FINANCE, sreda, 15. julija 2009, št. 134www.finance.si

BIOT

EHNO

LOGI

JAOGLASNA PRILOGA

Sodobna biotehnologija vse bolj pro-dira v zakonitosti delovanja genov, s čimer odpira neverjetne možnosti za zdravljenje tudi najteže ozdravljivih bolezni. V Sloveniji so vodilni strokov-njaki s tega področja združili moči v okviru Centra matičnih celic. 20, 21

®

®

®

Zdravljenje s pomočjo genskih zapisov

FI_134_19_OP.indd Sec1:19FI_134_19_OP.indd Sec1:19 7/14/09 4:55:23 PM7/14/09 4:55:23 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 15. julija 2009, št. 134www.finance.si20

Nudimo naslednje storitve:

® Razvoj in implementacija diagnostičnih metod skladno

s sistemom kakovosti

® Storitve in izobraževanje na področju molekularnih tehnik (PCR v realnem času, mikročipi)

® Elektronska mikroskopija

® Določanje gensko spremenjenih organizmov

www.nib.si

Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo

Najpomembnejši dogodek na področju biotehnologije v zadnjem času v Sloveniji je bila ustanovitev Centra matičnih celic. Za razvoj zdravljenja z matičnimi celicami se je v njem povezalo 11 partnerjev, ki bodo združili znanje na področ-ju raziskav in trženja. Omenjeni partnerji so Nacionalni inštitut za biologijo, biotehniška in medicin-ska fakulteta v Ljubljani, Onkološki inštitut, Zavod RS za transfuzijsko medicino ter podjetja Bia, BPK, Educell, Labormed, Pristop in TikhePharma.

Razvoj zarodka ali tkiva Matične ali izvorne celice so ti-

ste celice, iz katerih se lahko razvije zarodek (iz embrionalne matične celice) ali tkivo (iz tkivne matične celice). Po besedah strokovnjakov lahko v tkivih ostajajo vse življenje in skrbijo za njihovo obnovo. Pri tem gre za naravno obrambo telesa pred poškodbami in boleznimi.

Zdravljenje težje ozdravljivih bolezni

Center matičnih celic se bo posvečal raziskavam o razvoju in uvajanju mezenhimskih ma-tičnih celic v klinično zdravljenje težje ozdravljivih bolezni, kot so poškodbe kosti in hrustanca, bo-lezni jeter, avtoimunskih bolezni in tudi nekaterih vrst raka. Pri tem bo šlo za posamezniku prirejen na-čin zdravljenja, kar bo omogočalo učinkovitejše zdravljenje bolnikov in predvsem trajno ozdravljenje, s čimer bo zdravstvo prišlo tudi do znatnih prihrankov. Z matičnimi celicami želijo strokovnjaki zdra-viti predvsem vzroke bolezni in ne njihovih simptomov.

Hiter razvoj v 10 do 20 letih Matične celice se že uporabljajo,

a le za zdravljenje različnih krvnih bolezni, denimo anemije in lev-kemije. Pri tem se uporabljajo le matične celice iz kostnega mozga, v prihodnosti pa bi jih lahko jemali tudi iz drugih tkiv. Pri zdravljenju s pomočjo matičnih celic je človeštvo šele na začetku, večji premiki na področju regenerativne medicine se bodo po mnenju strokovnjakov zgodili v prihodnjih 10, 20 letih.

V korak s sosedi Z razvojem matičnih celic

se po besedah strokovnjakov v našem sosedstvu zelo močno ukvarjajo, če hočemo slediti ra-zvoju, se moramo v to zelo odloč-no vključiti. Pri nas so nekateri na tem področju zelo dejavni: razvijajo nove tehnologije, imajo usposobljene time, pozdravili so tudi nekaj bolnikov, pravijo poznavalci.

Znanje lahko izkoristijo mala podjetja

Znanje z univerz in inštitu-tov lahko najbolje izkoristimo s pomočjo ustanavljanja malih vi-sokotehnoloških podjetij. Poleg prilagodljivosti ta podjetja odli-kuje tudi pregledno delovanje, kar preprečuje različne zlorabe – za preprečevanje slednjih pa je treba ustvariti tudi ustrezen sistem. Za razvoj takšnih podjetij, kljub viso-ki stopnji strinjanja na vseh rav-neh, še ni ustrezne klime, najbolj so zadržani na univerzah, tudi na ljubljanskem kliničnem centru, pravijo poznavalci. Predvsem se bojijo zlorab: finančnih, strokovnih, etičnih … Akademske ustanove bi lahko dale znanje, tehnologije, mala podjetja pa lahko uspešno izpeljejo komercializacijo zamisli, odkritij … Razvoja tega področja ne podpira niti država, predvsem zaradi pre-majhnega razumevanja.

Zdravljenje s pomočjo matič[RAZVOJ] Z ustanovitvijo Centra matičnih celic smo Slovenci dobki lahko veliko pripomore k zdravljenju težje ozdravljivih bolez

Z ustanovitvijo Centra matič-nih celic smo se Slovenci vključili v sodobne tokove pri zdravljenju težje ozdravljivih bolezni. Zaradi nepoznavanja in posledičnega nezaupanja pa je to področje bistveno manj razvito, kot bi bilo, če bi imelo širšo podporo.

Proučevanje humanih mezenhimskih matičnih celic bo omogočalo posamezniku prirejen način zdravljenja.▶

Na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inšti-tutu za biologijo razvijamo metodologije določevanja sprememb za optimizacijo in

raziskave učinkov matičnih celic mezenhimskega izvora. Te so novo orodje za in vivo regeneracijo in zdravljenje številnih bolezenskih stanj, kar omogoča prav njihova spo-sobnost, da se specializirajo za opravljanje funkcij različnih vrst celic in tkiv, ki jih tako obnavljajo.

Slovensko-nemško partnerstvo

Omenjeni razvoj poteka v okviru slovensko-nemškega virtualnega inštituta s podro-čja medicinske biotehnologije

SYSTHER pod naslovom »Ra-zvoj orodij sistemske biolo-gije za celično zdravljenje in razvoj zdravil«, ki deluje v okviru programa »INREMOS – Industrijsko pomembne mo-lekularne znanosti o življe-nju«, z namenom komercia-lizacije teh produktov v okviru obstoječih in novih družb. V njem sodelujejo še Zavod za transfuzijsko medicino, Univerza v Potsdamu, Hum-boldtova univerza v Berlinu, Ludwig-Maximilianova uni-verza v Münchnu in podjetje MicroDiscovery GmbH.

Trženje znanja in celičnih produktov

Zelo pomembne aktivnosti na področju raziskovanja matičnih mezenhimskih celic potekajo tu-di v smeri komercializacije znanj in celičnih produktov, zato je Nacionalni inštitut za biologijo postal pobudnik in ustanovitelj slovenskega konzorcija Center matičnih celic, ki od junija letos povezuje 11 ustanov.

Sodelovanje najkakovostnejših raziskovalcev

Konzorcij združuje najkako-vostnejše slovenske raziskovalce

Matične celice ponujajo tudi priložnRaziskovanje uporabnosti matičnih celic je nova znanost, ki daljnovid

Okoli Centra matičnih celic so zbrani najboljši slovenski strokovnjaki s področja celične biologije in patologije, še zlasti pa fiziologije matičnih celic, ki so se povezali s podjetji s teh področij. Odprti pa so za nove partnerje in vlagatelje.

Obstoj živih organizmov, tako človeka, živali, rastlin in mikroorganizmov, je odvisen od navodila za njihov razvoj in delovanje, ki je zabeleže-no v dednem zapisu – genih vsakega organizma. V genih je pri ljudeh in živalih zapisana

tudi nagnjenost k nekaterim boleznim, pri mikroorganiz-mu pa, ali bo odporen proti antibiotiku ali pa ga morebiti proizvaja. Sestava genov nam tudi omogoča prepoznavanje nevarne bakterije od nene-varne ali natančnega izvora sestavin živila.

Poznavanje genov ključ za razumevanje bolezni

Poznavanje sestave in količine genov je zato ključ do razumevanja procesov v organizmu, hkrati pa nam daje možnost za odkrivanje

posameznih povzročiteljev bolezni nanovelikosti, kot so denimo virusi. Živa bitja smo si na ravni celic tako po-dobna, da lahko zelo podobne metode uporabljamo tako na mikroorganizmih kot na ra-stlinah in človeku.

Uporaba najsodobnejših metod

Tudi v Sloveniji so dostop-ne in široko uporabljane najsodobnejše metode. Na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Naci-onalnega inštituta za biologi-

jo uporabljamo in razvijamo mikročip tehnologijo in druge molekularne metode dolo-čanja genov (recimo PCR v realnem času), s katerimi lah-ko spoznamo gene in njihovo vlogo v razvoju organizmov ali posameznih celic. Raz-vite metodologije in znanje smo že večkrat uporabili pri razvoju proizvodnje zdravil v sodelovanju s podjetji Lek in Krka.

Razvoj za posamezna podjetja

Skupaj s podjetjem Bia Se-

Nove molekularne metode razkrivajoV genih so zapisane lastnosti živih bitij, tudi nagnjenost k nekaterNa Nacionalnem inštitutu za biologijo so razvili številne metode, s katerimi lahko spoznajo gene in njihovo vlogo v razvoju organizmov ali posameznih celic ter tudi bolezenskih stanj.

FI_134_20_21_OP.indd 2FI_134_20_21_OP.indd 2 7/14/09 4:56:50 PM7/14/09 4:56:50 PM

BIOTEHNOLOGIJAFINANCE, sreda, 15. julija 2009, št. 134www.finance.si 21

čnih celicbili razvojno ustanovo,

ni

nost za naložbednim omogoča dolgoročne naložbe

parations smo razvili metodo za koncentriranje in določa-nje virusov prebavnega trakta iz vzorcev pitne vode in vodo-tokov, kjer se nahajajo v iz-redno nizkih koncentracijah. Analizo zdaj lahko opravimo kar na terenu in ugotovimo oporečnost vode po poplavi ali drugi naravni nesreči. S podjetjem Optotek pa smo razvili vzorčenje bakterij iz zraka in izdelali metodo za določanje nevarne bakteri-je, povzročiteljice hruševega ožiga sadnega drevja. Metode so tako občutljive, da lahko

o nanosvet genovrim boleznim

Mikroorganizmov – drob-nih enoceličnih bitij, ki jih naj-demo vsepovsod okrog nas in ki so povečini očem nevidna – je na Zemlji nepredstavljivo veliko. Njihovo število dobi-mo, če enki dodamo 30 ničel. Njihova prednost je v velikan-skem številu, izredni prilago-dljivosti in pestrosti. Vsa živa bitja so od njih življenjsko od-visna. Če vsi ljudje, vse živali in vse rastline izginemo s po-vršja Zemlje, bodo mikroorga-nizmi to komajda opazili, če pa izginejo oni, jim v ne več kot tednu dni sledimo vsa »višje razvita« bitja.

Skokovit razvoj mikrobiologije …

Včasih so poznali samo pe-ščico mikroorganizmov in jih gojili v laboratorijih, na njih izvajali poskuse in si domi-šljali, da o njih nekaj vedo. Na srečo smo v 21. stoletju priče skokovitemu razvoju novih tehnik v mikrobiologiji, s kate-rimi lahko občutno pospešimo raziskave mikroorganizmov. Najprej sploh ugotavljanje njihove pestrosti, porazdelitve in potem njihovega delovanja, prilagajanja in vloge v okolju. Kljub temu smo šele na začet-ku poti: vsako sekundo se med mikroorganizmi v naravi zgodi kakšna nova prilagoditev, ki bi jo v laboratoriju čakali dlje, kot je pričakovana starost Sonca.

… in novih tehnik Tehnike molekularne bio-

logije, kot so verižna reakcija s polimerazo (PCR), sekveni-ranje, gelske elektroforeze, kloniranje, bioinformatika, so

šele v tem desetletju resnično prodrle v svet mikrobov. Z me-tagenomskimi analizami je tako možen vpogled v raznolikost mikrobne združbe v vzorcu. Za zdaj se znanstveniki trudijo z vzorci oceanov, človeškega čre-vesa in kože.

Akterji se morajo združevati V Sloveniji je vrsta akadem-

skih laboratorijev, ki raziskujejo mikroorganizme. Velik pouda-rek je na aplikacijah v medicini, živilstvu, okolju, manj v indu-striji. Manjka nam povezava čvrste izobrazbe, znanstvene ambicije in podjetniške žilice.

Zato smo se na Inštitutu za fizikalno biologijo odločili, da kot zasebni laboratorij poveže-mo biologe, mikrobiologe, bio-kemike, fizike, ekonomiste in poslovneže ter ustvarimo okolje, kjer bomo skupaj s partnerji do-segali kritično maso znanja in motivacije za vrhunske rezul-tate tako v znanosti kot tudi pri prenosu odkritij v prakso. S kon-

vergenco molekularne biologije, mikrobiologije, biotehnologije, biofotonike in nanotehnologije razvijamo metode za študij dina-mike in delovanja kompleksnih mikrobnih združb na področjih biomedicine (okužbe, prenos re-zistence na antibiotike), sanitar-ne mikrobiologije (študij bioae-rosolov, površin, hrane in vode), varnosti (zaznavanje prikritih in novih patogenih mikroorga-nizmov in virusov), industrije (preprečevanje korozije, obra-ščanja, nadzor kakovosti, bio-sinteza) in okolja (bioindikatorji onesnaženja, bioremediacija). Seveda ne gre brez občutnega sofinanciranja iz javnih sred-stev, pri čemer je ključen posluh Tehnološke agencije Slovenije, ministrstva za obrambo, Javne agencije za raziskovalno dejav-nost RS, 7. okvirnega programa EU, Evropskega socialnega skla-da in drugih.

Alexis Zrimec, Inštitut za fizikalno biologijo, d. o. o.

Mikroorganizme še (pre)slabo poznamoZa življenje na Zemlji so ključnega pomena, njihovo pospeše-no raziskovanje pa omogočajo šele sodobne metode Pospešeno raziskovanje mikroorganizmov nam je omogočil šele skokovit razvoj novih raziskovalnih tehnik v 21. stoletju. V Sloveniji njihovo razisko-vanje poteka predvsem na akademski ravni, ki jo moramo bolje povezati z gospodarstvom.

Razvoj novih zdravil v far-macevtski industriji zadnja le-ta doživlja velike spremembe. Veljavnost ključnih patentov za tako imenovana blockbu-ster zdravila se izteka (med letoma 2007 in 2012 bodo potekli patenti zdravilom s skupno vrednostjo trga čez 100 milijard dolarjev). Razvoj novih zdravil je vedno daljši, dražji in bolj tvegan (trenutna ocena za celotni razvoj nove-ga biološkega zdravila lahko presega 1,2 milijarde dolarjev, novega zdravila na osnovi ma-lih molekul pa 800 milijonov dolarjev), kar je farmacevtske velikane prisililo v obsežne reorganizacije in prestruktu-riranja, prevzeme in združitve ter oblikovanje novih razisko-valno-razvojnih strategij in poslovnih modelov.

Outsourcing razvoja in inovacij

Zaradi visokih stroškov in velikega tveganja pri iskanju novih zdravil (drug discove-ry) farmacevtska industrija na

področju razvoja vse pogoste-je išče partnerstvo z manjšimi biotehnološkimi podjetji in akademskimi ustanovami. S tem si farmacevtska podje-tja bistveno razširijo portfelj potencialnih novih zdravil in pospešijo njihov zgodnji ra-zvoj. Sama se nato osredotoči-jo predvsem na kasnejše faze razvoja in proizvodnje, kliniko in trženje. Outsourcing razi-skav in razvoja trenutno po-meni že kar 20 odstotkov vseh stroškov za raziskave in razvoj v farmacevtski industriji.

Pomen generičnih zdravil ostaja velik

Zaradi vse manj novih »blockbuster« zdravil pro-izvodnja generičnih zdravil ostaja izjemno pomemben vir dohodkov ne le za manj-ša in srednja generična pod-jetja, ampak tudi za velike multinacionalke.

Novejša zakonodaja in drugi predpisi razvoj novih generičnih produktov na osnovi malih molekul precej otežujejo, zato bodo v priho-dnosti verjetno lahko uspešno delovala le tista podjetja, ki bodo sposobna veliko vlaga-ti v razvoj in raziskave. Za generična biološka zdravila, katerih razvoj je še bistveno kompleksnejši in katerih prvi

produkti šele zdaj prihajajo na trg, pa se zakonodaja prav-zaprav šele oblikuje. Bo pa to področje v prihodnosti imelo vse pomembnejšo vlogo in so zato pravočasna vlaganja v te tehnologije za generično in-dustrijo velikega strateškega pomena.

Genomika obeta velike premike

Velik premik v farmacevt-ski biotehnologiji se pričakuje z vključitvijo genomike v razvoj zdravil (tako imenovana farma-kogenomika). Z njeno pomočjo bo mogoče razviti učinkovitejša in varnejša zdravila za posame-zne podskupine bolnikov (ta-ko imenovana personalizirana

medicina). Razvoj novih zdravil temelji tudi na vse boljšem razu-mevanju bolezenskih procesov in naprednih tehnologijah (de-nimo genske tehnologije).

Biotehnološka proizvodnja danes izjemno hitro dopolnjuje ali ponekod celo popolnoma na-domešča procese, ki so v prete-klosti sloneli izključno na kemij-ski sintezi, in hkrati izboljšuje manj učinkovite in okolju manj prijazne procese. Prav na tem področju deluje tudi slovensko biotehnološko podjetje Acies Bio, ki za farmacevtsko indu-strijo razvija napredne procese in tehnologije.

Enej Kuščer, Acies Bio, d. o. o., in Hr-voje Petković, Biotehniška fakulteta

V farmaciji brez biotehnologije več ne greBiotehnologija ima ključno vlogo tako pri razvoju originalnih kot generičnih zdravil S pomočjo biotehnologije je mogoče razviti učinkovi-tejša zdravila, pogosto pa je proizvodni proces lahko ekonomsko bolj racionalen in okolju prijaznejši.

na področju celične biologije in patologije, še posebno fiziologije matičnih celic, ki se v okviru kon-zorcija povezujejo z družbami, kot so denimo Educell, Bia in Celica, ki so na tem področju že prodrla na trg, in z drugimi, kot sta Labormed, Tikhe Pharma, ki nanj šele vstopajo. Za prodor na domači in globalni trg ter pred-vsem za čimprejšnji prenos v klinično prakso pa potrebujejo sočasen razvoj in raziskave, ki bodo predvsem zagotovili učin-kovito in varno uporabo teh celic, pomembno predvsem pri zdravljenju rakavih obolenj.

Odprti za nove partnerje in vlagatelje

Zasebno-javno partnerstvo je odprto za nove partnerje in bo rodilo uspehe tudi ob podpori tveganega kapitala. S tem tudi pri nas odpiramo novo paradigmo v medicini – to je prehod k zdravljenju, prilagojenemu bolniku, tako z lastnimi celicami in ob dia-gnostiki na temeljih genomike in proteomike.

Helena Motaln in Tamara Lah Turn-šek, Nacionalni inštitut za biologijo

zaznamo posamezne celice v vzorcu.

Nove metode uporablja-mo pri visoko specializiranih analizah v odkrivanju priso-tnosti gensko spremenjenih organizmov v hrani, krmi in semenih ter pri določa-nju mikroorganizmov, ki so povzročitelji bolezni. Pri tem tesno sodelujemo s pristoj-nimi ministrstvi, inšpekcij-skimi službami in partnerji iz tujine.

Špela Baebler, Jana Žel, Maja Ravni-kar, Nacionalni inštitut za biologijo

FI_134_20_21_OP.indd 3FI_134_20_21_OP.indd 3 7/14/09 4:56:55 PM7/14/09 4:56:55 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 15. julija 2009, št. 134www.finance.si22

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je svojo pot začela leta 1993, takrat še kot Višja zdravstve-na šola, danes je nacionalno in mednarodno priznana aka-demska ustanova. Kakšno pot je v tem času prehodila?Fakulteta za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru je leta 1993

začela delovati kot Višja zdra-

vstvena šola in je leta 1995 po

Odloku o preoblikovanju Uni-

verze v Mariboru prerasla v Vi-

soko zdravstveno šolo Univerze v

Mariboru. Nadaljnji razvoj naše

ustanove je zelo intenziven, tako

v raziskovalni, pedagoški kot tudi

strokovni dejavnosti, saj smo do-

diplomski visokošolski strokovni

študijski program Zdravstvena

nega prvi v Sloveniji uskladi-

li z evropskimi direktivami za

regulirani poklic in 12. marca

2007 skladno z Odlokom o pre-

oblikovanju Visoke zdravstve-

ne šole postali prva Fakulteta

za zdravstvene vede v Sloveniji.

Prav tako smo v študijskem letu

2007/2008 odprli vrata študen-

tom na drugostopenjskih podi-

plomskih študijskih programih

– magistrskem študijskem

programu Zdravstvena nega in

magistrskem študijskem progra-

mu Bioinformatika, o katerem

bo več govora v nadaljevanju. V

tem letu pa bomo začeli izvajati

tudi študijski program Manage-

ment v zdravstvu in socialnem

varstvu, ki smo ga razvili skupaj s

Fakulteto za organizacijske vede

v Kranju.

V čem fakulteta danes vidi svoje ključno poslanstvo?FZV želi postati najboljša fa-

kulteta za zdravstvene vede

v tem delu Evrope in po svoji

uspešnosti, učinkovitosti in or-

ganiziranosti biti primerljiva z

vodilnimi evropskimi, ameri-

škimi in avstralskimi ustano-

vam z globalnim namenom, da

z vrhunsko pedagoško, znan-

stveno, razvojno in strokovno

dejavnostjo varujemo in skr-

bimo za zdravje, zadovoljstvo

in dobro počutje vseh ljudi. Na

področju bioinformatike želi-

mo razvijati temeljne metode,

njihovo aplikacijo in v ne tako

Nosilec odličnosti na področju zdravstvaNa Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v študijski in raziskovalni proces nenehno vključu-jejo sodobna dognanja s področja zdravstvenih ved in varstva zdravja, sodelu-jejo pa tudi v mednarodnih projektih s tega področja. Veliko pozornost namenjajo bioinformatiki, ki se pre-bija med vodilne vede 21. stoletja. O tem in razvojnih načrtih fakultete smo se pogovarjali z dekanom, prof. dr. Petrom Kokolom.

Želimo postati najboljša fakulteta za zdravstvene vede v tem delu Evrope.

Tako pravi dekan prof. dr. Peter Kokol.▶

[ INTERVJU] Prof. dr. Peter Kokol, dekan Fakultete za zdravstvene v

daljni prihodnosti postati cen-

ter odličnosti za ta del sveta.

Kateri dodiplomski študij-ski programi se trenutno iz-vajajo na fakulteti in v čem je njihovo bistvo ter s ka-kšnim znanjem (teoretičnim in praktičnim) so danes opre-mljeni diplomanti vaše fakultete?Kot rečeno, Fakulteta za zdra-vstvene vede v Mariboru izvaja trenutno tri študijske progra-me, in sicer dodiplomski vi-sokošolski študijski program Zdravstvena nega ter dva bo-lonjska podiplomska študijska programa Zdravstvena nega in Bioinformatika. Med splošnimi kompetencami programov zdravstvena nega so posebej poudarjene naslednje:

etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,

vključevanje organizacijskih znanj za podporo uspešnih poslovnih odločitev,

načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti,

uporaba znanstvenorazisko-valnih metod za raziskova-nje na področju zdravstvene nege,

uporaba modernih in infor-macijsko-komunikacijskih tehnologij.

Podiplomska študijska programa

nadgrajujeta kompetence, pri-

dobljene na dodiplomskem štu-

dijskem programu. V programu

Zdravstvena nega se študenti bolj

posvečajo raziskovanju v praksi

in so usmerjeni k pacientu, v

sklopu programa Bioinformatika

pa pridobijo sposobnost pravil-

ne aplikacije temeljnih znanj s

področja znanstvenih metod in

laboratorijskih tehnik, napredne

spretnosti za aplikacijo metod

molekularne in celične biologije

ter biofizike za raziskovanje in

reševanje kompleksnih biomedi-

cinskih problemov in sistemov,

spoznavajo metode genomike in

proteomike in njihovo aplikaci-

jo, spoznavajo metodologijo in

paradigme informacijske tehno-

logije za shranjevanje, analizo,

sintezo in vizualizacijo genom-

skih in proteomskih podatkov,

pridobijo kompetence za obli-

kovanje zdravstvenih informa-

cijskih sistemov na splošno in

bolj specifično za oblikovanje

bioinformacijskih sistemov in

drugo.

Kakšna je strategija obli-kovanja študijskih progra-mov na fakulteti ter kako poteka razvoj podiplomskih magistrskih in doktorskih programov?Na FZV UM trenutno intenzivno

oblikujemo dodiplomski visoko

šolski strokovni študijski pro-

gram Fizioterapija in univerzite-

tni študijski program Sanitarno

inženirstvo. Od podiplomskih

študijskih programov na fakulte-

ti, kot rečeno, že izvajamo drugo-

stopenjska bolonjska programa

Zdravstvena nega in Bionforma-

tika, letos pa začenjamo izvajati

še drugostopenjski bolonjski pro-

gram Management v zdravstvu

in socialnem varstvu skupaj s

Fakulteto za organizacijske vede.

V načrtu je tudi oblikovanje bo-

lonjskega magistrskega progra-

ma Nujna stanja v zdravstvu ter

Fizioterapija, ki ga bomo izvajali

z vodilnimi domačimi in tujimi

strokovnjaki na tem področju.

V sklopu doktorskih študijskih

programov bomo razvili študij-

ski program Biomedicinska in-

formatika in skupaj z Univerzo

v Ljubljani in Univerzo na Pri-

morskem še doktorski program

Zdravstvena nega.

Kateri centri in inštituti delujejo v okviru fakultete?Aktivno delujejo Raziskovalni in-

štitut in Inštitut za zdravstveno

nego ter Center za mednarodno

sodelovanje e-izobraževanje, Cen-

ter za izobraževanje in strokov-

no izpopolnjevanje, Simulacijski

center, Center za biomedicinsko

tehnologijo in Center za uporabo

informacijsko-komunikacijskih

tehnologij v zdravstvu. Vse eno-

te med seboj sodelujejo in ma-

ksimalno prispevajo k napredku

fakultete. Pravkar smo denimo

končali poletno šolo Healthy li-

ving HEALTH, ki je bila izjemen

uspeh tako na nacionalni kakor

tudi mednarodni ravni, saj so na

njej predavali vodilni strokovnjaki

z vsega sveta, udeležili pa so se je

študenti iz Velike Britanije, Irske,

Portugalske in Slovenije. Več o

poletni šoli lahko preberete na

spletni strani http://www.fzv.

uni-mb.si/iss2009/.

Glede na vašo izjemno pre-poznavnost v mednarodnem prostoru, ki vam jo priznava-jo vodilne svetovne ustanove, kot je denimo Johns Hopkins University, katere projekte izvajate na ravni fakultete?Fakulteta za zdravstvene vede

trenutno koordinira dva velika

evropska projekta s področja ge-

rontologije in več bilateralnih

projektov s področja zdravstvenih

ved v povezavi z e-učenjem, inte-

ligentnimi sistemi in informacij-

sko-komunikacijsko tehnologijo

(IKT) ter sodeluje v projektu 7 OP

in še nekaj drugih mednarodnih

projektih. Zelo aktivno razvijamo

tudi Simulacijski center, ki je še

vedno edini v tem delu Evrope in

tako študentom kot zdravstvenim

delavcem omogoča izobraževanje

na zelo pomembnih področjih, ki jih

v učnem procesu in tudi kasneje v

kliničnem okolju zelo redko srečajo,

ko pa se to zgodi, morajo znati takoj

pravilno odreagirati. Na področju

bioinformatike razvijamo temeljne

metodologije tako na področju IKT,

genetike in biologije s poudarkom

na aplikacijah v zdravstvu, posebno

pa še na področju IKT-podpore pri

iskanju povezave med genotipom

in fenotipom.

Omenili smo sodelovanje z zunanjimi ustanovami (pe-dagoškimi, raziskovalnimi in gospodarskimi organizacija-mi) – koliko je to razvejano, čemu pri tem dajete največji poudarek?Fakulteta sodeluje z vodilnimi

ustanovami v Evropi, ZDA in

Avstraliji tako na pedagoškem

kot znanstvenem področju. Po-

sebno ponosni smo na sodelova-

nje z Univerzo Johns Hopkins in

Univerzo Vanderbilt, s katerima

sodelujemo na področju uporabe

IKT v zdravstveni negi in uporabe

IKT pri dvigu kakovosti življenja

starostnikov, kar je zaradi demo-

grafskih sprememb oziroma ne-

nehnega povečevanja števila sta-

rostnikov izjemno pomembno. V

pedagoškem procesu sodelujemo

z obema slovenskima kliničnima

centroma in vsemi večjimi zdra-

vstvenimi domovi v Sloveniji, v

gospodarstvu pa skupaj z vodilni-

mi slovenskimi podjetji prijavlja-

mo Center odličnosti za celostno

obravnavo posameznika s poseb-

nim poudarkom na preprečevanju

in odpravljanju posledic bolezni

modernega časa, stresa. V sklopu

projektov smo zelo uspešno sode-

lovali tudi z nekaterimi domovi za

starostnike in tako posameznim

starostnikom omogočili obisk

tujine ter vzpostavitev stikov z

njihovimi vrstniki po svetu.

FI_134_22_23_OP.indd 2FI_134_22_23_OP.indd 2 7/14/09 7:21:08 PM7/14/09 7:21:08 PM

BIOTEHNOLOGIJAFINANCE, sreda, 15. julija 2009, št. 134www.finance.si 23

vede Univerze v Mariboru

Simulacijski center Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru▶

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru sodelujejo z vodilnimi evropskimi, ameriškimi in avstralskimi raziskovalnimi ustanovami. ▶

V zdravstvu se vse bolj uve-ljavlja bioinformatika. V čem je njeno bistvo, kaj prinaša v zdravstvo in kako dviguje kakovost zdravljenja? Ka-kšen pomen ji dajete na vaši fakulteti?Konec prejšnjega stoletja je znan-

stveni svet zaznamovala novica o

zaključku projekta dekodiranja

človeškega genoma, kar je pome-

nilo začetek razvoja novih metod

moderne biologije, temelječega

na raziskovanju sekvenc, ki bo

pripeljal do boljšega razumeva-

nja bioloških procesov. Odkritje

je sila pomembno za zdravstvo,

saj bodo raziskave genoma pri-

peljale do preprečevanja, diagno-

sticiranja in zdravljenja mnogih

gensko povzročenih bolezni. Bi-

oinformatika je prav gotovo ena

ključnih znanosti na omenjenem

področju. Dosegljivost DNK in

proteinskih sekvenc je spodbudi-

la razvoj mnogih novih področij

genomike in proteomike. Geno-

mika je povezana s proučevanjem

genov, njihovega kodiranja in in-

formacij, ki jih prenašajo. Proteo-

mika pa proučuje proteine v celi-

cah, njihovo delovanje, nastanek

in podobno. Bioinformatika pa je

znanost, ki z uporabo informacij-

ske tehnologije povezuje genom,

proteome in biološke procese.

Odločilno vlogo bioinformatike

v prihodnosti (nekateri jo ime-

nujejo »znanost 21. stoletja«) so

nakazale mnoge vladne študije

v mnogih državah sveta (ZDA,

Kanada, EU, Japonska, Anglija)

in številna globalna podjetja s

področja računalništva (IBM,

HP), farmacije (v Sloveniji Lek)

in mnogi raziskovalni inštituti

(recimo European Bionformatics

Institute). Ameriške raziskave

tudi kažejo, da bo poklic bioin-

formatika drugi najbolj zaželeni

poklic v 21. stoletju. Zaradi na-

vedenega dajemo na fakulteti

bioinformatiki izjemen pomen

tako na raziskovalnem kot pe-

dagoškem področju. Študijski

proces izvajajo vodilni sloven-

ski in mednarodno uveljavljeni

strokovnjaki z zgoraj navedenih

področij, v oblikovanju pa je tudi

doktorski študij biomedicinske

informatike, ki naj bi se po načrtu

začel izvajati leta 2010 in pomeni

nadaljevanje drugostopenjskega

študija bioinformatike in obenem

glede na moderne trende še raz-

širitev na področja zdravstvene

in klinične informatike ter mo-

lekularnih in celičnih procesov

v povezavi s inženiringom tkiv

in organov.

Kakšne razvojne in tudi druge načrte imate kot dekan fakultete v prihodnje? Kako jo vidite, denimo, čez deset let?Fakulteta se še posebno v zadnjih

letih izjemno hitro razvija, zato

že čutimo prostorsko stisko. Čez

deset let vidim fakulteto v večjih

sodobnih prostorih z vrhunsko

opremljenimi laboratoriji in

kabineti za zdravstveno nego in

zdravstvene vede, največjim in

najkakovostnejšim Simulacij-

skim centrom v tem delu sveta

ter centri odličnosti za Biome-

dicinsko informatiko, Celostno

(Holistično) obravnavo posa-

meznika in Zdravstveno nego.

Seveda vidim fakulteto tudi kot

privlačno za vrhunske znanstve-

nike, pedagoge, strokovnjake, ki

bodo izvajali v svetovnem merilu

privlačne študijske programe s

področja zdravstvenih ved na

vseh ravneh s pomočjo najso-

dobnejših didaktičnih metod

in IKT-podporo, vseživljenjsko

učenje in v svetovnem merilu po-

membne raziskave na področju

znanstvenih ved.

FI_134_22_23_OP.indd 3FI_134_22_23_OP.indd 3 7/14/09 7:21:12 PM7/14/09 7:21:12 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 15. julija 2009, št. 134www.finance.si24

Katere pogoje mora izpolnjevati dobra laboratorijska oprema 1. Dobra izdelava

Čvrsta zasnova, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo naprave.

Moderni materiali, privlačen videz in enostavno vzdrževanje.

Ergonomska oblika.

2. Natančnost, zanesljivost in varnost

Prednost imajo naprave, ki so preizkušene v certificiranih ali odličnih laboratorijih, ali dosegajo natančnost delovanja, ali omogo-čajo meritve skladno s ključnimi mednarodnimi standardi.

Imajo možnost umerjanja.Naprave morajo biti varne in

imeti vse ustrezne certifikate.

3. Prijaznost do uporabnikaEnostavno ravnanje.Hiter in zanesljiv servis oziro-

ma služba za stike s strankami (tehnična podpora).

Množica dodatkov za različne uporabe.

Povezljivost z osebnimi raču-nalniki.

Možnost, da uporabnik prilago-di napravo svojim potrebam.

4. EkonomičnostDobro razmerje med ceno in

lastnostmi.Energetska varčnost.Okolju prijazna uporaba.

Dandanes se zaradi skokovitega napredka v bioznanosti zahteve v raziskovalnih laboratorijih zelo hi-tro spreminjajo, pravita Maja Zu-pančič in Alexis Zrimec z Inštituta za fizikalno biologijo, d. o. o. Zato je ključno, da je možno laborato-rijsko opremo brez večjih pose-gov prilagoditi novim zahtevam. Primer dobre prakse je nadgra-dnja programske opreme hlajene centrifuge, kakršno je Tehtnica Železniki izvedla za Inštitut za fizikalno biologijo, s katero je bilo funkcionalnost centrifuge mogo-če povsem natančno prilagoditi specifičnim zahtevam laboratori-ja, razlagata sogovornika.

▶

▶

▶

▶

▶▶

▶▶

▶

▶

▶

▶

▶▶

V Tehtnici Železniki so razvili novi laboratorijski centrifugi Centric 400 in Centric 400R, za kateri so za inovativno rešitev prejeli srebrno priznanje gorenjske območne enote Gospodarske zbornice Slovenije. Posebnost in novost so tehnične rešitve v univerzalni laboratorijski centrifugi Centric 400R, pri čemer oznaka R pomeni hla-jeno izvedbo. V centrifugi je uporabljen visokofrekvenč-ni asinhronski motor, ki ga krmili namenski frekvenčni pretvornik, pri čemer pro-gramabilni uporabniški vme-snik skrbi za udobno delo v laboratoriju. Ob tem široka

Centrifuga za najzahtevnejše raziskave

Laboratorijska centrifuga Centric 400R izpolnjuje merila za kakovostno laboratorijsko opremo, hkrati pa gre za inova-tivno rešitev. Omogoča visoko produktivnost pri delu v laboratoriju.

DEJSTVA

Delo v laboratorijih lahko negativno vpliva na človekov organizem in njegovo zdrav-je. Kemikalije lahko povzročijo bolezni, v človeško telo pa se lahko vnašajo z vdihavanjem, zaužitjem, absorpcijo (prek kože in oči) in injiciranjem.

Škodljivost za vse telo Izparine in plini amoniaka,

klora, oksidi žvepla in dušika, diazometan, formaldehid, toluen diizociant, prah azbesta in kre-menčevega peska lahko resno poškodujejo pljuča, nekatere od naštetih snovi pa povzročajo tudi alergije. Veliko kemikalij vključ-no z običajnimi topili lahko po-škoduje centralni živčni sistem, posledica pa so glavoboli, omo-tica, izguba orientacije in utru-jenost. Benzen škodljivo vpliva na centralni živčni sistem, poleg tega pa poškoduje kostni mozeg, kar lahko povzroči slabokrvnost. Klorofluoroogljikovodiki lahko negativno vplivajo na utrip srca. Formaldehid, akrilamid, arzen, berilij, 6-valentni krom, nikelj, tetraklorid, kloroform in drugi povzročajo raka.

Iz naštetega je razvidno, da je v laboratorijih še kako po-membna zaščita zaposlenih. Poleg dobre osebne varovalne opreme in dobrega splošnega prezračevanja je posebno po-membno tudi lokalno odsesa-vanje in filtriranje.

Najpomembneje pri ventila-ciji v laboratorijih kot tudi drugje v industriji je preprečiti, da bi iz-parine in prah prišli do dihalnih organov zaposlenih. To lahko do-sežemo z namizno odsesovalno opremo, imenovano Bench Top, ki je idealna za uporabo v kemij-skih, farmacevtskih, elektron-skih tovarnah ter raziskovalnih in šolskih laboratorijih.

Odsesovalna »namizna luč« Namizni odsesovalniki roke z

največkrat prozornimi sesalnimi napami, ki omogočajo odličen pregled nad delom, obenem pa ščitijo delavca, se montirajo na mizo ali steno podobno kot teh-nična luč, v bližini izvora prahu ali hlapov, tako da jih posesajo, še preden se dvignejo do dihalnih organov. Večinoma se odsesoval-na roka poveže z ventilatorjem, ki je postavljen pod delovno mi-zo in vstavljen v filter. Filtri so glede na medij, ki se odsesava, lahko mehanski (stopnja filtra-cije do 99,97 odstotka), absolu-

tni HEPPA (stopnja filtracije do 99,999 odstotka) ali pa napolnje-ni z aktivnim ogljem, ki odpravi neprijetne vonjave. Zrak se lah-ko potem, ko se v filtru očisti, večinoma vrača v prostor. Če je v laboratoriju več delovnih mest, se odsesovalne roke lahko prek centralnega kanala povežejo s centralno filtrirno enoto, ki je umeščena v prostoru ali zunaj njega. Pretoki zraka ne vplivajo pomembno na centralno prezra-čevanje, saj se gibljejo od 40 do 150 kubičnih metrov na uro.

Višja kakovost dela in manj bolniških

Dokazano je, da sta se v mnogih laboratorijih po svetu po uvedbi lokalnega odsesava-nja in filtriranja zelo izboljšali učinkovitost in kakovost dela. Tako so si delodajalci izraču-nali, da jih taka naložba stane neprimerno manj kot bolniški izostanki zaposlenih.

Mišo Garibaldi, IPRO, d. o. o.

Učinkovita zaščita pred laboratorijskimi hlapi in prahomPred škodljivim delovanjem kemikalij, ki se uporabljajo v laboratorijih, se je mogoče ustrezno zaščititi Predvsem je treba prepre-čiti, da laboratorijski hlapi in prah ne vdirajo v dihalni sistem. Najbolj učinkovito je to mogoče storiti z napra-vami za odsesavanje.

Kakovostno odsesavanje preprečuje, da bi škodljive kemikalije vdr-le v dihala.▶

paleta rotorjev daje centri-fugi univerzalnost in široko uporabno vrednost.

Širok spekter uporabnosti Hladilna centrifuga je

uporabna za najzahtevnejše raziskave in postopke, kjer se vzorec med centrifugiranjem ne segreje, ampak ostane hla-den, pravi direktor Tehtni-ce Železniki Lojze Demšar. Najpogostejši uporabniki so inštituti v medicini, bioteh-nologiji in farmaciji, ki se ukvarjajo z raziskavami bo-lezni, odkrivanjem zdravil in genetskim inženiringom.

Prodaja po vsem svetu V projekt so vključili in po-

vezali številne strokovnjake z različnih področij. Produkt tržijo po vsem svetu, izdelali so tudi napetostno varianto za ameriški trg.

Tehtnica Železniki je edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja laboratorijske centrifuge.

Centrifuge v Tehtnici prodajajo po celem svetu.▶

FI_134_24_OP.indd 2FI_134_24_OP.indd 2 7/14/09 4:57:45 PM7/14/09 4:57:45 PM