšni ste-reotipi počasi umikajo, saj so dejansko križarjenja zelo do-

stopna, in več ljudi kot to pre-izkusi in doživi, hitreje se širi glas in tako se jih vse več odlo-ča za takšen način dopustova-nja ali potovanja. Neizpodbi-tno je, da križarjenje omogoča zelo udoben način obiska več krajev na enem potovanju, zato velikokrat rečemo, da je iti na križarjenje tako, kot da bi šli na več počitnic naenkrat. Zato se le malo počitnic na kopnem lahko primerja s križarjenjem – tudi glede na to, kaj vse dobite za ceno križarjenja, je poudaril sogovornik.

Več potnikov med prvomajskimi in

jesenskimi počitnicami Poleg eksotičnih križarjenj po vsem svetu, za katere se odloča vedno več strank, ugotavljajo tudi rast povpraševanja med jesenskimi in prvomajskimi po-čitnicami, ko so taka potovanja najbolj priljubljena. Na križar-jenje namreč otroci večinoma potujejo brezplačno oziroma starši plačajo samo takse, in to za otroke kar do 18. leta staro-sti, zato so ta potovanja zelo pri-ljubljena pri družinah.

Dejavnosti je toliko, da se vseh ne morete udeležiti

Bistvo sodobnih križarjenj so številne dejavnosti na lad-jah in možnost obiska novega kraja skoraj vsak dan – plovba je prednost, zaradi katere vas lahko potujoči hotel oziroma letovišče čez noč pripelje v nov kraj. Današnji »svet križarjenj«

ponuja tako moderne križar-ke, da se z njimi po svoji infra-strukturi lahko primerjajo le redki hotelski kompleksi na ko-pnem. Večina kakovostnih ladij ponuja na križarjenju bazene, fitnese, masažne bazene, savne, dnevno in večerno animacijo, razne tečaje, večerne predstave, salone z glasbo v živo, diskoteko in podobno, seveda pa je zelo pomembno to, da ste na ladji v času plovbe, to je čez noč in vča-sih del dneva, skoraj vsak dan pa obiščete in si ogledate kak nov kraj. Najmodernejše križarke vključujejo tako obširno infra-strukturo, da je čas, ki ga preži-vite na ladji, prekratek, da bi se sploh udeležili vseh dejavnosti. Tako imamo na teh ladjah poleg zgoraj navedenih dejavnosti na voljo še športna igrišča, plezal-ne stene, drsališče, val za de-skanje, sprehajališče s parkom z naravnimi drevesi, minigolf in simulator profesionalnega golfa, simulator formule ena, vrv za adrenalinsko spuščanje in podobno, ponudbo opisuje sogovornik.

Dodano vrednost zagotavlja tudi agencije

V agenciji Svet križarjenj tem potovanjem, ki imajo že tako in tako bogato ponudbo zabave, predstav in športnih dejavno-sti, dodajajo dodano vrednost z raznimi tematskimi križarjenji. Po uspešni organizaciji enega izmed najodmevnejših prvo-majskih križarjenj (popolne pr-vomajske počitnice) v letu 2011,

Vedno več Slovencev se odloča za križarjenje

Danes so na voljo ladje, ki lahko zaplujejo praktično v vsak kotiček sveta. Najbolj vroče destinacije se spreminjajo z letnim časom. Poleti so med Slovenci najbolj priljubljena križarjenja po Sredozemlju, izkušeni

potniki pa v tem času veliko povprašujejo po križarjenjih v Baltiku in ob norveških fjordih. So pa tudi pri Slovencih križarjenja vedno bolj razširjena.

Turizem


21

POPOLNE PRVOMAJSKE POČITNICESpektakel za Vas: Gibonni, Vlatko Stefanovski in mlada gostja Lina Kuduzovič

Zakaj POPOLNE PRVOMAJSKE POČITNICE? Idealen čas za križarjenje po Sredozemlju, temperature zraka okoli 25 °C, dolgi dnevi

Enkraten program križarjenja, na katerem bomo obiskali kar 5 najzanimivejših krajev

Z vami na križarjenju bo odlična družba

Ekskluzivni koncert Gibonnija, Vlatka Stefanovskega in mlade Line Kuduzovič med križarjenjem

Za 8 dnevno križarjenje potrebujete samo 2 dni dopusta!

Odlična cena, ki vključuje izjemno veliko

Slovenski predstavniki in odlično vodenje v slovenščini

Na ladji bo vse v slovenščini (informacije, dnevni ladijski časopis, meniji za večerjo, itd.)

Enkratno in nepozabno doživetje

Ste že bili kdaj na popolnih počitnicah? Zdaj je čas!

Genova - Barcelona - Tunis - La Valletta (Malta) - Messina (Sicilija) - Civitavecchia (Rim) - Genova

* za rezervacije do 15.12.2011. Otroci do 18. leta na 3. in 4. ležišču samo 120 € na osebo.

www.svet-krizarjenj.si

SVET KRIŽARJENJŠmartinska cesta 152R (BTC)

1000 LjubljanaT: 01/542 31 34

E: [email protected]

V istem terminu tudi vzhodno Sredozemlje z IstanbulomBenetke – Bari – Katakolon (Olympia) – Izmir – Istanbul – Dubrovnik – Benetke

Že od 699 € (samo za rezervacije do 15.12.2011), otroci do 18. leta na 3. in 4. ležišču samo 120 € na osebo.Ob rezervaciji križarjenja vam podarimo kratki tečaj treh plesov v plesni šoli Plesna Zvezda. Pod taktirko svetovno priznane

plesne zvezde Katarine Venturini delujejo odlični plesni učitelji, kateri vas bodo pripravili na križarjenje, kot še nikoli doslej.

SUPE

R DE

CE

MBRSKA UGODNOST

Do 1

00 EUR popusta!

Pokličite!

+ DARILO

za prvih 100

prijavljenih!

Boste med 300 izbranci tudi vi?Skupinsko križarjenje z ladjo Msc Splendida 5*

(28.04.-05.05.2012)

Boste med 300 izbranci tudi vi?(28.04.-05.05.2012)

+ DARILO

www.svet-krizarjenj.siT: 01/542 31 34

E-pošta: [email protected]

ko je 580 Slovencev potovalo z Oliverjem Dragojevićem in Ka-tarino Venturini, ki sta poskr-bela za nepozabno izkušnjo na devetdnevni plovbi do Lizbone, agencija Svet križarjenj že pri-pravlja nova odlična skupinska križarjenja. »Tudi za prihaja-joče prvomajske počitnice, ko bo na enem izmed križarjenj z nami potoval in pri nas gosto-val znani glasbenik Gibonni. Skupaj s priznanim kitaristom Vlatkom Stefanovskim in mla-do zmagovalko showa Slovenija ima talent Lino Kuduzovič bo pripravil dva nepozabna kon-certa – ekskluzivno za potnike agencije Svet križarjenj. Poleg

tega uredimo, da je na ladji vse v slovenščini (informativni pult, dnevni ladijski časopis, vsa obvestila, meniji pri večerji, vodenje izletov in drugo). Za-radi teh dodatnih dejavnosti se za takšno križarjenje odloči še več ljudi, saj vedo, da bodo naši predstavniki za njih zelo dobro poskrbeli, tudi jezik ni več ovi-ra, zabava in popolne počitnice pa so tako zagotovljene,« razla-ga sogovornik.

Med prvomajskimi počitnicami predvsem po

Sredozemlju In katere destinacije sogovor-nik priporoča v prihajajočih

mesecih? »Med decembrom in marcem so veliko bolj primer-na križarjenja v tople kraje, kjer je to hkrati obdobje naj-boljše sezone – Karibi, Južna Amerika in del Azije. V tem času so vseeno priljubljena tudi križarjenja po Sredoze-mlju, vendar predvsem zaradi izjemno nizkih cen, je pa treba vzeti v zakup možnost slabše-ga oziroma veliko bolj hladne-ga vremena kot med aprilom in začetkom novembra, ko je odličen čas za križarjenja iz bližnjih pristanišč, kot so Be-netke, Trst, Genova in Savona. V prihajajočih mesecih se bo, kot vsako leto, največ Sloven-

cev odpravilo na križarjenje prav za prvomajske počitni-ce. Za to so »krivi« prazniki, odlično vreme za križarjenje in ogledovanje krajev, ugodne cene ter skupinska potova-nja s slovenskimi predstav-niki in vodniki. Prevladujejo križarjenja po zahodnem in vzhodnem Sredozemlju. Po prvomajskih počitnicah pa se bodo naši gosti spet razpršili po vsem svetu – od številnih sredozemskih destinacij do norveških fjordov in baltskih prestolnic, nekateri pa se bodo odpravili tudi na bolj oddalje-ne pustolovščine,« je povedal Mladen Barukčič.

Foto: Svet križarjenj

22

Turizem

Ob številnih objavah v klasičnih in elektron-skih medijih se je Ma-ribor uvrstil na njihove sezname tudi kot »top

destinacija«, med drugim na seznam top 10 destinacij, katerih obisk v letu 2012 zapoveduje priznana založba turističnih vodnikov Lonely Planet, ter na seznam vročih destinacij 2012 organizacije AOL Travel UK.

Nadpovprečni obisk turistov Turistična destinacija Maribor-Po-horje je v letu 2011, tako kot tudi leto poprej, dosegla zelo dobre poslovne rezultate. Število turistov je v obdobju od januarja do novembra 2011 v pri-merjavi z istim obdobjem v letu 2010 zraslo za 14,2 odstotka, število preno-čitev pa za 8,4 odstotka. Delež tujih gostov je znašal 75 odstotkov, delež tujih prenočitev pa 70 odstotkov. Mariborski turistično informacijski center je leta 2011 obiskalo 28 odstot-kov več obiskovalcev, Hišo Stare trte 35 odstotkov več ljudi, spletne strani destinacije www.maribor-pohorje.si pa 17 odstotkov več uporabnikov. Kot pravijo na zavodu, prevladujejo turisti iz Avstrije, Nemčije, Italije, Španije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Ru-sije, Slovenije, veliko rast je dosegel obisk Belgijcev, Čehov, turistov iz Skandinavije ter iz Azije, predvsem Tajvana in Japonske.

Stoodstotna rast števila obiskovalcev

V letu 2012 si Zavod za turizem Ma-ribor obeta rast števila prenočitev za 20 do 30 odstotkov. Že prvi teden januarja so v mariborskem turistič-no informacijskem centru po svojih evidencah ugotovili prek stoodstotno rast števila obiskovalcev.

Maribor ena izmed top destinacij tega leta

V letu 2011 se je povpraševanje medijev in turističnih agentov za Maribor zelo povečalo. Zavod za turizem Maribor je gostil številne novinarje, v okviru 50 obiskov je v Maribor prišlo 250 večinoma tujih novinarjev.

Fot

o: V

ir, Z

avod

za

turi

zem

Mar

ibor

22

V katalogu boste na šli ponudbo po čitnic doma, na Hrvaškem in v Sredozemlju, na

voljo je tudi katalog apartmajev v Sloveniji, pri naših sosedih Hr-vatih, Italijanih in Madžarih ali pa v mediteranski Grčiji, čudo-viti Franciji in temperamentni Španiji. Pri M holidaysu nagra-jujejo zvestobo, dopustovanje pa privoščijo vsakomur in zato so ponudbe žepu prijazne. M holidays ponuja prav posebne ugodnosti imetnikom kartice Mercator Pika, ki imajo mo-žnost plačila do 12 obrokov brez obresti, ugodnosti pa čakajo tudi člane Mercatorjevih klu-bov: Uživajmo zdravo, Lumpi klub, Senior klub in klub Maxi.

Za vsakega nekaj V M holidaysu so pripravili prav poseben prvomajski klub za pobeg na morje. V turi-stičnem naselju Centinera v Banjolah pri Pulju čaka člane klubov družinski Lumpi in Intersport super prvomajska zabava, ki bo v sproščenem vzdušju z vrsto dejavnosti za vsakogar navdušila vse gene-racije. Ponujajo tudi krajše in daljše počitnice v Sloveniji in

tujini, izlete doma in po svetu. Tistim, ki obožujejo plovbo po morju, organizirajo križar-jenja, vsem individualcem pa prikrojijo potovanja po meri. M holidays olajša tudi rezer-vacije letalskih vozovnic in hotelskih namestitev po vsem svetu, raziščete pa lahko tudi ponudbo različnih domačih in tujih organizatorjev potovanj. Vsi, ki jih zanimajo prireditve, pa lahko pri M holidaysu kupi-jo tudi vstopnice za kulturne, športne in druge dogodke.

Urejanje oddiha tudi prek spleta

Svoj oddih lahko preprosto uredite na prenovljeni spletni strani www.mholidays.si, ki je uporabniku prijazna in nav-dušuje s ponudbo in idejami. Pri rezervaciji prek spletnega mesta M holidays ponuja tudi posebne ugodnosti. Potovanje ali počitnice pa lahko tudi po-darite. Svoje bližnje tako lahko prijetno presenetite z darilno kartico Mercator, ki bo vsako-mur pričarala nepozabno avan-turo ekstremnega potovanja, čudovit odklop z mirnim oddi-hom ali družinske počitnice, ki bodo navdušile tako male kot velike.

w w w . m h o l i d a y s . s i / 0 8 0 2 0 8 0

REZERVACIJE IN INFORMACIJE: poslovalnice M holidays najdete v blagovnici Maximarket, v MC Ljubljana, MC Domžale, MC Novo mesto, MC Celje, MC Maribor Tabor, MC Ptuj (Supermesto), MC Nova Gorica, MC Slovenj Gradec, MC Koper, MC Kranj Primskovo in MC Velenje! Več informacij o ponudbah, podrobnejši opisi, popusti in doplačila so vam na voljo v poslovalnicah M holidays. Ponudbe so omejene, veljajo do zasedenosti prostih mest.

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

c. 1

07, 1

000

Ljub

ljana

REZERVIRAJTE SVOJ ODDIH NA www.mholidays.si

Nov katalogPomlad/poletje 2012Počitnice v Sloveniji, na Hrvaškem in v Sredozemlju.

v poslovalnicah po vsej Sloveniji

V kaotičnem ritmu vsakdana organizacija počitnic in dopusta ni mačji kašelj. Vsi potrebujemo oddih,

da si odpočijemo glavo, ali pa si želimo doživeti nove avanture. Na policah so že na voljo novi katalogi, kjer

so zbrane najboljše ponudbe. Pripravili so ga tudi v M holidaysu.

Izberite sanjski oddih

24

Fit

Ker na smučiščih ni naprav za merjenje časa, je edini način, kako določiti najhitrej-

šega, boj več smučarjev, ki se po smučišču spustijo naenkrat. Prvi v dolini si izbojuje prestiž. Bil sem najhitrejši. Ne glede na kupe snega, ki so se nagrmadili na smučišču, ne glede na ostre zavoje, ne glede na »sotekmo-valce«, ki so poskušali na vsak način preprečiti, da bi jih pre-hitel.V zadnjih letih je takšnih »in-ternih« tekem na smučiščih vedno manj, saj je poudarek na varnem smučanju. Zato pa so se podobne tekme preselile na

specializirane poligone, ki so postavljeni v vedno več smučar-skih središčih. Rodila se je nova disciplina – smučarski kros, ki je postal celo olimpijska disci-plina in disciplina svetovnega pokala v okviru organizacije FIS.

Prvi so bili deskarjiPrvi, ki so se organizirano po-merili v tako imenovanem kro-su na snegu, so bili deskarji, ki so združili najboljše iz tekmo-valnega in prostoslogaškega sveta, kmalu pa so se jim pri-družili tudi smučarji. Poligoni za smučarski ali deskarski kros so zato kombinacija proge, kot jo poznamo iz tekem alpskega

smučanja ali deskanja, ter sne-žnega parka. To pa pomeni, da morajo biti tudi tekmovalci pra-vi univerzalci, saj morajo biti hi-tri kot alpski smučarji in spretni kot prostoslogaši. Tipičen poli-gon za deskarski ali snežni kros sestavljajo strmine, ostri zavoji z dvignjenim robom (tako ime-novane bande), skakalnice vseh velikosti, grbine in podobne ovire, ki jih morajo tekmovalci prevoziti čim hitreje.

Gladiatorski športDa pa je zadeva še bolj zabavna in privlačna za tekmovalce in gledalce, na tekmah smučar-skega krosa naenkrat startajo po štirje tekmovalci. Tipičen

sistem tekme v smučarskem krosu je sistem izpadanja: po štirje tekmovalci startajo na-enkrat in se zapodijo na poligon za smučarski kros. Prva dva na cilju napredujeta v naslednji krog, dokler v finalni skupini ne dobimo zmagovalca. Smu-čarski kros je verjetno najbolj z adrenalinom prežeta smučar-ska disciplina, saj poleg velikih hitrosti (smučarji dosegajo hi-trosti tudi prek 70 kilometrov na uro) in tehnične zahtevnosti vključuje še neposredno konku-renco, tri smučarje, na katere moramo paziti in jih poskušati prehiteti. A kljub temu, da na tekmovalnem poligonu lahko nastane precejšnja gneča, še

Smučarski kros je verjetno najbolj z adrenalinom prežeta smučarska disciplina, saj poleg velikih hitrosti in tehnične

zahtevnosti vključuje še neposredno konkurenco, tri smučarje, na katere moramo paziti in jih poskušati prehiteti.

Gladiatorji na smučehBiti najhitrejši je večna človekova želja. Že kot otroci vedno tekmujemo za prvo mesto, naj gre za tek,

kolesarjenje ali kak drug šport. Smučanje ni izjema. Ko se s prijatelji srečamo na vrhu smučišča, se hitro pojavi tekmovalnost: kdo bo najhitreje prismučal v dolino?

Foto: (c) Samo Vidic/Red Bull Content Pool

25

Foto: (c) Alessandro Belluscio/Red Bull Content Pool

posebno če so tekmovalci zelo izenačeni, je namerno oviranje tekmecev prepovedano. Zmes tehnične zahtevnosti, hitrosti, elementov prostega sloga in boja mož na moža so razlogi, da je smučarski kros brez dvoma eden najbolj spektakularnih športov. Za tekmovalce in gle-dalce.

Poškodb je več, a so manjše

Gladiatorji na snegu, kot pogosto pravimo smučarskim kr o si stom, veljajo za najbolj vse stranske smučarske tekmovalce. Boji na poligonu za smučarski kros po-gosto prinesejo tudi poškodbe, večinoma pa le niso tako hude kot denimo v hitrih disciplinah aplskega smučanja. Pogosti so zlomi rok in poškodbe kolenskih vezi. Prav zato je zaščita zelo pomembna. Osnovna zaščitna oprema, ki jo uporabljajo tekmo-valci smučarskega krosa, vklju-čuje čelado (ki je osnovna zašči-tna oprema za vsakega smučarja,

tekmovalca ali rekreativca), po-leg tega je nujna zaščita za hrbte-nico oziroma želva, tekmovalci pa običajno zaščitijo svoje telo s posebnim oklepom, kakršnega ponavadi uporabljajo vozniki v krosu z motorji. Čeprav oviranje in odrivanje sotekmovalcev ni dovoljeno, je namreč fizičnega stika na tekmah smučarskega krosa precej. Kako bi le bilo dru-gače, ko se štirje enakovredni tekmovalci bojujejo za prevla-do in dobesedno vozijo drug po drugem.

Iz anonimnosti do množičnosti

Smučarski kros se je v dobrem desetletju prebil iz gverilske anonimnosti v svet množičnega tekmovalnega smučanja. Prva velika tekma v smučarskem krosu je bila leta 1999 v Aspnu kot del legendarnega prostoslo-gaškega tekmovanja X-games. Leta 2002 je šport priznala zve-za FIS, ki ga je sprejela v odbor za smučanje prostega sloga, leta

2006 pa je bil smučarski kros sprejet med olimpijske športe. Na olimpijskih igrah v Vanco-uvru je bil v Severni Ameriki najbolj gledana disciplina na te-levizijskih sprejemnikih.

Slovenci v svetovnem vrhu

Danes je smučarski kros ena najhitreje rastočih smučarskih disciplin, saj v svet alpskega smu čanja vnaša ravno pravo mero adrenalina, ki je bil doslej rezerviran za smučanje v pro-stem slogu. In ni presenečenje, da smo ga zagrabili tudi Sloven-ci. Poligoni za smučarski kros na slovenskih smučiščih niso več izjema, prav tako ne tekme na različnih ravneh: od lokalnih do tistih na najvišji ravni. Slovenija ima tudi kar nekaj zelo uspešnih tekmovalcev v tej disciplini, ki v svetovnem poka-lu zmorejo poseči po najvišjih uvrstitvah.Glavna zvezda letošnje sezone smučarskega krosa je vsekakor

brkati Mariborčan Filip Flisar. V francoskem Alpe d'Huezu je januarja osvojil prvo mesto na tekmi FIS, v skupni razvrstitvi pa je na 20. mestu. Morda se 20. mesto ne sliši kot kaj po-sebnega, a Filipu je uspel še en veliki met, kajti na legendarni tekmi X-games konec januarja se je povzpel med legende tega športa. V izjemno močni kon-kurenci je osvojil drugo mesto, kar je glede na pomen tega tek-movanja še precej večji uspeh kot zmaga na tekmi FIS.Druga zvezda slovenskega smu čarskega krosa letos nima takšne sreče. Saši Farič, ki na tekmah smučarskega krosa medalje redno pobira že od leta 2004, leta 2009 pa si je pri-tekmovala tudi bron na X-ga-mes, letošnja sezona ni bila na-klonjena. Na tekmi svetovnega pokala v Alpe d'Huezu, kjer je slavil Flisar pri moških, je Fari-čeva ob padcu utrpela komplici-ran zlom roke, tako da je morala sezono končati.

Filip Flisar, najboljši slovenski tekmovalec v smu-čarskem krosu, je letos zablestel z zmago v svetov-

nem pokalu in drugim mestom na legendarnem tekmovanju X-games.


26

V visokem poslovnem svetu se danes najpogosteje upora-bljajo večje poslovne torbe (angl. briefcase). Izdelane so iz kakovostnega usnja in so

dovolj velike tudi za prenosni računalnik. Za moške na pomembnih položajih je še ve-dno najboljša izbira črna usnjena torba. So-dobnejše in malo manj formalne so izdelane iz trpežnih umetnih materialov ali kombi-nirane z usnjem.

Modna je kurirska torba Zelo moderne so postale tako imenovane kurirske torbe (angl. messenger bag). Nosi-jo jih moški različnih starosti, od študentov do poslovnežev, ki jim profil dela dovoljuje sproščeno podobo. Izvirajo iz poštarskih in kurirskih torb in se zapirajo s poklopom v velikosti torbe. Lahko so usnjene ali iz drugih materialov. Nosijo se kot poštarske torbe čez ramo, na desnem boku. So pravo-kotne oblike, vendar bolj široke kot visoke

(dolge so približno 40 in visoke okoli 30 centimetrov). Imeti morajo mehak in širok ročaj oziroma pas, po možnosti ergonom-sko oblikovan, da se lepo prilega rami.

Manjše dnevne torbe Novo tisočletje je spet prineslo praktične manjše torbe za moške (angl. day bag, ca-mera bag). Gre za manjšo različico kurir-ske torbe. Izdelek je pravokoten – visok je okrog 25 in širok 20 centimetrov, primerne

Moška torba ni več nujno usnjena

Poslovni kovček s trdimi stranicami (angl. attache) je bil pred izumom prenosnega računalnika obvezen dodatek vsakega poslovneža. Danes imajo moški na voljo vrsto torb, med katerimi lahko izbirajo glede na svoj način dela in položaj. Ni treba, da je torba usnjena, lahko je izdelana iz grobega bombaža, sodobnih materialov,

odpornih proti poškodbam, ali iz za dež neprepustnega goretexa.

Moda

26

Fot

o: T

hink

stok


27

velikosti za shranjevanje denarnice, klju-čev in še česa. Torbe take oblike so imele pri nas nekdaj negativen predznak in zelo neeleganten vzdevek, nosili so jih le redki moški. Novejše pa delujejo sodobno in so zelo uporabne, saj se nosijo čez ramo, na desnem boku. Enostavnega kroja, izdelane iz grobega usnja, so lahko zanimiv dodatek modernega moškega.

Torba za računalnik Torba, ki je prilagojena nošnji računalnika, ima trše stranice in mnogo različnih preda-lov, ki omogočajo shranjevanje tudi drugih osebnih stvari. Za moške so običajno izde-lane iz zanimivih tehnoloških materialov ali kombinirane z usnjem.

Pisemska torba za prenašanje dokumentov

Pisemska torba (angl. portfolio) je name-njena prenašanju dokumentov formata A4. Ozka je brez ročajev, če je širša, ima manjše ročaje. Nosi se pod pazduho. Obi-čajno je usnjena in se lahko zapne z zadr-go, kar omogoča, da se lahko popolnoma odpre in položi na mizo kot mapa.

Vikend torba in pilotski kovček Prestižna potovalna torba (angl. holdall) je izdelana iz usnja, ima dva srednje dol-ga ročaja in dovolj prostora za oblačila za dva ali tri dni. Vikend torbe so izdelane tudi iz kombinacij usnja in drugih mate-rialov, bombaža, poletne celo iz lanu. Pi-lotski kovček je večja poslovna torba, že podobna potovalnemu kovčku. Stranice so trde, znotraj ima več predalov s trdimi prekati. Lahko ima celo kolesca in razte-gljiv ročaj.

Najbolj kakovostno usnje je napa. Ime je dobilo po severnokalifornijski dolini Napa. Izdelujejo ga iz kož govedi, svinj, koz in ovac. Površina pri napi je gladka, obdelana je zunanja, lična stran kože. Strojenje poteka po starem postopku – s kromovimi solmi ali sodobneje – z naravnimi rastlinskimi strojili (biousnje).

Najbolj cenjena je anilinska obdelava usnja, pri kateri usnje obdrži naravni videz lica (dlačne luknjice,

vidne žile in nagubanost). Na tem usnju je videti pore, manjše kot so, bolj kakovostno je usnje.

Usnje, ki ima brušeno površino, je bolj občutljivo, primerno za manj formalne torbe in druge dodatke. Velur ima brušeno površino, brusi se notranja stran kože.

Nubuk je fino brušeno usnje, brušeno na lični strani. S tem dobi mehko, žametno površino; je kakovostnejše kot velur.

Semiš je izjemno mehko brušeno usnje, strojeno z ribjimi olji.

Cepljenec dobijo tako, da spodnjo stran debelejših kož v proizvodnem procesu vzdolžno prerežejo (cepijo). Ima lahko videz velurja ali nape. Tako obdelano usnje je zelo mehko in vpojno. Prepušča vodne hlape in zrak, ima pa manjšo mehansko trdnost, zato je manj kakovostno.

Poslovni kovček ne velja več za dober nakup

Poslovni kovček (angl. attache case) v za-četku novega tisočletja ne velja za dober nakup, saj deluje nesodobno, preveč kon-servativno. Če želite kupiti črn poslovni kovček Sab Bond, kakršnega je nosil James Bond (Sean Connery) v filmu Iz Rusije z ljubeznijo, boste morali odšteti kar 1.495 funtov. Swaine Adeney Brigg je blagovna znamka, za katero ročno izdelujejo presti-žne moške torbe, tudi za Bonda in podobne moške.

Kako nositi poslovno torbo Torbo z ročaji držite čim bliže telesu, kar vam bo omogočilo pokončno hojo. Ročaje držite s tremi prsti (sredincem, prstancem, mezincem), saj takšen na-čin omogoča pravilno podporo hrbta.

Visok položaj zahteva črno

barvo Črna torba je do-bra izbira za moške na visokem položaju v konservativnih de-lovnih okoljih (ban-ke, zavarovalnice, državni uradi). Rjava ali burgundsko rdeča je primerna za vse druge poslovneže, nadomesti jo lahko tudi torba iz drugih sodobnih materia-lov. Slednja sicer ne deluje tako ugledno,

vendar pa bolj sodobno in ustvarjalno. So-dobna, poletna in manj formalna je torba iz svetlo rjavega oziroma bež usnja.

Kombinacija z obleko in čevlji Moški običajno ne kombinirajo torbe z obleko in dodatki. Če imajo možnost, lahko s slogom in barvo torbe kombinirajo slog in barvo čevljev.

Vzdrževanje usnjene torbe Vsako usnje potrebuje nego. Torbo iz glad-kega usnja vsakih nekaj mesecev očistite z vlažno krpo in namažite s kremo za usnje v nevtralni barvi. Čez noč se bo vpila v usnje in ne bo puščala madežev na oblačilih.

Lea Pisani, Kultura oblačenja

USNJE

Fot

o: T

hink

stok

Foto: Midas

28

Ličenje

Pri ličenju je veliko novosti, od obnove klasičnih, če tako rečem, ikonski izdel-kov, do barv, ki so tudi večni trend. Rde-ča šminka je še vedno modna, prav tako črtalo za oko (eyeliner).

Ustnice naj bodo odete v jasne, žive barve Ustnice naj bodo letos odete v jasne, žive barve, vse od rdečih, večinoma bodo prevladovali koralni od-tenki, do barve lososa in pomaranče. Seveda je v tem primeru styling bolj enobarven ali bolj umirjen, večji poudarek je na ličenju. Tudi natur ali tako imenova-ne »nude« ustnice so modne. Pri večini modnih obli-kovalcev prevladujejo izrazite barvne palete oblačil, zato je moden tudi naravni make-up.

Zadimljen videzPri enobarvnem ličenju so barve na vekah izrazitej-še, zato naj bo nanos senčila preprost. Uporabite eno čisto barvo, ki bo naredila vso čarovnijo. Prav tako v kontrastni odtenek odenite ustnice. Za primer: če izberete vijolično senčilo za veke, ga kombinirajte s koralnim odtenkom šminke. Če želite zadimljen, te-men, tako imenovan »trashy« videz, naj bodo senčila temnejša – od odtenkov sive do črne. Senčilo naj bo naneseno neenakomerno, piko na i celotnemu vide-zu pa bodo dale trepalnice.

Neobičajne kombinacije za »vintage« videz

Moden je tudi »vintage« videz. Tu uporabite neobi-čajne barve senčil, kot so zamolkla turkizna, kombi-nacija lososa s pudrasto rožnato, baby modra. Kom-binacije so morda malce bolj neobičajno in zahtevajo poseben styling.

Smernice vedno prilagodite sebi Naštela sem nekaj modnih smernic za ličenje, sve-tujem pa vam, da te zapovedi vedno prilagodite sebi, ker boste tako dosegli najboljši učinek. Ni vam tre-ba zamenjati celotne palete ličil, dokupite samo en kos in ga dopolnite s starimi. Kot vedno poudarjam: bodite ustvarjalne. Naj bo make-up tudi vaš modni dodatek.

Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor

Lepotne smernice za prihajajoče mesece

Kot vsako leto nas tudi letos modni svet zasipa s kopico novosti. In kaj bomo letos nosile in kombinirale med seboj? Spodaj naštevam nekaj novosti, ki bodo prevladovale v obdobju pomlad-poletje.

Fot

o: M

ax F

acto

r

29

Družabna kronika

Vrata je odprl novi center Fitman V Ljubljani je svoja vrata odprl novi center Fitman, ki prinaša ekskluziven in popolnoma inovativen koncept na področju oblikovanja moškega telesa, izgube prekomerne teže in pridobitve odlične psihofizične kondicije. Metoda Fitman® je nov, ekskluziven koncept, ki ga odlikuje časovno učinkovit trening, pri katerem v 40 minutah porabimo kar tri- do štirikrat več maščobe kot pri klasičnem treningu. Temelji na svetovno uveljavljeni kombinaciji 37 °C, infrardečih žarkov in vodenega treninga. Programi so sestavljeni individualno in se izvajajo pod vodstvom osebnega trenerja. Na fotografiji: Petra Mlakar, lastnica centra, in Denis Avdić.


29

Ledena trgatev na Kapeli Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, d. d., je po 15 letih spet imela ledeno trgatev. Kljub nizkim temperaturam so bili trgači radostni, saj so te trgatve prava redkost. Obrali so dva tisoč trt chardonnayja v nasadu ob cerkvi svete Marije Magdalene na Kapeli. Pridelane je bilo 250 litrov žlahtne kapljice, to ledeno vino pa bo napolnjeno kot posebna jubilejna polnitev ob 90-letnici delovanja podjetja.

Naj slovenski kamp Nemški avtoklub ADAC je v vodniku po kampih ADAC Camping Caravaning Führer 2012 med 5.400 kampi iz vse Evrope v ocenjevanje vključil 21 kampov iz Slovenije. Priznanje za najbolje ocenjeni slovenski kamp je ADAC tudi letos podelil tistemu v Termah Čatež. Od skupno 25 točk jih je prejel kar 21. V kategorijah urejenost sanitarij in kakovost oskrbe v kampu je čateški kamp prejel štiri zvezdice, v kategorijah prosti čas in animacija pa vseh pet zvezdic. Za vstop v skupino najboljših naj slovenskemu kampu manjka le še dodatna točka oziroma zvezdica v kategoriji urejenosti in opremljenosti parcel.

30

Valentina in Luka Novak: PREPROSTO SLOVENSKO:

LJUBEZEN SKOZI ŽELODEC 3 Totaliteta

Millan Cesar: ŠEPETALEC PSOM Tehniška založba Slovenije

Vesna Milek: CAVAZZA Študenstka založba

Goran Vojnović: JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA

Študetska založba

Alojz Ihan: HVALNICA REŠNJEMU TELESU

Cankarjeva založba

M. in M. Thun: SETVENI PRIROČNIK 2012

Ajda

Jože Pirjevec: TITO IN TOVARIŠI Cankarjeva založba

Louise L. Hay: ŽIVLJENJE JE TVOJE Iskanja

John C. Parkin:K**C GLEDA POT Mladinska knjiga

Nedeljko Jokić: RECEPTURE ZA PRIPREMANJE JELA U JNA

Ebesede

Več avtorjev:GUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV 2012

Učila International

Joe Fullman: VELIKA KNJIGA ČAROBNIH TRIKOV

Didakta

Violeta Babić: DNEVNIK ZA VSAKO PUNCO

Založba Rokus Klett

Joe Fullman: VELIKA KNJIGA ČAROBNIH TRIKOV 2

Didakta

Nina Kovič: SVET PRINCESK Založba Grahovac

Več avtorjev: KLASIČNE PRIPOVEDKE O ŽIVALIH

Založba Grahovac

Violeta Babić: STILSKI VODNIK ZA VSAKO PUNCO

Založba Rokus Klett;

Peyo: SMRKCI - ŠTIRJE LETNI ČASI

Založba Grahovac

Več avtorjev: GENIJ NA KVADRAT Učila international

Philip Waechter: JAZ Mladinska knjiga

ZA OTROKE IN MLADINO

ZA ODRASLE

Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične

dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS

Bralni kotiček

Tone Pavček:

Angeli

30

Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, januar 2012

AngeliPesnik Tone Pavček (1928-2011) je, preden se je poslovil, dokončal svojo zadnjo pesni-ško zbirko, v kateri je spregovoril o angelih, ki so, tako kot ljudje, sila različni, a skoraj vedno pripravljeni, da storijo kaj dobrega. Zadnja Pavčkova zbirka ne govori o nad-naravnih bitjih iz nebes, temveč je v svoji virtuozni pesniški igri in igrivosti čudovita hvalnica največji dragocenosti – življenju.

Vir: Mladinska knjiga

Angel za srcePovsod, tu in zdaj in vekomaj ljudjegovore – srce, srce me boli, ah to srce!Nihče ga ne vidi, nihče ga ne otipa, pa vsiv en glas govore: srce me je izdalo.Samo še malo pa bo opešalo, samo še maloin bo obstalo. To srce in v njem tisoče zgodbin tisoč prigod, to srce, tisočkrat prebodeno s strelico božjo, a božje je obstalo in spet nadaljevalo svoj križev pot.

Moje srce molči, stoji, šibko, brez moči, kar takov nekakšnem odvečnem kotu. Oj, srce, kje so tvojenajlepše zgodbe, tvoje pripovedi, tvoj živopis?Nič in ničesar ni. Vse je šlo, odšlo za srcem in kliče za njim: Srce ti moje rojeno, kje si, kaj bi še rado?Nič. Vse je končano. Vse do amena pokopano. Starezgodbe se ne obnovijo več, novih ni, stare zgodbe so bile v ponos in v slavo pripovedovalcu, vse drugo ni bilo nič. Opešana mišica. Razširjeno srce.

Tako poceni gre to, po nekaj letih, po malem oddihu,in ni ga več remonta in ne možnosti ustaviti se in ponovnozačeti skraja, ponosno, glasno, močno, tako kot se mladcu spodobi. Ne gre. Nič več ne gre. Samo razširjena opešana srčna mišica in vsega konec. Rekel bi Amen, pa nočem. Še hočem živeti, še hočem biti, se veseliti bivanja, malih zgodb vsakdanjosti, novih zgodbic od tu in tam in potem reči: Izpil sem te do konca, srce moje ljubo. Zdaj pa je že tako, da pesniki likvidirajo srce – nobenega srca več v nobenem verzu, nobene romantike, jaz pa hočem še in še novo srce za nove podvige, za nove brige, za nove verige, zvezane okrog tega ali onega dekleta, in biti mali sladki suženj.

Tone Pavček

Valentina in Luka Novak: PREPROSTO SLOVENSKO:

LJUBEZEN SKOZI ŽELODEC 3 Totaliteta

Millan Cesar: ŠEPETALEC PSOM Tehniška založba Slovenije

Vesna Milek: CAVAZZA Študenstka založba

Goran Vojnović: JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA

Študetska založba

Alojz Ihan: HVALNICA REŠNJEMU TELESU

Cankarjeva založba

M. in M. Thun: SETVENI PRIROČNIK 2012

Ajda

Jože Pirjevec: TITO IN TOVARIŠI Cankarjeva založba

Louise L. Hay: ŽIVLJENJE JE TVOJE Iskanja

John C. Parkin:K**C GLEDA POT Mladinska knjiga

Nedeljko Jokić: RECEPTURE ZA PRIPREMANJE JELA U JNA

Ebesede

Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične

dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS

KULTURNI DOGODKI

Oblikovalec Niko Kralj – retrospektivna razstava del

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, do 4. marca

Trio Eroika

Bled, 8. marca

Fotografija leta 2012

Ljubljana, do 9. marca

Mednarodni festival dokumentarnega filma

Ljubljana, od 22. do 29. marca

Slovenke v dobi moderne

Muzej novejše zgodovine Slovenije, do 31. marca

Halid Bešlič in Crvena Jabuka

Festivalna dvorana Lent, Maribor, 25. februarja

Kafka na filmu

Cankarjev dom, do 26. februarja

Festival Literature sveta: Fabula 2012

Ljubljana, od 27. februarja do 10. marca

Deus (Belgija) – alternativni rock koncert

Center urbane kulture Kino Šiška, 1. marca

The Parov Stelar

Center urbane kulture Kino Šiška, 2. marca

Marij Kogoj: Črne maske – opera

Cankarjev dom, 2. marca


31

32

KOLEDAR DOGODKOV

Pot pod noge

Pot treh gradov je tesno povezana z letnico 1511, ko je Škofjo Loko prizadel najmočnejši potres v njeni zgodovini. Tudi loški gradovi so bili v naravni nesreči

močno prizadeti, od teh na naši poti pa je obnovo doživel le glavni in danes najbolj znani Loški grad.

Never give up – tečem, da pomagam

Eurosank 2012

Tek dveh dežel

Pohod po Vojkovih poteh na Nanos

51. pokal Vitranc

Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici 2012

Bled, 25. in 26. februarja

Pokljuka, 25. februarja

Rateče, 3. marca

Podnanos, 4. marca

Podkoren in Kranjska Gora, od 9. do 11. marca

Kapelski vrh, 11. marca

Planica, od 15. do 18. marca

Pot treh gradov

Pohod po Atilovi poti

Foto: Jana Jocif

Krožna pot, ki povezuje tri gradove, Loški grad, Stolp na Kranclju in grad Divja Loka (Stari grad), se začne ob predstavitveni tabli pri

vhodu na Loški grad. Vsi trije objekti so bili zgrajeni kot mestne utrdbe in so od 14. stoletja dalje varovali Škofjo Loko. Za sprehod po poti si morate vzeti dve uri časa, priporočljiva je pohodna obutev.

Najprej se povzpnete do Loškega gradu, kjer v muzeju izveste veliko zanimive-ga tudi o preostalih dveh utrdbah. Od grajskih vrat naprej sledite kažipotom in pridete do razvalin Stolpa na Kranclju, najstarejšega gradu iz 12. stoletja. Stolp, obdan z obzidjem in globokim jarkom, je

imel več nadstropij in je bil visok okoli 30 metrov. V potresu leta 1511 je bil popolno-ma porušen. Pot nadaljujete do prevala Kobila, kjer s ce-ste zavijete desno na gozdno pot, po kateri prispete do razvalin Starega gradu. Stare listine govorijo o Wildenlachu, v katerem so prebivali roparski vitezi, kasneje loški vitezi. Tudi na tem gradu se je obrambna funkcija končala po usodnem potresu, saj ga od takrat niso obnavljali. Po poti skozi Vincarško grapo pridete v Vincarje, ki so dobile ime po viničarjih, ki so za potrebe škofov gojili vinsko trto. V staro mestno jedro se vrnete, če sledite Sel-ški Sori po desnem bregu.

Vir: Turizem Škofja Loka

V neodvisenem časopisu Medicina in ljudje bomo pisali o najnovejših terapijah na področju medicine, iskali celostne rešitve za ohranjanje zdravja, spodbujali zdrav življenjski slog in odstirali tančice temam, o katerih si premalokrat upamo spregovoriti.

Več informacij in prednaročila na: www.medicina-danes.si/medicina-ljudje

Medicina in ljudje. Znanost za vse.

Novo!

Za vse, ki jih zanimajo medicinske teme in skrbijo za svoje zdravje.

27. februarja izide nov neodvisen časopis Medicina in ljudje.

T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I

K o n t a k t : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

P R E M I K I V S L O G U

MODA IN ŽIVLJENJSKI SLOG IZIDE 16. 3. 2012

Dir igent: Uroš LajovicRežiser: Janez Burger

Premiera v Ljubl jani: 2. 3. 2012Ponovitve: od 3. 3. do 6. 3. 2012Cankarjev dom, Gal lusova dvorana

www.opera.si

M a r i j K o g o j

Č R N E M A S K E

Koprodukci ja:

finance club februar 2012

Documents