finanČni nadzor pri obvladovanju sive ...povzetek siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
FINANČNI NADZOR PRI OBVLADOVANJU SIVE EKONOMIJE ZA PREPREČEVANJE DAVČNIH
UTAJ
Financial Supervision in Controlling Grey Economy to Prevent Tax Evasion
Kandidat: Lucija Krajnc Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine Jezikovno pregledal: prof. slov. Janez Krajnc Mentor: dr. Peter Podgorelec Študijsko leto: 2017/2018
Maribor, avgust 2018
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Petru Podgorelcu za svetovanje in strokovno
pomoč pri pripravi magistrskega dela.
Hvala tudi vsem, ki so me spodbujali pri oblikovanju in ustvarjanju magistrskega
dela.
POVZETEK
Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del
našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti
pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi
pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države
prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive
ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi
aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih
sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z
nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki
državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni.
Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo
in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na
gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije
so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in
gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja
davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti
države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje
državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok
pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti
davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za
javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna
morala, davčni primanjkljaj.
ABSTRACT
Grey economy is not only an economic phenomenon, but also a social
phenomenon that is part of our daily lives. There is not only one definition. The
dimensions of the phenomenon are defined differently by the authors. It leaves
behind negative and positive consequences. Negative consequences prevail,
which is why countries are striving to limit it by various activities and measures.
Grey economy can not be completely eradicated, but it can be controlled and
limited by various activities and measures. It is present in all economies of the
world, but in varying scale and power. It is more common in developing
countries with lower institucional capacity than in more developed countries.
Although in each country it is present in varying scale, the causes of its
occurrence are similar. The most common causes are high tax burden,
bureaucracy, dissatisfaction and mistrust in the country, the labour market,
corruption and public sector services. It affects the economy as a source or
inhibitor of economy growth. Part of the grey economy are also tax evasions,
which have negative consequences on the social and economic level. They
occur because taxpayers have aversion to paying tax obligations, because they
present them additional financial burden. The state's activities should be largely
aimed at raising awareness and educating citizens about the importance of
paying tax burdens, because in the short term we obtain, but in the long term
lose all citizens. The state must replace the tax deficit by raising tax rates and
limiting expenditure on public goods.
Key words: grey economy, tax evasion, grey economy survey, tax morale, tax
deficit.
i
KAZALO
1 UVOD .......................................................................................................... 1
1.1 Opis področja in opredelitev problema .................................................................... 1
1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ............................................................................. 2
1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................... 3
1.4 Predvidene metode raziskovanja .............................................................................. 3
2 SIVA EKONOMIJA ..................................................................................... 5
2.1 Opredelitev pojma siva ekonomija ............................................................................ 5
2.2 Vzroki za določanje sive ekonomije .......................................................................... 5
2.2.1 Prispevki za davke in socialno varstvo .................................................................. 6
2.2.2 Intenzivnost predpisov ........................................................................................... 6
2.2.3 Storitve javnega sektorja ....................................................................................... 6
2.2.4 Trg dela ................................................................................................................. 7
2.2.5 Nezakonite dejavnosti ........................................................................................... 7
2.2.6 Davčna morala ...................................................................................................... 7
2.3 Posledice sive ekonomije ........................................................................................... 8
2.3.1 Pozitivne posledice sive ekonomije ....................................................................... 8
2.3.2 Negativne posledice sive ekonomije ..................................................................... 9
2.4 Metode ocenjevanja sive ekonomije ....................................................................... 10
2.4.1 Posredne metode ................................................................................................ 11
2.4.2 Neposredne metode ............................................................................................ 12
2.4.3 Metode modeliranja ............................................................................................. 13
2.5 Korupcija in siva ekonomija ..................................................................................... 13
3 REŠITVE ZA OMEJEVANJE SIVE EKONOMIJE .................................... 15
3.1 Izboljšano upravljanje davkov ................................................................................. 15
3.2 Metode zmanjševanja carinske vrzeli ..................................................................... 16
3.3 Metode reševanja vrzeli v zvezi z DDV .................................................................... 17
3.4 Vpliv elektronskih plačil na zmanjšanje sive ekonomije....................................... 19
4 DAVČNE UTAJE ....................................................................................... 20
4.1 Vrste davčnih utaj ..................................................................................................... 20
4.2 Interakcija med sivo ekonomijo in davčno utajo ................................................... 22
5 SIVA EKONOMIJA PO SVETU ................................................................ 24
5.1 Države v razvoju ........................................................................................................ 24
5.2 Tranzicijske države ................................................................................................... 26
5.3 Razvite OECD države ................................................................................................ 26
6 SIVA EKONOMIJA V UKRAJINI .............................................................. 29
6.1 Dejavniki sive ekonomije .......................................................................................... 31
6.2 Negativne posledice sive ekonomije ....................................................................... 32
6.3 Reforme proti sivi ekonomiji .................................................................................... 33
ii
7 SIVA EKONOMIJA V GRČIJI .................................................................... 36
7.1 Dejavniki sive ekonomije .......................................................................................... 37
7.2 Davčni vidik ................................................................................................................ 38
7.2.1 Izogibanje plačevanju davkov .............................................................................. 39
7.3 Korupcija .................................................................................................................... 41
8 SIVA EKONOMIJA V SLOVENIJI ............................................................. 42
8.1 Aktivnosti in horizontalni ukrepi Finančne uprave v boju zoper sivo ekonomijo 42
8.1.1 Obvladovanje gotovinskega poslovanja in vpliv elektronskih plačil .................... 43
8.1.2 Izdajanje računov in nadzor ................................................................................. 44
8.1.3 Preprečevanje izogibanja trošarinskim obveznostim .......................................... 45
8.1.4 Spodbujanje občutka zavezanosti ....................................................................... 46
8.1.5 Povezovanje informacijskih zbirk in skupno ukrepanje inšpekcij ........................ 47
8.1.6 Inšpekcijski svet ................................................................................................... 47
8.1.7 Odprava zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb ............................. 48
8.2 Vpliv sive ekonomije na gospodarstvo in davčne prihodke ................................. 50
8.3 Vzroki za pojav sive ekonomije ................................................................................ 52
9 ANALIZA ANKETE.................................................................................... 54
9.1 Ugotovitve ankete ...................................................................................................... 65
10 SKLEP ....................................................................................................... 68
11 VIRI IN LITERATURA ................................................................................ 71
iii
KAZALO SLIK
Slika 1: Spol anketirancev ........................................................................................................... 54 Slika 2: Ali se srečujete s sivo ekonomijo? ................................................................................. 54
Slika 3: Srečevanje s sivo ekonomijo .......................................................................................... 55
Slika 4: Vzroki za vključitev v sivo ekonomijo ............................................................................. 55
Slika 5: Vzroki za potrošnjo v sivi ekonomiji ............................................................................... 56
Slika 6: Opravljanje dela na črno ................................................................................................ 57
Slika 7: Delež plačila na roke pri opravljanju dela na črno.......................................................... 58
Slika 8: Poraba denarja zasluženega v sivi ekonomiji ................................................................ 58
Slika 9: Predlogi za odvrnitev dela v sivi ekonomiji ..................................................................... 59
Slika 10: Ali vzamete račun? ....................................................................................................... 59
Slika 11: Višina kazni v primeru, če potrošnih ne vzame računa ali ga ne hrani ........................ 60
Slika 12: Prispevanje za omejitev sive ekonomije ...................................................................... 61
Slika 13:Dejavniki, ki najbolj vplivajo na sivo ekonomijo v Sloveniji ........................................... 62
Slika 14: Dela v sivi ekonomiji se največ poslužujejo ................................................................. 63
Slika 15: Najučinkovitejše aktivnosti in ukrepi Finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji ....... 64
Slika 16: Delež sive ekonomije v prihodnosti .............................................................................. 65
SEZNAM OKRAJŠAV
BDP Bruto domači proizvod
DDV Davek na dodano vrednost
EOR Enkratna identifikacijska oznaka računa
EU Evropska unija
FURS Finančna uprava Republike Slovenije
IT Informacijska tehnologija
OECD Organisation for Economic Co-operation and Development
(Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj)
RS Republika Slovenija
SRS Slovenski računovodski standardi
TRR Transakcijski račun
UAH Ukrajinska grivna
ZDavP-2 Zakon o davčnem postopku
ZDavPR Zakon o davčnem potrjevanju računov
ZDDV Zakon o davku na dodano vrednost
ZIN Zakon o inšpekcijskem nadzoru
ZOI Zaščitna oznaka izdajatelja računa
1
1 UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev problema
Siva ekonomija je večdimenzionalen in večplasten pojav, ki neizogibno spremlja
formalna gospodarstva po vsem svetu, ne glede na njihovo stopnjo razvoja.
Značilnosti in dimenzije sive ekonomije so lahko precej različne. V času krize
postaja vse bolj očitno, da siva ekonomija ni le posledica, ampak vzrok za večji
upad bruto domačega proizvoda in lahko še naprej širi krizo. Siva ekonomija
postaja del začaranega kroga, kjer je ena od posledic recesije prehod iz
formalnega do sivega trgovanja, kar zmanjšuje davčne prihodke in s tem
povečuje javnofinančni primanjkljaj. Naraščajoči primanjkljaj mora biti
nadomeščen z višjimi davčnimi stopnjami, višji davki pa spodbujajo vse več
podjetij in delavcev v sivo ekonomijo ali celo še bolj uničujoče iz gospodarstva.
Na kratek rok s sivo ekonomijo pridobimo, na dolgi rok pa izgubljamo vsi
državljani. Ta spirala navzdol se kaže na vedno nižji ravni BDP in zaposlenosti.
(Krstić & Scheider 2015, str. 5-6).
Raziskovalci, ki poskušajo izmeriti velikost sive ekonomije se spopadajo z
vprašanjem kako jo opredeliti, saj ne obstaja enotni koncept ali definicija, ki bi
enozložno opredelila pojem sive ekonomije, prikrite proizvodnje, dohodka in
zaposlenosti (Finance 2000). Ožja opredelitev sive ekonomije vključuje vse
tržne pravne produkte blaga in storitev, ki so namerno prikriti javnim organom
zaradi izognitve plačevanju davkov, npr. davkov na dohodek ali davkov na
dodano vrednost, kar je posledica neprijavljenega ali premalo prijavljenega
prometa. Pogosto pri gotovinskem poslovanju fiktivno zmanjšujejo davčne
obveznosti. Veliko se jih izogiba plačilu prispevkov za socialno varnost.
Velikokrat gre za neregistrirano dejavnost ali dodatni zaslužek, sicer redno
zaposlenih, ki dobijo del plačila za delo plačano na roke. Izognejo se določenim
pravnim standardom trga dela, kot so minimalne plače, največji dovoljeni
delovni čas, varnostni standardi, izpolnjevanju nekaterih upravnih postopkov,
kot je izpolnjevanje statističnih vprašalnikov ali drugih pravnih obrazcev
(Schneider 2011, str. 11-12).
Siva ekonomija tako vključuje vse gospodarske dejavnosti, ki bi bile na splošno
obdavčljive, če bi bile prijavljene davčnim organom. Te gospodarske dejavnosti
in dohodki iz tega se izognejo vladnim predpisom, opazovanju in obdavčitvi
(Schneider & Buehn, str. 2).
Zaradi različnih kriterijev, sive ekonomije ni mogoče neposredno izmeriti, zato
moramo uporabiti različne kazalnike, ki najbolje zajemajo in odražajo značilnosti
in dejavnosti sive ekonomije. Uporabimo denarne kazalniki, kazalnike trga dela
ter stanje uradnega gospodarstva (Schneider 2011, str. 15-16).
Siva ekonomija ima tako pozitivne kot negativne posledice. Vendar negativne
posledice bistveno presegajo pozitivne posledice. Med negativne posledice
2
štejemo davčni izpad države, pri čemer smo na slabšem vsi državljani, saj bi se
ta sredstva lahko uporabila za naložbe v infrastrukture in druge javne dobrine.
Statistični podatki so netočni, saj v BDP ni zajet ves del sive ekonomije in tako
je prikazana napačna slika ekonomske politike države. Rast sive ekonomije v
BDP odstotkih prispeva k zmanjšanju rasti uradnega BDP (Vainionpää 2016,
str. 18).
Potrošniki se velikokrat poslužujejo sive ekonomije, saj lahko določen proizvod
ali storitev kupijo po nižji ceni, saj le-ta ne vključuje davka. Podjetniki so na ta
način konkurenčnejši in se s takšnim načinom delovanja izognejo omejitvam
države. Velik del zasluženega denarja v sivi ekonomiji se porabi v potrošnji v
uradni ekonomiji, kar pozitivno vpliva na celotno gospodarstvo (Schneider &
Enste str. 77-78). V današnjem času, ko je težko dobiti zaposlitev siva
ekonomija omogoča iskalcem zaposlitve zaposlitev v neformalni ekonomiji, ter
tako priskrbi dohodek za preživetje.
1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del.
Osnovni namen teoretičnega dela je:
• Raziskati problem sive ekonomije.
• Raziskati njene posledice na gospodarstvo, izpad prihodkov ter vpliv na
BDP države.
• Seznaniti se z davčnimi utajami, ki so posledica sive ekonomije, ter
ukrepe za zmanjševanje le-teh.
• Preučiti aktivnosti in ukrepe proti sivi ekonomiji v Sloveniji, Grčiji ter
Ukrajini.
• Ugotoviti dejavnike in vzroke problematike sive ekonomije v posameznih
državah ter rešitve za zmanjševanje sive ekonomije.
Osnovni namen empiričnega dela je:
• Preučiti problem sive ekonomije v Sloveniji in sicer s pomočjo
anketirancev ugotoviti koliko so seznanjeni s problematiko sive
ekonomije v Sloveniji.
• Raziskati njihovo stališče do sive ekonomije ter delovanje v sivi
ekonomiji.
Cilji magistrskega dela:
• Raziskati že znane opredelitve pojma sive ekonomije in jih primerjati med
seboj.
• Spoznati rešitve in metode za omejevanje sive ekonomije.
• Raziskati ter predstaviti sivo ekonomijo v Sloveniji, Grčiji in Ukrajini.
• Opredeliti izpad uradnega BDP zaradi davčnih utaj, ki so posledica sive
ekonomije.
• Proučiti razloge za obstoj in posledice sive ekonomije.
• Z anketo analizirati pridobljene podatke o sivi ekonomiji v Sloveniji in
sicer stališča posameznikov in vključevanje le-teh v sivo ekonomijo.
3
V magistrskem delu preverjamo naslednje hipoteze:
H1: Delež sive ekonomije v izbranih državah vpliva na BDP in ekonomsko
politiko države.
H2: Aktivnosti Finančne uprave proti sivi ekonomiji so v zadnjih letih z uvedbo
davčnih blagajn pripomogle k zmanjšanju sive ekonomije v Sloveniji.
H3: Sivo ekonomijo je z ustreznimi mehanizmi mogoče nadzirati in regulirati.
H4: Dejavniki sive ekonomije so v izbranih državah podobni.
H5: Anketirane osebe se zavedajo problema sive ekonomije.
1.3 Predpostavke in omejitve
Predpostavljamo, da je siva ekonomija fenomen, ki je prisoten tako v manj
razvitem svetu, kot v razvitem. Nobeno gospodarstvo se ji ne more z reformami
in ukrepi povsem izogniti. Posamezniki se poslužujejo sive ekonomije zaradi
izogibanja davčnim bremenom, togi organiziranosti ter omejitvam s predpisi ali
odloki. Sivo ekonomijo je empirično težko preučevati, saj gre za paradoks
merjenja nemerljivega.
Pri pisanju magistrskega dela predpostavljamo, da se navedene strokovne
usmeritve, predpisi in zakonodaja v času pisanja ne bodo spreminjali.
Pri pisanju magistrskega dela se soočamo z vsebinskimi, časovnimi in
metodološkimi omejitvami. Pri raziskavi se srečujemo s pomanjkanjem
strokovne literature in omejitvami do dostopa določene literature. Izbrano
območje je zelo široko in ne omogoča celotne obravnave, zato se omejujemo
na tri države. Za primarno zbiranje podatkov uporabljamo že znano literaturo, ki
je večinoma v angleškem jeziku. Časovno smo omejeni na kratko časovno
obdobje. Pri raziskavi se soočamo z omejitvijo pomanjkanja predhodnega
znanja s področja sive ekonomije v Sloveniji, Ukrajini, Grčiji in po svetu. V
empiričnem delu smo omejeni le na določeno število anketirancev.
V empiričnem delu smo se omejili na študente Ekonomsko-poslovne fakultete,
saj smo želeli ugotoviti koliko so študenti seznanjeni z ekonomsko problematiko
sive ekonomije. Študentje so posebej rizična skupina za sivo ekonomijo, saj so
s študijem povezani stroški in jim delo v sivi ekonomiji pogosto predstavlja
priložnosti za zaslužek in omogočanje študija.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, tako da
smo uporabili različne metode raziskovanja:
• Metodo deskripcije smo uporabili pri opisovanju dejstev in pojmov s
področja sive ekonomije in sicer za različne definicije, vrste, vplive,
4
posledice, vzroke in rešitve sive ekonomije ter pojmov s področja
davčnih utaj.
• Metodo klasifikacije smo uporabili pri definiranju osnovnih pojmov kot so
siva ekonomija, davčna utaja in davčni vidik.
• Komparativno metodo smo uporabili pri primerjanju vzrokov, dejavnikov
in ukrepov sive ekonomije v Sloveniji, Grčiji in Ukrajini.
• Metodo kompilacije smo uporabili pri povzemanju stališč, citatov, sklepov
in raziskovalnih člankov različnih tujih in domačih avtorjev in sicer pri
opredelitvah pojmov, aktivnosti, ukrepov, dejavnikov, vzrokov, posledic
ter načinov ocenjevanja sive ekonomije.
• Statistično metodo smo uporabili v empiričnem delu pri zbiranju, urejanju,
interpretaciji in obdelavi rezultatov.
• Metodo spraševanja smo uporabili pri anketiranju s pomočjo anketnih
vprašalnikov.
• Uporabili smo že obstoječe strokovne publikacije, časopise, revije,
zakonodaje ter knjige tujih in domačih avtorjev o sivi ekonomiji, kot tudi
svoje znanje, ki smo ga pridobili.
5
2 SIVA EKONOMIJA
2.1 Opredelitev pojma siva ekonomija
Siva ekonomija je pojav, ki se pojavlja v našem vsakdanjem življenju in obstaja
v vseh gospodarstvih skupaj z uradnim gospodarstvom. Zajema zakonito in
nezakonito trgovsko proizvodnjo blaga in storitev, ki se prodajajo ali kupujejo
ilegalno (Lemieux 2007, str. 5). Vse neregistrirane gospodarske dejavnosti bi
pripomogle k uradnemu bruto nacionalnem proizvodu, če bi bile upoštevane,
vendar te gospodarske dejavnosti in dohodki, ki iz njih izhajajo, obidejo vladno
ureditev, opazovanje ter obdavčenje (Schneider 2016, str. 44).
Literature opredeljujejo vrsto različnih izrazov za sivo ekonomijo kot so skrita
ekonomija, podzemna ekonomija, črna ekonomija, nevidna ekonomija,
vzporedno gospodarstvo, neuradna ekonomija, neformalna ekonomija in
podobno. V okviru vseh opredelitev domnevamo, da so vsi izrazi sopomenke.
Izraz »neformalna« se običajno nanaša na obrtne ter manjše dejavnosti in je
večinoma povezan s tako imenovanim kontekstom manj razvite države. Izraza
»skrita« in »podzemna« sta povezana z davčno utajo. Izraza »vzporedna« in
»črna« sta najbolj povezana z valutnimi posli. Izraza za »neuradno« in
»nezabeleženo« ekonomijo sta povezana z gospodarskimi dejavnostmi, ki so
se izognile davčnim uradom, ki imajo te podatke. Neformalno gospodarstvo
združuje dva pojava in sicer neformalni sektor in neformalno zaposlovanje. Prva
vključuje količino proizvedene proizvodnje v senci, druga pa delo v senci
(Katrechka 2014, str. 8).
Po vsem svetu mnogi zaslužijo denarni dohodek, ki ga ne prijavijo državi za
davčne namene ter namene socialne varnosti in delavnega prava. Delo v senci
je pogosta praksa. Po poročilu OECD je približno od 3 milijarde delovno
aktivnega prebivalstva, skoraj dve tretjini (1,8 milijarde) zaposlenih na delovnih
mestih, ki niso v celoti prijavljeni v gospodarstvu. Razširjenost takšnega dela se
razlikuje po svetovnih regijah.
2.2 Vzroki za določanje sive ekonomije
Rast sive ekonomije povzročajo številni dejavniki. Najpogostejši in najbolj
pogosto obravnavani so povečanje bremena davkov, prispevki za socialno
varstvo, intenzivnost predpisov, storitve javnega sektorja, trg dela, nezakonite
dejavnosti ter korupcija. Mikro-sociološki in psihološki pristopi omogočajo
zanimive dodatne vpoglede v proces odločanja posameznikov, ki se odločijo za
delo v senci (Schneider & Enste 2000, str. 82).
6
2.2.1 Prispevki za davke in socialno varstvo
V skoraj vseh študijah je eden glavnih vzrokov za povečanje sive ekonomije
dvig davka in bremena za socialno varnost. Ker davki vplivajo na izbiro dela in
prostega časa ter spodbujajo ponudbo delovne sile v sivi ekonomiji
(neobdavčeni sektor gospodarstva), je izkrivljanje te izbire glavna skrb
ekonomistov. Večja je razlika med skupnimi stroški dela v uradnem
gospodarstvu in plačami po obdavčitvi, večja je spodbuda, da bi se izognili tej
razliki in delovali v sivem gospodarstvu. Ker je ta razlika v veliki meri odvisna od
sistema socialne varnosti in celotnega davčnega bremena, so ključni pojmi
obstoja in vzpona sive ekonomije. Torej višje kot so davčne stopnje in socialni
prispevki, večji je delež sive ekonomije (Schneider & Enste 2000, str. 82).
Davčni zavezanci menijo, da so davčne stopnje previsoke in nepravično
porazdeljene, zato se jih vedno več izogiba plačevanju in se zateka v sivo
gospodarstvo. Nezaupanje v pravično porazdelitev davčnega bremena znižuje
davčno moralo in predstavlja vzrok za delovanje v sivi ekonomiji, saj višji davki
pomenijo nižji razpoložljivi dohodek (Glas 1991, str. 6).
2.2.2 Intenzivnost predpisov
Večja intenzivnost predpisov predstavlja omejitve posameznikom za delovanje
v uradnem gospodarstvu. Intenzivnost regulacije se pogosto meri s številom
zakonov in zahtev kot so licence, dovoljenja, predpisi trga dela, omejitve
delovne sile za tujce in trgovinske ovire. Predpisi povzročajo povečane stroške
dela v uradnem gospodarstvu ter podaljšujejo administrativne postopke. Vlade
bi morale zato bolj poudariti zmanjšanje količine predpisov in zakonov ali vsaj
izboljšati izvrševanje le-teh, namesto da povečujejo njihovo število (Schneider
& Enste 2000, str. 85-86).
2.2.3 Storitve javnega sektorja
Povečanje sive ekonomije vodi k zmanjšanju državnih prihodkov, kar zmanjšuje
kakovost in količino javnih dobrin in storitev. To lahko privede do povečanih
davčnih stopenj v uradnem sektorju, pogosto v povezavi s poslabšanjem
kakovosti javnih dobrin (na primer javne infrastrukture) in uprave, kar ima za
posledico še večje spodbude za sodelovanje v sivem gospodarstvu. Ugotovitve
kažejo, da se manj ekonomije v senci pojavlja v državah z višjimi davčnimi
prihodki, če so ti doseženi z nižjimi davčnimi stopnjami, manj zakoni in predpisi
ter manjšim deležem korupcije. Države z boljšo ureditvijo prava, ki se financirajo
z davčnimi prihodki imajo tudi manjši delež sive ekonomije. Države v tranziciji
imajo višje ravni predpisov, ki vodijo k bistveno višji stopnji podkupovanja, višjim
efektivnim davkom na uradne dejavnosti in velikega diskrecijskega okvira
predpisov ter posledično višjega deleža sive ekonomije. V številnih državah se
javni sektor sooča z izzivom uvedbe reform socialne varnosti in davčnih
sistemov, da se zagotovi večja zaščita državne blaginje zaradi začaranega
kroga visokih davčnih in regulativnih obremenitev, ki povečujejo raven sive
ekonomije (Schneider & Enste 1999, str. 21-22).
7
2.2.4 Trg dela
Prekomerna regulacija in stroški dela na uradnem trgu dela, sta gonilni sili za
pojav sive ekonomije. Dva glavna vidika, zmanjšanje uradnega delovnega časa
in stopnja brezposelnosti, se pogosto obravnavata v tem kontekstu. V večini
OECD držav je brezposelnost v veliki meri posledica visokih stroškov dela. To
se lahko obravnava tudi kot vzrok za povečanje sive ekonomije. Za zmanjšanje
brezposelnosti so nekatere države uvedle zmanjšanje delovnega časa. Pri tem
obstaja omejena količina dela, ki jo je potrebno porazdeliti. Toda ta predlog
zanemarja ključni dejavnik prisilno zmanjšanje števila delovnih ur v nasprotju s
povečanjem števila ur, ki jih lahko delajo v sivi ekonomiji, saj imajo posamezniki
na razpolago več prostega časa in nižji dohodek. Predčasna upokojitev in delo
s krajšim delovnim časom omogočata posameznikom, da delajo v
neobdavčenem in nereguliranem gospodarstvu (Schneider & Enste 2000, str.
87). V državo prihajajo priseljenci, med katerimi je velik delež takšnih, ki ne
morejo dobiti vize ali pa so birokratski postopki zelo dolgi, zato se zaradi
preživetja poslužujejo dela v sivi ekonomiji.
Zaradi visoke brezposelnosti in slabih gospodarskih razmer nekaterim delo v
sivem gospodarstvu zagotavlja dodaten vir zaslužka, drugim pa edini vir
preživetja, kar spodbuja posameznike za delo v sivem gospodarstvu.
2.2.5 Nezakonite dejavnosti
Zaradi nezakonitega delovanja v dejavnostih, določene aktivnosti delujejo
neregistrirano in prikrito. Med nezakonite dejavnosti, ki predstavljajo visoke
zaslužke štejemo goljufije, tihotapljenje, trgovanje z drogo, trgovanje z orožji,
prostitucijo, trgovino z ljudmi in podobno. Razlike v zakonodaji držav nekatere
dejavnosti uvrščajo med prepovedane, medtem ko so v drugih državah legalne,
zato te neenakosti v zakonodaji omogočajo nezakonite prenose blaga med
državami.
2.2.6 Davčna morala
Učinek javnega sektorja ima tudi posreden vpliv na velikost sive ekonomije, ker
vpliva na davčno moralo. Davčna usklajenost temelji na psihološki davčni
pogodbi, ki vključuje pravice in dolžnosti davkoplačevalcev in državljanov na eni
strani ter države in državnih organov na drugi strani. Davčni zavezanci so bolj
nagnjeni k plačevanju davkov, če v zameno prejmejo več javnih storitev, katere
so v njihovem interesu. Če so davkoplačevalci mnenja, da se davkoplačevalski
denar ne porablja smotrno, jim bo v interesu, da se izognejo v sivo
gospodarstvo. Torej če se davkoplačevalci obravnavajo kot partnerji z državnimi
organi in ne v podrejenem hierarhičnem razmerju, bodo hitreje izpolnili svoje
obveznosti. Večja davčna morala in močnejše družbene norme posledično
zmanjšujejo verjetnost, da bodo posamezniki delali v sivi ekonomiji. Davčna
morala predstavlja družbeno odgovornost, davkoplačevalske vrednote in
vrednote družbe ter motivacijo za izpolnjevanje obveznosti (Schneider 2016, str.
46).
8
2.3 Posledice sive ekonomije
Učinki sive ekonomije so običajno negativni, po drugi strani pa obstajajo tudi
pozitivni učinki, kot so osvežitev gospodarskih panog, odprava togosti ali
povečanje stabilnosti države (Florea & Schiop 2008, str. 1). Negativni učniki
sive ekonomije so bolj vidni od pozitivnih učinkov. Negativne posledice so v
interesu, da se omejijo ali v celoti odpravijo z ustreznimi ukrepi, pozitivne
posledice pa so v interesu, da se na dolgi rok ohranijo in izkoristijo tako, da se
ta delovanja v sivi ekonomiji preoblikujejo tako, da jih lahko prenesemo v
uradno ekonomijo. Siva ekonomija vpliva na razvoj človeka skozi gospodarsko
in družbeno okolje.
2.3.1 Pozitivne posledice sive ekonomije
Dejavnosti sive ekonomije se odzivajo na zahteve gospodarskega okolja tako v
ponudbi storitev kot tudi proizvodnji določenega blaga, zato lahko takšna
situacija zagotovi večji potencial gospodarske rasti in posledično pozitivno
korelacijo med povečanjem sive ekonomije in gospodarsko rastjo (Nikopour,
Habibullah & Schneider, 2008, str. 12).
Iz raziskav je razvidno, da se več kot polovica dohodka iz neformalnega
gospodarstva takoj porabi v formalnem gospodarstvu, kar pozitivno vpliva na
gospodarsko rast in davčni dohodek države.
Ko ima formalna ekonomija koristi od sive ekonomije, se socialni razvoj (pod
določenimi pogoji) povečuje. Lahko bi trdili, da je socialni razvoj vzrok za rast
uradnega gospodarstva, ne pa tudi obratno.
Siva ekonomija zagotavlja izjemen potencial za inovacije, zlasti v tranzicijskih
državah in državah v razvoju. V teh državah spodbuja inovacijske procese.
Večje število nezakonitih delavcev je odprtih za strukturne spremembe, da bi
lahko lažje izvedli tehnične inovacije. Slavni primer je Bill Gates, ki je lahko
uresničil svojo idejo tako, da jo je izumil v svoji garaži, z drugimi besedami v
»senci«. Iz tega primera lahko vidimo še en pozitiven učinek sive ekonomije in
sicer Bill Gates je po nastanku svojega posla prešel v uradni sektor. Neformalno
gospodarstvo lahko zagotovi podporo za podjetja v zgodnjih fazah, katera so
lahko kasneje dobičkonosna in koristna za državo. (Shneider & Enste 2013, str.
152).
Za novonastala mikro podjetja je začetek in delovanje v senci ugodnejše zaradi
nižjih stroškov delovanja, izogibanja državnim kontrolam, administrativnim
oviram ter omejitvam. To jim predstavlja tržno fleksibilnost, ker se lažje
prilagajajo zahtevam trga, saj se izognejo dolgim birokratskim postopkom in
oviram. Izognejo se tudi nesmotrni porabi sredstev. Delovanje v senci jim
omogoča, da se čez čas odločijo za delovanje v formalni ekonomiji (Kocjančič &
Bojnec 2009, str. 219).
9
Siva ekonomija lahko pripomore v tranzicijskih državah in sicer pri prehodu v
tržna gospodarstva in spodbuja podjetniška prizadevanja v gospodarstvu v
tranziciji. Poleg tega je problem tranzicijskih držav, da se zaradi nizke kakovosti
institucij proces prehoda upočasni. Vendar pa je v primeru sive ekonomije ta
proces lahko hitrejši zaradi obstoja spodbude, da gre v senco. Posledično so se
stare institucije prisiljene prilagoditi spreminjajočemu se okolju in s tem povečati
kakovost institucij, politične odločitve ter spodbujati družbeni razvoj. V teh
državah se ljudje zatekajo v sivo ekonomijo zaradi ozke ponudbe v uradnem
sektorju (Katrechka 2014, str. 14).
Siva ekonomija gospodarstvu zagotavlja podjetniški in dinamični duh, kar lahko
privede do višje konkurence, učinkovitosti in stopnje naložb. To vodi v večjo
gospodarsko rast, s čimer deluje pozitivno na podjetništvo in razvoj institucij
(Katrechka 2014, str. 14).
Za veliko ljudi delo v senci zagotavlja preživetje, zato v primeru omogočanja
preživetja neformalno gospodarstvo ni mogoče šteti za povsem negativen
pojav. Vendar pa ima na dolgi rok brez dvoma negativne posledice (Yin 2004).
Pri tem moramo upoštevati tudi razmere v državah v kateri prihaja do dela v
senci. Na primer v času krize ali recesije siva ekonomija omogoča
premagovanje izzivov, saj lahko neformalno gospodarstvo ohranja zaposlitve na
isti ravni z zniževanjem plač (Katrechka 2014, str. 15). Siva ekonomija deluje
stabilizacijsko na gospodarska nihanja v primeru, ko je uradno gospodarstvo v
recesiji, saj se delež delovanja v neuradnem gospodarstvu v tem primeru
poveča in obratno. Siva ekonomija tako predstavlja socialnega blažilca, saj se
tako državljani poslužujejo sive ekonomije kot ponudniki delovne sile ter kot
povpraševalci po dobrinah, tako so pozitivni učinki sive ekonomije mnogo bolj
izraziti (Los 1990, povzeto po Cassel & Cichy 1987, str. 140).
2.3.2 Negativne posledice sive ekonomije
Eden glavnih negativnih učinkov sive ekonomije je vpliv na fiskalno zdravje
države. Finančno obstajajo teorije, ki kažejo, da bi lahko vlade mnoge
javnofinančne težave kot na primer dolgove zmanjšale, če bi lahko nadzirale
manifestacije gospodarstva v senci (Mara 2011, str. 3).
Povečanje sive ekonomije povzroči znatno zmanjšanje davčnih prihodkov in
slabše zagotavljanje javnih dobrin, kar lahko ovira gospodarsko rast.
Zmanjšanje davčnih prihodkov običajno vodi v zmanjšanje javnofinančnih
izdatkov in transferjev, kar lahko povzroči poslabšanje socialnega okolja in
povečanje deleža sive ekonomije. To se lahko šteje za začaran krog, ki
zmanjšuje kakovost institucij in povzroči recesijo socialnega razvoja, kar pa
zmanjšuje kakovost življenja. Izpad dajatev povzroča nepravično porazdelitev
davčnega bremena (Katrechka 2014, str. 10-11).
Pomemben vladni cilj bi moral biti zagotavljanje poštenih pravil za vse.
Gospodarski odnosi, zlasti tisti, ki so povezani s pošteno konkurenco, ne morejo
10
biti predmet ureditve vlade. Vlada v primeru visokega deleža sive ekonomije
tega cilja ne more izpolniti, zato se taka država ne more šteti kot visoko
socialno razvita (Katrechka 2014, povzeto po Nikopour, Habibullah & Schneider
2008, str. 11)
Eden glavnih makroekonomskih problemov zadeva začaran krog sive
ekonomije in davčnega bremena, ki vodi k zmanjšanju javnih financ. Zaradi
obstoja sive ekonomije je makropolitika manj učinkovita. Monetarna politika je
oslabljena, saj so podjetja v sivi ekonomiji manj povezana z bančnim sistemom
in kapitalskimi trgi. Siva ekonomija vodi k razpadu družbenih norm (Schneider &
Enste 2000, str. 88).
Siva ekonomija se ravna drugače kot uradno gospodarstvo, zato v statistiki ni
podatkov o njej. Posledično so podatki o potrošnji, dohodkih in zaposlenosti
netočni, saj je ne moremo oceniti. Ukrepi na področju zaposlovanja, porazdelitvi
dohodkov, potrošnje in inflacije, ki se izvajajo so tako napačni oziroma dosegajo
drugačne učinke kot bi jih prvotno morali. Veliko ukrepov se tako ne izvaja, saj
ne poznamo točnega deleža sive ekonomije (Glas 1991, str. 16-17).
Delo na črno ima negative posledice v zvezi s pravicami iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja, nadomestil pri odsotnosti z dela, prikrajšanje pri
pravicah, ki izhajajo iz delovnega razmerja in sicer za odpravnino, dopust,
regres, stroškov za prehrano in prevoz na delo, ob izgubi dela ni upravičenosti
do nadomestila za brezposelnost, opravljeno delo se ne šteje v delovno dobo in
se ne upošteva v pokojninsko osnovo (FURS 2017).
Siva ekonomija ima močan socialni vpliv, saj je tesno povezana s številnimi
pojavi kot so korupcija, zločini, droge, mafijske organizacije, izkoriščanje
delovne sile, pranje denarja, kršenje človekovih pravic, onesnaževanje okolja in
podobno. Politično gledano ima negativne posledice, saj oddaja lažne signale in
povzroča, da nosilci odločanja sprejemajo neustrezne makroekonomske
strategije. Zato je kakršna koli makroekonomska politika o davčnem sistemu,
brezposelnosti, inflaciji, socialni varnosti, produktivnosti in konkurenčnosti šibka
(Mara 2011, str. 4).
2.4 Metode ocenjevanja sive ekonomije
Siva ekonomija je prikrit pojav, zato je merjenje in ocenjevanje zelo zahtevna
naloga. Velikokrat govorimo o merjenju nemerljivega, zato pogosteje
uporabljamo izraz ocenjevanje, saj točnih podatkov ne moremo dobiti. Metode
ocenjevanja delimo na posredne, neposredne in vzorčne metode.
11
2.4.1 Posredne metode
Pristopi pri posrednih metodah so večinoma makroekonomskega značaja in
uporabljajo različne ekonomske in druge kazalnike, ki vsebujejo informacije o
razvoju sive ekonomije. Posredne metode temeljijo na predpostavkah o
obnašanju vpletenih udeležencev v prikriti ekonomiji in na makroekonomskih
indikatorjih (Schneider & Enste 2013, str. 17). Posredni pristop imenujemo tudi
indikatorski pristop.
Metode razhajanja proučujejo razhajanja med določenimi indikatorji in sicer
med dohodki in izdatki ter dejanskim delom in uradno prijavljenim delom.
Dohodkovno razhajanje predstavlja neskladja med nacionalnimi izdatki in
statistiko dohodka. Ta pristop temelji na razhajanjih med statistiko prihodkov in
odhodkov. V nacionalnem računovodstvu mora biti merilo dohodka BDP enako
odhodkovnemu BDP. Če je torej na voljo neodvisna ocena mesta izdatkov
nacionalnih računov, se razkorak med odhodki in dohodki lahko uporabi kot
kazalnik obsega sive ekonomije. Ker statistiki nacionalnih računov želijo
zmanjšati to neskladje, bi bilo potrebno kot oceno sive ekonomije uporabiti
začetno neskladje ali prvo oceno, namesto objavljene razlike. Če bi se vsi
elementi izdatkovne in prihodkovne strani merili brez napak, bi ta pristop
dejansko prinesel dobro oceno velikosti sive ekonomije, vendar prihaja do
statističnih napak. S to metodo lahko ocenjujejo spodnjo mejo velikosti sive
ekonomije (Schneider & Enste 2013, str 17-18).
Razhajanja na trgu dela predstavljajo razliko med uradno in dejansko delovno
silo. Upad udeležbe delovne sile v uradnem gospodarstvu se lahko obravnava
kot pokazatelj povečane aktivnosti v sivi ekonomiji. Če se domneva, da je
celotna udeležba delovne sile stalna, se lahko zmanjšanje uradne stopnje
udeležbe šteje kot kazalnik povečanja gospodarskih dejavnosti v senci.
Pomanjkljivosti te metode so, da imajo razlike v stopnji udeležbe lahko tudi
druge vzroke. Ljudje lahko delajo v sivem gospodarstvu in imajo službo v
uradnem gospodarstvu. Pri anketiranju lahko pride do neresničnih odgovorov
anketirancev, zato je mogoče te ocene obravnavati kot šibke kazalnike velikosti
sive ekonomije (Buehn & Schneider 2013, str. 12).
Monetarna metoda temelji na denarni statistiki. Gospodarske dejavnosti v senci
se običajno poravnajo z gotovino, tako da ostane čim manj sledi. Negotovinske
transakcije potekajo preko posrednikov, ki te transakcije beležijo, zato pustijo
sledi. Če torej povpraševanje po denarju narašča se lahko sklepa, da se
gospodarske dejavnosti v senci povečujejo. Ločimo tri različne tehnike, ki
temeljijo na denarni statistiki in sicer metoda gibanja transakcij, metoda
gotovinskega obtoka ter metoda povpraševanja po gotovini. Metoda gibanja
transakcij temelji na kvantitetni denarni teoriji in predpostavlja stalno razmerje
med obsegom transakcij in denarjem. Vsa količina denarja, ki je v obtoku
omogoča oceno vseh transakcij tako formalne kot neformalne ekonomije.
Metoda gotovinskega obtoka temelji na oceni sive ekonomije na osnovi
12
razmerja med gotovino in depoziti. Ker se transakcije v sivi ekonomiji izvajajo le
gotovinsko, s to metodo proučujemo gibanje gotovine v obtoku. Če je delež
gotovine večji od deleža depozitov lahko sklepamo, da se siva ekonomija
povečuje. Metoda povpraševanja po gotovini temelji na dejstvu, če se
povpraševanje po denarju poveča, se povečuje delež sive ekonomije. Ta
metoda je ena izmed največkrat uporabljenih, vendar ima tudi nekaj
pomanjkljivosti, saj niso čisto vse transakcije opravljene z gotovino ter pri
upravljanju z mednarodnimi valutami večji delež gotovine ostane izven meja
(Schneider & Enste 2013, str. 19-23).
Za merjenje uradne in neuradne gospodarske aktivnosti v gospodarstvu
Kaufmann in Kaliberda domnevata, da se poraba električne energije šteje za
najboljši kazalnik celotne gospodarske dejavnosti, saj je poraba električne
energije kazalec za rast celotnega BDP, tako uradnega kot neuradnega.
Metoda porabe električne energije temelji na razliki, ki nastane med bruto
stopnjo uradnega BDP in bruto stopnjo porabe električne energije. Ta razlika
nam predstavlja velikost sive ekonomije. Glavna pomanjkljivost te metode je, da
nekatere dejavnosti, ki so vključene v sivo ekonomijo, ne porabijo veliko
električne energije. Skozi čas je prišlo tudi do tehničnega napredka, tako da sta
proizvodnja in uporaba električne energije učinkovitejši (Schneider & Enste
2013, str. 23-24).
Metoda Lacko poskuša rešiti del težav, ki jih imajo druge metode ocenjevanja, pri čemer upošteva gospodinjske dejavnosti in druge neprijavljene gospodarske dejavnosti. V gospodarstvu, v katerem je poraba električne energije v gospodinjstvih visoka, bo tudi del sive ekonomije visok. Model Lacko je osredotočen na neformalno gospodarstvo, katerega ustvarjajo gospodinjske dejavnosti. Da bi lahko določili raven podzemnega gospodarstva je potrebno najprej določiti koliko BDP-ja se lahko ustvari z uporabo enote električne energije v podzemnem gospodarstvu vsake države. Ker je raven neformalnega gospodarstva neznana, je Lacko uporabil podatke o deležu sive ekonomije, ki so bili izračunani po drugi metodi in ga prenesel na druge države. Pomanjkljivosti te metode so, da upošteva samo neformalno gospodarstvo na ravni dejavnosti gospodinjstev, vendar vse neformalne gospodarske dejavnosti ne potrebujejo električne energije in uporaba stopnje podzemnega gospodarstva ene države, da bi ocenili raven podzemnega gospodarstva v drugih, je vprašljiva, zlasti v primeru vzhodnoevropskih držav (Lazar, Moldovan & Pavel 2008, str. 54-55).
2.4.2 Neposredne metode
Neposredne metode se nanašajo na merjenje neformalnega gospodarstva z
uporabo mikroekonomskih podatkov, kateri se zbirajo s sociološkimi
raziskavami, davčnimi revizijami in drugimi neposrednimi raziskovalnimi
metodami.
Glavne pomanjkljivosti teh metod so, da so rezultati neposredno odvisni od vprašanj, ki jih je postavila raziskava in da nekatere udeležene osebe ne priznajo goljufivega vedenja. Rezultati se tako štejejo za nerealne glede ocene sivega gospodarstva. S temi metodami zbiramo informacije o prijavljenem
13
dohodku in o dohodku iz neregistriranih dejavnosti. Druga metoda neposrednega merjenja neformalne ekonomije je uporaba davčne revizije. Pomanjkljivost te metode je, da subjekti davčne revizije pogosto poznajo datum in cilj revizije v naprej, kar vodi do slabih rezultatov. Po drugi strani pa revizije niso reprezentativne za celotno populacijo, ker niso vzorčne. Davčni zavezanci morajo privoliti v davčno kontrolo, zato vzorec ni naključen in značilen za celotno populacijo, saj ta metoda obravnava le davčne zavezance, ki delujejo uradno in plačujejo oziroma bi morali plačevati davke, tistih ki delujejo v sivem gospodarstvu pa ne zajema. Metodi delujeta na podlagi vzorčenja, zato ne moreta zajeti vseh dejavnosti v neformalnem gospodarstvu (Lazar, Moldovan & Pavel 2008, str. 44).
2.4.3 Metode modeliranja
Vse do sedaj opisane metode upoštevajo samo en kazalnik, ki zajema vse učinke sive ekonomije, vendar se učinki sive ekonomije pojavljajo hkrati na proizvodnem, delovnem in denarnem trgu. Ker menijo, da se sivo gospodarstvo pojavlja zaradi številnejših vzrokov ta pristop upošteva več vzrokov. Modelski pristop je sestavljen iz dveh delov in obravnava več vzrokov za obstoj sive ekonomije in pa tudi učinke sive ekonomije skozi čas. Temelji na statistični teoriji latentnih spremenljivk, ki upoštevajo več vzrokov in indikatorjev, ki jih je potrebno izmeriti. Vzroki oziroma determinante so lahko davčno breme, davčna regulacija, davčna morala, stopnja gospodarskega razvoja ter dohodek. Učinki oziroma indikatorji s katerimi je pojasnjen vzrok med spremenljivkami in determinanti so lahko izboljšanje monetarnih kazalcev, razvoj trga delovne sile ter razvoj trga produkcijskih faktorjev (Lazar, Moldovan & Pavel 2008, str.55-56). Glavna težava pri ocenjevanju sivega gospodarstva, ki temelji na modelskem pristopu je, da so determinante in indikatorji lahko povzročeni zaradi drugih ekonomskih pojavov, zato lahko prihaja do napačnih ocen obsega sive ekonomije (Schneider & Enste 2013, str. 26-27).
2.5 Korupcija in siva ekonomija
Korupcija je posebej velik problem v gospodarstvih v razvoju. Govorimo o
zlorabi javne oblasti za zasebno korist. Korupcija zavira produktivne naložbe in
povzroča izgube v odstotku BDP. Na BDP in njegovo rast vpliva posredno z
vplivom na število podjetij ali posameznikov, ki se odločijo za neformalno
delovanje v sivem gospodarstvu. Tako neuradne gospodarske dejavnosti
ovirajo nemoteno delovanje ekonomskega gospodarstva in tako ima lahko
negativen vpliv na rast BDP. Korupcija zmanjšuje javnofinančne odhodke za
poslovanje in vzdrževanje ter zdravje in izobraževanje, s čimer se zmanjšata
kakovost in donos obstoječe javne infrastrukture. O korupciji ne moremo
govoriti kot o vzroku za sivo ekonomij, saj je le-ta drugačen pojav, ki je s sivo
ekonomijo zgolj povezan (Virta 2007, str. 1-2).
Vse države zaznavajo korupcijo, vendar se intenzivnost le-te med njimi
razlikuje. Pri tem ima velik vpliv gospodarski razvoj in kulturna dediščina neke
14
države. V državah obstajajo različne vrste korupcije, ki imajo različne posledice
(Virta 2007, str. 6).
Schneider in Dreher (2009, str. 230-232) v raziskavi pojasnjujeta, da med
korupcijo in sivo ekonomijo obstaja povezava. Izmerjeni indeks korupcije kaže,
da sta korupcija in siva ekonomija v državah z nizkimi dohodki komplementarna
pojava, v državah z visokimi dohodki pa substituta. V razvitih državah večji
delež korupcije povzroči, da se prebivalstvo v večji meri poslužuje sive
ekonomije in na ta način deluje prikrito. To pomeni, da siva ekonomija deluje kot
alternativa korupciji in korupcija kot alternativa sivi ekonomiji in sicer nastopata
kot nadomestka. Več kot je korupcije, več prebivalstva deluje prikrito in se
umika v sivo ekonomijo. Vendar pa je v teh državah bolje poskrbljeno z
zakonodajo, da se vzpostavlja red ter preprečuje prikrito delovanje in se na
takšen način omejuje delež korupcije. V manj razvitih državah siva ekonomija in
korupcija sodelujeta in se dopolnjujeta. V teh državah sta siva ekonomija in
korupcija komplementarna, saj je lažje podkupiti birokrate, kot pa se skriti pred
državnimi oblastmi. Tako se davkoplačevalci z davčnimi uradniki dogovorijo za
zmanjšano plačilo davkov, za kar jim v zameno plačajo podkupnino, s tem pa
povečujejo korupcijo.
Model gospodarstva, ki ga sestavljata formalni in neformalni sektor, podjetjem
zagotavlja, da si lahko sami izberejo sektor v katerem delujejo. V povezavi s
sivo ekonomiko štejemo primere korupcije, ko podjetja plačujejo podkupnine za
pridobitev projektov in licenc ali ko podjetja plačujejo podkupnine, da bi si
zmanjšala davke, ki jih morajo plačati, torej je korupcija način zniževanja
davkov. Do korupcije mnogokrat prihaja v primerih, ko podjetja podkupijo
državne uradnike za pridobitev del na javnih razpisih, vendar to ne pomeni sive
ekonomije, ampak predstavlja sredstva za pridobitev ugodnosti. Države z
večjim deležem korupcije in podkupovanja imajo večji delež gospodarstva v
senci (Virta 2007, str. 6).
15
3 REŠITVE ZA OMEJEVANJE SIVE EKONOMIJE
Za reševanje sive ekonomije je potrebno artikulirati jasen nabor aktivnosti in
ukrepov. Veliko teh ukrepov je koristnih, vendar so nekateri učinkovitejši od
drugih. Med najbolj učinkovite rešitve za omejevanje sive ekonomije štejemo
izboljšano upravljanje davkov, zmanjševanje carinskih vrzeli, reševanje vrzeli v
zvezi z DDV ter uporabo elektronskih plačil.
3.1 Izboljšano upravljanje davkov
Pristopi za zmanjševanje davčnih vrzeli z izboljšanim davčnim upravljanjem
vključujejo ustrezen program skladnosti davkoplačevalcev. Dva od teh
prednostnih ukrepov temeljita na informacijski tehnologiji in obsegata celovito
uporabo elektronskega predizpolnjevanja in celovito uporabo poročanja tretjih
oseb. Celovita uporaba elektronskega predhodnega izpolnjevanja davčnih
napovedi je obojestransko koristna za davkoplačevalce in davčne organe.
Vnaprej izpolnjene davčne napovedi olajšujejo davkoplačevalcem, da
izpolnjujejo in plačajo davke, hkrati pa zmanjšuje upravno obremenitev davčnih
organov. To bi moralo tudi znižati stroške usklajevanja in povečati skladnost.
Naslednja prednostna rešitev vključuje obveznost, da z elektronskim plačilnim
instrumentom poravnajo transakcijo, katere znesek presega določen prag. Z
obveznostjo plačila blaga ali storitev z uporabo elektronskih sredstev katerih
vrednost presega določen prag z uporabo elektronskih sredstev, bi kupci pustili
sled, ki bi se lahko uporabila za namene revizije. Poleg tega bi bilo mogoče
preveriti prijavljene prihodke davkoplačevalcev glede na njihov življenjski slog in
potrošniške navade s spremljanjem transakcij na bančnih karticah. Denar je
lahko najpomembnejši dejavnik sive ekonomije, saj je enostaven za uporabo in
ga je težko slediti. Tiste panoge, ki se ukvarjajo predvsem z gotovino, imajo
možnost, da pri davčnih organih skrivajo nekatere dohodke za katere ne plačajo
davka. Zato bi uporaba elektronskih plačilnih sistemov otežila delovanje v sivem
gospodarstvu zaradi sledi, ki bi za vsako transakcijo ostala. Kdorkoli bi se
poskušal izogniti davku, bi bil izpostavljen večjemu tveganju, da bi bil ujet, saj
se vsaka transakcija zabeleži elektronsko. Na primer v Združenem kraljestvu in
na Nizozemskem se velik del plačil opravi z uporabo elektronskih plačilnih
sredstev. Obe državi imata tudi manjši delež sive ekonomije kot tiste države, ki
imajo nizko raven elektronskih plačil, kot sta Bolgarija in Romunija. Grčija in
Italija, ki imata visok delež sive ekonomije sta to že uvedli in sicer v Grčiji je
potrebno vse transakcije nad 1.500 evrov opraviti z uporabo elektronskega
plačila, v Italiji pa nad 2.500 evrov. Podobna tehnika, ki bi jo lahko davčni organi
uporabljali je uporaba podatkov o posameznih elektronskih transakcijah
posameznika in njihova primerjava s prijavljenim dohodkom posameznika za
odkrivanje davčnih utaj. Z ugotavljanjem oseb, katerih odhodki se zdijo večji od
zneska dohodka, ki ga prijavijo, bodo lahko oblasti identificirale tiste
posameznike, ki so najbolj potrebni revidiranja. Odprava razlike v davčnih
stopnjah za DDV bi bila koristna, ker bi zmanjšala spodbude za goljufanje, saj
16
diferenciacija stopnje DDV ustvarja prostor za goljufanje. Dovolj velike razlike
lahko povzročajo pravice do povračila za nekatere trgovce, kar predstavlja
priložnosti za zlorabe in razširja obseg težav pri vračilu pri izvozu. Zato bi
morale države članice uvesti enotno stopnjo DDV, z izjemami , če je tehnično
neizvedljivo ali težko uveljavljeno, kot na primer v nekaterih delih industrije
finančnih storitev. Toda takšen ukrep je lahko politično težje izvajati hkrati.
Potencialna metoda za boj proti sivemu gospodarstvu je tudi kaznovanje
kupcev za plačilo neprijavljenega dela. Raziskave so pokazale, da si kupci
neprijavljenega dela pripisujejo del koristi, ki so nastale zaradi izogibanja
davkom zaradi neprijavljenega dela in sicer v obliki znižane cene. Zato bi
dodaten poudarek na kupcih lahko koristno dopolnil kaznovanje, ki že velja za
dobavitelje neprijavljenega dela. Vendar je ena od možnih težav pri uvedbi
takega sistema, da se kupcu težko zagotovi, da prodajalec plača ustrezne
davke. Alternativna rešitev je lahko, da se kupec lahko tudi izogne kazni, če se
nakup opravi z uporabo elektronskih plačilnih sredstev. Na splošno bi bilo bolje
izvajati predhodne ukrepe, ki odpravljajo pogoje za izogibanje DDV, ne pa
sprejetje naknadnega ukrepa, ki kaznuje davkoplačevalce (Muller, Conlon,
Lewis & Mantovani 2013, str. 62-67).
3.2 Metode zmanjševanja carinske vrzeli
Trenutno se lahko carinske kontrole in preiskave izvajajo samo optimalno, saj
imajo carinski uradniki omejene možnosti za prepoznavanje potencialno
goljufivih primerov. Omejena razpoložljivost podatkov je bistvena ovira za
odkrivanje in preprečevanje goljufij. Boj proti carinskim goljufijam se lahko
bistveno izboljša in okrepi s širjenjem obsega skupnih podatkov.
Za preverjanje verodostojnosti deklariranega porekla blaga, carinski organi
opravijo preverjanje na podlagi dokumentacije, pri čemer se opirajo na dodatno
dokumentacijo, kot je račun, potrdilo o poreklu in tovorni list. Vendar noben od
teh dokumentov ne vsebuje podrobnih informacij o celotni fazi logistike blaga,
zato cariniki nimajo možnosti za preverjanje, ali je prijavljeni izvor blaga skladen
s potjo uvoženega blaga. Zaradi tega je zelo težko določiti morebitne primere
napačne deklaracije porekla. Potrebno je, da so sporočila o statusu pošiljke
elektronska sporočila, ki se izmenjujejo med prevozniki blaga. Da bi premagali
obstoječe težave so sprožili projekt ConTraffic, ki samodejno preverja izvor
blaga z uvoznimi deklaracijami za kontejnerski tovor in sporočili o stanju
kontejnerjev, kjer sta status in lokacija registrirani skupaj s časom in datumom.
Potencialno sumljive transakcije se samodejno identificirajo na podlagi neskladij
med poreklom blaga, ki ga je uvoznik prijavil in ustreznim poreklom, ki izhaja iz
sledenja. Za preverjanje verodostojnosti deklariranega opisa blaga carinski
organi opravijo preverjanje na podlagi dokumentacije, pri čemer se opirajo na
vizualni pregled blaga in dodatno dokumentacijo, kot sta račun in nakladnica.
Izbira sumljivih primerov temelji na morebitnih prejetih obvestilih in analizah, ki
temeljijo na omejenih razpoložljivih podatkih. Dobro delujoč, učinkovit in
poenostavljen carinski postopek je bistvenega pomena za zagotavljanje
globalne konkurenčnosti EU in zanesljivih trgovinskih odnosov s tretjimi
17
državami. Carinski organi morajo zapolniti carinske vrzeli, da bi v celoti izkoristili
te ugodnosti. Racionalizacija pravnega okvira in opredelitev carinskih predpisov
ter postopkov, bi morala voditi do večje standardizacije carinskih predpisov in
njihovega izvajanja. Morala bi obstajati skupna pravila za vse vrste odločb
carinskih organov in prepoved carin, ki ne ustrezajo dejansko opravljeni storitvi.
Obstajati bi morala tudi skupna načela za carinske kazni in jamstva za možne
ali obstoječe carinske obveznosti. Zamisel je, da se vse carinske formalnosti in
izmenjava podatkov med operaterji in carinami izvedejo z uporabo tehnik
elektronske obdelave podatkov, kar vodi k enotnemu poenostavljenemu
carinskemu postopku.
Ukrepi, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju carinske vrzeli so centraliziran
informacijski pristop na ravni EU, boljša uporaba tehnologij RFID, uporaba
novih tehnologij v skladu s predpisi, prijavami deklaracij in nadzorom izdelkov,
osredotočenih na avtomatizirano poročanje med državami EU v realnem času
in uporabo informacijske tehnologije za izvajanje koncepta »single window«.
Goljufije in utaje se pojavljajo pri zmanjševanju carinske vrednosti uvoznega
blaga ali pri izogibanju plačevanja dajatev. Najpogosteje gre za trošarinske
goljufije, tihotapljenje in ponarejanje izdelkov ter lažna potrdila o izvoru blaga iz
držav z nižjimi uvoznimi tarifami (Muller, Conlon, Lewis & Mantovani 2013, str.
67-75).
3.3 Metode reševanja vrzeli v zvezi z DDV
Ukrepi za reševanje vrzeli v zvezi z DDV predstavljajo pregled načina zbiranja
DDV. Trenutno zbiranje DDV temelji predvsem na sistemu samoocenjevanja.
Čeprav je to enostaven način zbiranja davka, ima ta številne pomanjkljivosti.
Glavna pomanjkljivost je, da se sistem DDV v veliki meri zanaša na spoštovanje
predpisov davkoplačevalcev, sicer v nasprotnem primeru utrpijo škodo javna
denarna sredstva. Načeloma to ne bi bil problem, če bi bile pristojnim organom
zagotovljene ustrezne informacije, s katerimi bi enostavno prepoznali primere v
katerih je bil prijavljen napačen znesek DDV. Vendar v skladu s sedanjim
sistemom DDV podatkov, poslani davčnim organom v poročilih o DDV,
omogočajo le zelo osnovne preglede kontrole. To pomeni, da je sistem odprt za
goljufivo vedenje. Davčni organi morajo nameniti sredstva za odvračanje od
izogibanja davkom na dodano vrednost ali z naknadnimi kontrolami ugotavljati
goljufije. Ker se DDV plača po dogodku, organi tvegajo, da morda ne bodo
dobili celotnega zneska dolgov. To se lahko zgodi v primerih, ko podjetje ali
posameznik preide v stečaj. Zato bi sprememba sistema s katerim se zbira
DDV, zagotovila manj možnosti in spodbud podjetij in posameznikov za
izogibanje davčnih obveznosti (Muller, Conlon, Lewis & Mantovani 2013, str.
77).
Naslednji ukrep je krepitev boja proti goljufijam. Vedno več je goljufij v zvezi z
izpolnjevanjem davčnih obveznosti, zato potekajo številne pobude za boj proti
goljufijam na področju DDV. Načini za boj proti goljufijam so uvedba
mehanizma hitrega odzivanja, strategije za izboljšanje prostovoljne davčne
18
usklajenosti, ukrepi za izboljšanje upravnega sodelovanja s tretjimi državami ter
študije o novih sistemih pobiranja davkov. Sistem za izmenjavo informacij o
DDV v EU (VIES), ki trgovcem omogoča, da preverijo, ali so njihovi kupci v
drugi državi članici registrirani za DDV, se uporablja za sledenje transakcij in s
tem lahko signalizira morebitne goljufije. Poleg tega se v določenih primerih
uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. To pomeni, da prodajalec
(DDV zavezanec), ki je izstavil račun kupcu (DDV zavezancu) ni obračunal
davka na dodano vrednost in je dolžan kupec to narediti sam. Ta mehanizem
postavlja DDV obveznost kupcu in ne prodajalcu. Ta mora izvesti
samoobdavčitev, obračunati izstopni DDV in si ga priznati kot vstopnega. Ta
mehanizem preprečuje goljufanje na področju DDV (Muller, Conlon, Lewis &
Mantovani 2013, str. 78).
Ukrep sprejetja enotne stopnje DDV po vsej EU lahko izboljša delovanje trga,
vendar je verjetno, da bo to zelo težko izvesti. Druga težava z enotno stopnjo
DDV je, da se lahko odvisno o izbrane skupne stopnje, potrošniki začnejo
pridobivati blago izven EU. To je posledica dejstva, da v državah obstaja nižja
stopnja DDV od tistih, ki trenutno veljajo v različnih državah članicah.(Muller,
Conlon, Lewis & Mantovani 2013, str. 78).
Izvajanje razdeljenih plačilnih sistemov predstavlja preprečevanje goljufanja na
področju DDV in sicer v okviru razdeljenega sistema. Kupec blaga ali storitev
plača DDV (izhodni DDV) na blokiran bančni račun za DDV, ki ga dobavitelj
lahko uporabi za plačilo DDV (vstopnega DDV) na blokiran DDV račun za svoje
dobavitelje ali davčne organe. Izraz deljeni plačilni sistem torej izhaja iz dejstva,
da je plačilo razdeljeno med prvotno nabavno vrednost blaga ali storitve ter
DDV, pri čemer se prvi plača dobavitelju blaga ali storitev in da se DDV plača
na dobaviteljev blokiran račun za DDV. Glavna prednost tega modela je, da se
DDV fizično prenese na blokiran bančni račun za DDV v banki davčnih organov
v zgodnji fazi postopka zbiranja DDV, kar davčnim organom omogoča nadzor
nad sredstvi in preprečuje, da bi se podjetja in posamezniki izognili plačilu
DDV(Muller, Conlon, Lewis & Mantovani 2013, str. 78-79).
Vzpostavljanje centralne podatkovne baze za spremljanje DDV, bi zahtevala
elektronsko izdajanje računov. Možna korist baze podatkov bi bila, da davčni
organi v zgodnji fazi pridobijo dostop do prodajnih transakcij. To je posledica
dejstva, da bi bili vsi podatki o računu poslani v realnem času v osrednjo
podatkovno bazo za spremljanje DDV ali bi jih v določeni obliki prenesli v naprej
določene podatke o transakcijah, ki jih bodo davčni organi pregledali. Vendar pa
sistem v času transakcije ne bi mogel zaščititi plačil DDV, kot v modelu
deljenega plačilnega sistema. Koristi takšnega sistema se nanašajo tudi na
učinkovitejše revizije DDV, katere bi koristile davčnim organom in
davkoplačevalcem (Muller, Conlon, Lewis & Mantovani 2013, str. 80-81).
Mehanizem elektronskega izdajanja računov in avtomatiziranega poročanja,
predpostavlja, da bodo elektronski računi zmanjšali povprečni čas obdelave za
19
vsak račun. Dejstvo, da je račun elektronski pomeni, da je transakciji lažje
slediti ali jo identificirati s strani davčnih organov, v primerih izvajanja preiskav
posameznika ali družbe. Sposobnost izvajanja prakse e-izdajanja računov v EU
je odvisna od ravni tehnologije, ki je prisotna v vsaki državi članici. Možno je
tudi, zlasti za manjša podjetja, ki bi lahko imela težave pri prehodu na postopek
e-izdajanja računov. Kljub temu je verjetno, da bi dolgoročno prehod na e-
izdajanje računov povzročil zmanjšanje davčnih razlik in sive ekonomije na
podoben način kot večja uporaba e-plačil. Avtomatizirano poročanje v realnem
času pomeni, da lahko davčni organi obdelajo veliko večje število primerov, kot
bi brez avtomatskega poročanja. Avtomatizacija lahko privede tudi do
prihrankov pri stroških davčnega organa, medtem ko lahko tudi pridobi veliko
večjo doslednost in natančnost. S temi izboljšavami bi moral davčni organ
omogočiti, da odkrije več pojavov nepravilnosti v zvezi z obdavčitvijo (Muller,
Conlon, Lewis & Mantovani 2013, str. 81).
3.4 Vpliv elektronskih plačil na zmanjšanje sive ekonomije
Povečanje vključenosti bank in uporaba elektronskih plačilnih sistemov, prinaša
večjo preglednost transakcij in otežuje sodelovanje v sivem gospodarstvu. Med
razširjenostjo elektronskih plačil v državi in sivo ekonomijo obstaja velika
negativna korelacija. Države z visoko stopnjo uporabe elektronskega
plačevanja, kot sta Združeno kraljestvo in nordijske države, imajo manjši delež
sivega gospodarstva od tistih z minimalnimi stopnjami elektronskih plačil, kot na
primer Bolgarija, Romunija in Grčija (ATKearney 2013).
Raziskava Schneiderja je pokazala, da lahko povečanje elektronskih plačil v
povprečju za 10 odstotkov letno vsaj štiri zaporedna leta zmanjša obseg sive
ekonomije do 5 odstotkov. Priročnost elektronskih plačil lahko povzroči
spremembe v vedenju, zlasti med tistimi, ki so »nezavestni udeleženci« v sivem
gospodarstvu, torej tisti, ki ne dobijo nobenih koristi od prodajalcev, ki ne
prijavijo svoje prodaje (ATKearney 2013).
Elektronska plačila ustvarjajo otipljive rezultate tako na razvijajočih se trgih, kot
tudi v razvitih državah z večjo tehnološko razvitostjo.
Veliko držav, ki se zaveda pomembnosti vpliva elektronskih plačil, je naredilo
pomembne korake za ukinitev denarnih sredstev (ATKearney 2013).
Vladni ukrepi za povečanje elektronskih plačil predstavljajo zahteve za trgovce
za namestitev kartičnih plačilnih sistemov, ter omejitve velikosti dovoljenih
potrošniških in poslovnih denarnih plačil. Pomembno je, da se spodbuja davčna
morala ljudi, da bi razumeli prednosti elektronskih plačil ter spremenili svoje
navade ter se preusmerili iz denarne uporabe na elektronsko. Mastercard
raziskave kažejo, da bi vlade morale spodbuditi namestitve POS terminalov, saj
bi povečanje prihodkov preseglo vložen denar (Content 2017).
20
4 DAVČNE UTAJE
Osnovni namen davkov je povečanje davčnih prihodkov državnega proračuna s
prisilnim odvzemom realnih dohodkov prebivalcev. Neizogibna obveznost velja
tako za fizične kot za pravne osebe (Stanovnik 2008, str. 42).
Ločiti moramo med davčnim načrtovanjem, davčno utajo in davčnim
prevaljevanjem. Davčno načrtovanje in izogibanje plačilu davka ne smemo
enačiti z davčno utajo, ker se izvajata z uporabo zakonskih metod in sredstev,
davčna utaja pa pomeni nezakonito izogibanje plačilu davkov. Z izogibanjem
plačilu davka označujemo dopustna ravnanja zavezancev, namenjena
zmanjšanju njihove davčne obveznosti, s katerimi se zakonske določbe ne
kršijo. Govorimo o izrabi davčnih olajšav, spremembi dejavnosti, spremembi
sedeža davčnega zavezanca, spremembi pravne oblike ali statusa davčnega
zavezanca. Na drugi strani pa je utaja davkov nezakonita praksa neplačevanja
davkov, ne poročanja o prihodkih, poročanja stroškov, ki niso zakonsko
dovoljeni ali neplačevanje davkov. Davčni zavezanci davčno obveznost skrijejo
ali prezrejo z dejavnostmi skrivanja dohodkov in informacij pred davčnimi
organi. V tem primeru pa gre za namerne, nedopustne in nezakonite aktivnosti,
ki jih davčni zavezanci naredijo, da se izognejo plačilu davkov in na ta način
kršijo zakon.
Za davčne zavezance so davki nepriljubljeni, saj jim predstavljajo dodatno
finančno breme, zato imajo odpor do plačevanja le-teh. Davčni upor v obliki
davčnih utaj predstavlja nezaželen pojav. Povzroča socialno in
narodnogospodarsko škodo, saj vodi do izpada prejemkov v proračunu, zato se
morajo ti izdatki pokriti z drugimi prejemki v oblikah povečanja davčnih stopenj
in uvajanja novih davkov. Krši se tudi načelo davčne pravičnosti, po katerem
morajo tisti z večjimi dohodki plačevati tudi več davkov ter ruši družbene
vrednote (Čokelc 1998, str. 275).
4.1 Vrste davčnih utaj
Davčne utaje lahko razvrstimo po šestih kriterijih in sicer glede na storilca,
vzrok, vrsto davka, kazensko odgovornost, razkritje ter glede na potek davčne
utaje.
Glede na storilca davčnih utaj ločimo fizično osebo in pravno osebo. Med fizične
osebe štejemo posameznike, ki se poskušajo izogniti plačilu davkov kot so
dohodnina, davki iz dohodka, nepremičninski davki, davki od premoženja, davki
na igre na srečo in podobno. Pravne osebe so podjetja, ki se poskušajo izogniti
neposrednim davkom kot so davek od dobička ter posrednim davkom, uvoznim
dajatvam, prispevkom za socialno varnost in podobno.
Glede na vzrok ločimo davčne utaje iz malomarnosti, pravno nedoločno
opredeljene davčne obveznosti in naklepno davčno utajo. Davčne utaje iz
21
malomarnosti nastanejo kadar davčni zavezanec ve ali bi moral vedeti, da
obstaja davčna obveznost, ki je opredeljena z zakonom in za davčnega
zavezanca obstaja informacijska obveza, da pozna davčne predpise. Davčne
utaje na podlagi pravno nedoločno opredeljene davčne obveznosti nastanejo
kadar je razlog nedorečeno stališče davčnega organa oziroma Ministrstva za
finance o davčni obveznosti, ki ni bila uradno objavljena oziroma sprejeta in jo
davčni zavezanec kljub skrbi ne pozna. O naklepni davčni utaji govorimo kadar
davčni zavezanec ve ali bi moral vedeti, da davčna obveznost obstaja, vendar
je kljub temu ne poravna (Čokelc 1998, str.275 ).
Glede na vrsto davka ločimo prispevke za socialno varnost, ki obsegajo
prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje,
prispevke za primer brezposelnosti in prispevke za starševsko varstvo. Carine
predstavljajo dajatve, ki jih je potrebno plačati pri uvozu blaga na območje
Evropske unije iz tretjih držav. Takse predstavljajo obvezne dajatve za
opravljanje storitev državnih organov ter davke v ožjem pomenu besede, kot so
davek na dodano vrednost, davek od dobička pravnih oseb ter dohodnina
(Čokelc 1998, str. 275).
Glede na kazensko odgovornost ločimo prekršek in kaznivo dejanje (Čokelc
1998, str. 275).
Glede na razkritje ločimo sum davčne utaje, ki jo je odkril davčni organ, vendar
še ni pravnomočno ugotovljena, davčno utajo, ki je popolna šele v trenutku, ko
jo prepozna sodišče ter davčne utaje, ki ostanejo neodkrite, saj jih davčni organ
pri nadzoru ni ugotovil in jih ni sankcioniral (Čokelc 1998, str. 275).
Glede na potek ločimo štiri faze. Prva faza je faza priprave davčne utaje, kar še
ni kaznivo dejanje, saj neposrednega dejanja še ni bilo. V to fazo štejemo
dejanja kot so izdajanje nepravilnih poslovnih listin, napačno knjiženje poslovnih
dogodkov ter sestava napačnih računovodskih in davčnih izkazov. V naslednji
fazi poizkusa davčne utaje se lahko kaznuje po 22. členu Kazenskega zakonika
RS. V to fazo štejemo dejanja v primerih, ko je davčni zavezanec davčnemu
organu oddal napačno izpolnjeno davčno napoved, vendar je davčni organ še ni
prejel, zato lahko davčni zavezanec v tej fazi še prepreči poizkus davčne utaje.
Faza uresničitve davčne utaje zajema fazo izvrševanja ter fazo dokončanja.
Izvršena davčna utaja se kaznuje v skladu z zakonskimi predpisi, vendar se
lahko s samoprijavo pred davčnim inšpiciranjem kaznovanje prepreči.
Zaključena utaja je dokončno izvršena davčna utaja (Čokelc 1998, str. 275).
Vzroki davčnih utaj so razdeljeni v štiri velike kategorije in sicer ločimo moralne,
politične, gospodarske in tehnične vzroke (Suvelea 2014, str. 54).
Najpogostejši vzrok davčnih utaj je odpor do plačevanja davkov, saj ljudje
menijo, da od takšnega plačila nimajo neposredno koristi. Ker je davke
potrebno plačevati pod prisilo, to vodi v odpor do plačevanja. Državljani imajo
22
nezaupanje v porabo javnih sredstev, ki jih dobijo od davkoplačevalskega
denarja, saj menijo, da se ta denar ne porablja za namene, za katere je bil
namenjen. Če je poraba sredstev bližje njihovim interesom, je tudi odpor do
plačevanja manjši (Shodganga 2018, str. 187). Zaradi pomanjkanja prejetih
koristi med katere sodijo nezadovoljstvo z vladnim programom, pomanjkanje
infrastrukturnih zmogljivosti, neustrezno zagotavljanje socialne varnosti in
podobno, iščejo načine, da bi se izognili plačevanju davčnih obveznosti
(Articlesng 2017).
Življenjske navade davčnih zavezancev in način življenja sta pomembna
dejavnika davčnega utajevanja, saj imajo željo po ugodnem življenju in
izmikanju visokim davčnim stopnjam. Davčne obveznosti pa jim omejujejo
možnosti razpolaganja z denarjem (Finance 2004).
Nepopolnost oddelka za finančno kontrolo in sicer slab finančni nadzor v
davčnih sistemih, slaba organiziranost finančnih služb, omejenost pristojnosti
finančnih organov ter nepopolna davčna zakonodaja, vodijo v povečanje
davčnega utajevanja (Nichitcin & Russo Balti 2010, str. 109).
Velikokrat je vzrok davčnih utaj nepopolnost davčnih zakonov, nepoznavanje
davkov in davčnega prava, kar negativno vpliva na izpolnjevanje davčnih
obveznosti. Davčni zavezanci so velikokrat mnenja, da je višina davčnega
bremena nepravično razporejena, kar je vzrok naraščanja odpora do
izpolnjevanja davčnih obveznosti (Nichitcin & Russo Balti 2010, str. 109).
Visoke davčne obveznosti ne vodijo v povečanje davčnih prihodkov, ampak
povečujejo odpor do plačevanja davkov, zato davčni prihodki naraščajo vse
počasneje. Davkoplačevalci zaradi previsokih davčnih obveznosti vedno iščejo
načine za zmanjševanje davčnih obveznosti, da bi posledično plačali manj
davka. Večina se jih ne zaveda svojih odgovornosti do države in družbe v kateri
živijo (Krnc 2007, str. 14).
4.2 Interakcija med sivo ekonomijo in davčno utajo
Interakcija med sivo ekonomijo in davčno utajo obstaja, saj so davčne utaje del
sive ekonomije in eden temeljnih vzrokov za pojav sivega gospodarstva.
Težave in vprašanja kot so analiza davčnih utaj in ocenjevanje velikosti in
obsega sive ekonomije, so v zadnjih treh desetletjih povečala zanimanja
politikov, gospodarstvenikov in drugih znanstvenikov. Zdi se, da je temeljna
motivacija vsakega posameznika, ki se ukvarja z davčnimi utajami ali
ekonomskimi aktivnostmi v senci, možnost zaslužka za višji dohodek.
Motivacijska sila je neodvisna od ravni dohodka posameznika. Presenetljiva
razlika med davčnimi utajami in vpletenostjo v sivo ekonomijo je obseg
kriminalnih dejanj. Utaja davkov se pogosto šteje za manjše kaznivo dejanje, ki
je do neke mere celo družbeno sprejemljiva. Pogosto se kaznuje z denarnimi
kaznimi in ne z zaporno kaznijo. V nasprotju s tem lahko sodelovanje v sivi
23
ekonomiji vključuje hude kriminalne dejavnosti. V zvezi s kazensko
intenzivnostjo sive ekonomije se lahko dejavnosti razvrstijo na tri različne ravni.
Prva stopnja je stopnja brez kriminala oziroma nizka stopnja kriminala. V to
stopnjo lahko štejemo sosesko pomoč in občasne kršitve avtorskih pravic.
Druga stopnja je kazenska raven, ki pretežno vključuje črne delovne aktivnosti
kot so dejavnosti prodaje storitev ali izdelkov brez računa, opravljanje dela
zaposlenih s krajšim delovnim časom, ki opravljajo delo dlje časa, ne da bi bili
uradno registrirani. Večinoma se te dejavnosti poravnajo z gotovino, da se
izognejo izsleditvi. Tretja stopnja je stopnja organiziranega kriminala, ki lahko
vključuje nezakonito trgovanje z orožjem, mamili, trgovino z ljudmi in nezakonite
igre na srečo. Črna delovna sila tudi spada v to kategorijo, vendar le, če je to
posledica dejavnosti organiziranega kriminala. Enako velja za organizirane
davčne goljufije na primer organizirano izogibanje davkom na dodano vrednost
preko davčnih vrtiljakov. Aktivnosti v sivi ekonomiji na kriminalni ravni skoraj v
vseh primerih vodijo k davčnemu utajevanju, davčno utajevanje pa se lahko
pojavi brez vpletenosti v sivo ekonomijo. Dejavnosti na ravni kriminala skoraj v
vseh primerih zajemajo nasilne ukrepe. Davčna utaja in drugi dve ravni
kriminala sive ekonomije pa sta običajno nenasilne narave. Dejavnosti sive
ekonomije in davčnih utaj torej ne smemo enačiti. Če se davkoplačevalci
izogibajo plačevanju davkov, to predstavlja razlog za pojav sive ekonomije, če
pa se pojavlja nespoštovanje standardov, pa ne, torej je davčna utaja le del sive
ekonomije (Pickhardt & Prinz 2012, str. 3-6).
24
5 SIVA EKONOMIJA PO SVETU
Siva ekonomija je globalni pojav, vendar se od države do države delež
neformalne ekonomije razlikuje. Proti njej se borijo vse mednarodne skupnosti.
V nadaljevanju obravnavamo sivo ekonomijo v državah v razvoju, v tranzicijskih
državah in razvitih OECD državah.
5.1 Države v razvoju
V državah v razvoju je velik del prebivalstva zaradi preživetja odvisen od
neformalnega gospodarstva. Pojav sive ekonomije je pogostejši v državah v
razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih. Veliko število
podjetnikov ne prijavi svojega poslovanja uradnim organom. To so sivi
podjetniki, ki vodijo podjetja, ki prodajajo zakonito blago in storitve, vendar ga
ne registrirajo. Njihovi prihodki prihajajo iz samooskrbnega kmetijstva ali
majhnih nekorporativnih podjetij. Državi ne plačujejo davkov, zato delujejo v sivi
ekonomiji, kjer se poslovne dejavnosti opravljajo izven dosega vladnih organov.
Te dejavnosti ovirajo in zavirajo gospodarski razvoj, saj se posledice kažejo v
izgubi davčnih prihodkov in slabši produktivnosti. Neformalni podjetniki
predstavljajo nelojalno konkurenco registriranim podjetjem. Vse to zavira
gospodarsko rast, saj neformalni podjetniki ne plačujejo davkov. Sivo
gospodarstvo je najpomembnejši ekonomski faktor. Študije ocenjujejo, da lahko
poslovne dejavnosti, ki jih izvajajo neformalni podjetniki, predstavljajo več kot
80% celotne gospodarske aktivnosti v državah v razvoju. Največ podjetij, ki
delujejo zunaj zakonskih in uredbenih obveznosti (brez licence) predstavljajo
taksi storitve in obcestne stojnice s hrano. Raziskave so pokazale, da največje
število neformalnih podjetnikov najdemo v Indoneziji, Indiji, Filipinih, Pakistanu,
Egiptu in Gani. Prav tako so ugotovili, da ima kakovost gospodarskih in
političnih institucij bistven vpliv na podjetnike, ki registrirajo svoje poslovanje po
vsem svetu. Vladne politike bi lahko igrale pomembno vlogo pri prehodu
podjetnikov iz sive ekonomije v formalno gospodarstvo. To je pomembno, ker
so podjetniki v sivi ekonomiji manj inovativni, akumulirajo kapital in vlagajo v
gospodarstvo, ki ovira gospodarsko rast (Myers 2014).
Več kot polovica vseh nekmetijskih delovnih mest v večini gospodarstev
srednjega in nižjega dohodka je neformalnih in dosega več kot 80% v osrednji
Afriki. Zlasti na podeželju je uradno gospodarstvo zelo redko videti. Davčni
sistem v državah v razvoju zelo redko funkcionira. V zadnjih letih se je število
neformalnih zaposlitev v številnih regijah povečalo. Neformalno gospodarstvo
predstavlja približno tretjino BDP v Latinski Ameriki, več kot polovico v Indiji in
več kot 60% celotnega BDP podsaharske Afrike (Boyd 2017).
Neformalno gospodarstvo v Afriki je velik posel. Ocenjujejo, da neformalno
gospodarstvo predstavlja približno 41% BDP v podsaharski Afriki, v Južni Afriki
do 30% BDP ter v Nigeriji, Tanzaniji in Zimbabveju do 60% BDP. Siva
ekonomija predstavlja velikega delodajalca, saj predstavlja približno tri četrtine
nekmetijskih delovnih mest in približno 72% vseh delovnih mest v podsaharski
25
Afriki (Kazeem 2018). Stopnja gospodarske rasti se zmanjšuje, ker je v teh
državah neformalni sektor velik. Večji kot je procent neformalnega
gospodarstva, manjša je stopnja gospodarske rasti, čeprav neformalno
gospodarstvo tudi predstavlja podjetništvo in zagon podjetij, vendar ne v pravi
smeri. Vsaka razširitev sive ekonomije povzroča znižanje ravni davčnih
prihodkov (Gaunt 2017).
V Aziji je težko obravnavati vse države enako, ker so Japonska, Singapur in
Honkong zelo razvite države. Povprečna velikost azijskega gospodarstva v
senci je precej nižja kot v afriških, južnih ter latinskoameriških državah. Deloma
zaradi dejstva, ker so v Aziji številne visoko razvite industrializirane države z
nizko ekonomijo v senci. V številnih državah v razvoju v azijsko-pacifiški regiji
neformalno gospodarstvo predstavlja pomemben del delovne sile. Če izključimo
kmetijski sektor, neformalni sektor še vedno predstavlja več kot 50% celotne
delovne sile v azijsko-pacifiški regiji. Tajska predstavlja največji odstotek sive
ekonomije in sicer več kot 52% uradnega BDP, sledijo Šrilanka in Filipini s
približno 50%. V Indiji predstavlja siva ekonomija 17,2% uradnega BDP in ta
odstotek vsako leto pada. Za leto 2025 ocenjujejo, da bo ta vrednost približno
13,6%. Padec sive ekonomije temelji na naraščajočem zdravem gospodarstvu,
kot sta rast BDP in rastoča zaposlenost, saj se ljudje borijo za dostop do
zakonitega reguliranega dela (The Economic Times 2017). Najnižje na lestvici
so razvite države, kot na primer Japonska z 8,6% in Singapur s približno 12%
uradnega BDP.
Neformalno zaposlovanje v Latinski Ameriki prizadene približno 130 milijonov
delavcev v Latinski Ameriki in na Karibih, od katerih je vsaj 27 milijonov mladih
in predstavlja skoraj polovico nekmetijskih zaposlitev. Njegova incidenca se
razlikuje po regijah (od 30,7% v Kostariki do 73,6% v Gvatemali), sektorjih in
skupinah prebivalstva. Zimbabve je drugo največje neformalno gospodarstvo,
takoj po Boliviji. V Boliviji, ki ima največji delež sive ekonomije v Latinski Ameriki
ta odstotek predstavlja 62,3% uradnega BDP, v Zimbabve pa 60,6% uradnega
BDP (Financial Tribune 2018). V Boliviji je problem sive ekonomije zlasti zaradi
netrajnostnih delovnih mest. Veliko je trgovanja s prepovedanimi substancami,
ne samo s kokainom, ampak tudi s konopljo, ki zelo narašča in je postala zelo
vpliven lobi v bolivijski politiki. Tihotapljenje blaga ne le preprečuje razcvet
bolivijskega dela, ampak tudi uničuje industrijo (Bolivian Thoughts 2018).
Gospodarstvo Peruja se je v zadnjih letih razvilo v eno najmočnejših in
najhitreje rastočih držav Latinske Amerike. 72% ekonomsko aktivnega
prebivalstva Peruja je zaposlenega v neformalnem sektorju, kar pomeni, da je
le 28% delovno aktivnega prebivalstva v državi ustrezno zaposlenega. Siva
ekonomija predstavlja približno 55% uradnega BDP (Peru Telegraph 2017).
Najmanjši delež sivega gospodarstva je v Čilu, Costa Rici ter v Argentini, kjer je
delež pod 30% uradnega BDP.
26
5.2 Tranzicijske države
Tranzicijske države se soočajo s sivo ekonomijo zaradi ekonomskih,
institucionalnih in socialnih dejavnikov. Te države imajo višjo raven predpisov,
kar vodi do znatno višje stopnje podkupovanja, višjih efektivnih davkov na
uradne dejavnosti in velikega diskrecijskega okvira predpisov ter posledično
višje sive ekonomije. V teh državah je delež sive ekonomije večji zaradi
korupcije, nižjih dohodkov, visokega deleža brezposelnosti, pomanjkanja
legalnih zaposlitev, razslojenosti, slabega gospodarskega razvoja in
nezadostne ponudbe uradnega sektorja (Belev 2003, str. 96).
Tranzicijski proces je med prebivalci povzročil revščino, upad življenjskega
standarda in padec gospodarske rasti, kar je posledica zrušitve trgovinskega
sistema, vojne ter iskanja rešitev v neformalni ekonomiji (Kudatgobilik 2002 str.
4).
Zaradi visokih davkov na dohodek prihaja do razlik med formalnimi in
neformalnimi plačami, zaradi česar se posamezniki odločajo za delo v
neformalni ekonomiji. V teh državah prebivalstvo spodbuja in odobrava delo v
neformalni ekonomiji. Nizka je tudi identifikacija z državo in njenimi funkcijami,
kar predstavlja nizko davčno moralo (Gerxhani 2007, str. 15).
Med tranzicijske države štejemo države Sovjetske zveze ter države osrednje in
vzhodne Evrope.
Med tranzicijskimi državami predstavlja Gruzija največji delež sive ekonomije in
sicer predstavlja 64,9% uradnega BDP. Sledi Azerbajdžan s 52,2%, Ukrajina
44,8%, Rusija 42,6%, Belorusija 44,5%, Uzbekistan 48,5%, Armenija 42,6%,
Estonija 28,8%, Kazahstan 39,9%, Kirgizija 37,9%, Latvija 26%, Litva 27,7%,
Moldavija 43,4%, Bolgarija 30,8%, Hrvaška 30,3%, Madžarska 25,2%,
Makedonija, Poljska 26,5%, Romunija 30,1% in Slovenija s 26% uradnega
BDP. Najmanjši delež imata Slovaška 16,6% ter Češka 17,1% (Medina &
Schneider, str. 24-26).
5.3 Razvite OECD države
Med razvite OECD države spada 36 držav: Avstrija, Avstralija, Belgija, Češka,
Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Izrael, Italija, Islandija,
Japonska, Kanada, Koreja, Latvija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Nova
Zelandija, Mehika, Madžarska, Norveška, Portugalska, Poljska, Slovaška,
Slovenija, Švedska, Švica, Španija, Turčija, Velika Britanija ter ZDA. OECD
države imajo manjši odstotek sive ekonomije kot druge države.
Leta 2009 je gospodarska kriza povzročila povečanje sive ekonomije v vseh
državah OECD. Mnoge evropske države so krizo premagale hitreje, kot je bilo
pričakovano. Gospodarsko okrevanje je v večini držav OECD v letu 2010
zmanjšalo sivo ekonomijo (Schneider 2011, str. 89). Različni deleži sive
ekonomije so tudi zato, ker so v določenih državah nekatere stvari legalne, v
drugih ne, ter nekatere države imajo strožje predpise glede kaznovanja
dejavnosti v sivi ekonomiji. Velik faktor so tudi večje priložnosti v nekaterih
27
državah za pobeg v sivo ekonomijo in različna davčna morala državljanov
(Politics Stack Exchange 2015).
Okrevanje gospodarske in finančne krize, je najpomembnejši razlog za
zmanjšanje sive ekonomije, saj če uradno gospodarstvo okreva ali je v razcvetu
imajo ljudje manj spodbude za dodatne dejavnosti v sivi ekonomiji in zaslužiti
dodaten črni denar. Edina izjema je Grčija, kjer je recesija uradnega
gospodarstva tako močna, da je celo zmanjšala povpraševanje v dejavnostih
sive ekonomije (Schneider 2012, str. 1-2) Ključnega pomena je, da vladne
ustanove določajo spodbude, ki povečujejo privlačnost zakonite zaposlitve v
primerjavi s sivim gospodarstvom. Spodbude za prehod s črnega trga na
zakonito zaposlitev potekajo le, če uradno gospodarstvo privlači ljudi (Schneider
2011, str. 89). Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada sta siva ekonomija
in korupcija dobro uveljavljeni v močno reguliranih gospodarstvih s šibko
administracijo. Pojav je veliko manjši v državah z močnimi, dobro reguliranimi in
učinkovitimi vladnimi institucijami (McCarthy 2017).
Najnižjo raven sive ekonomije med OECD državami imajo Združene države
Amerike in sicer 5,4%. Poleg tega, da se ljudje poskušajo izogniti davkom in
predpisom, so vzrok tudi priseljenci. Ti so brez pravnega statusa in pogosto
delajo za denar v sivi ekonomiji, saj jim nezakoniti status preprečujeje, da bi
poročali o svojih dohodkih, saj bi to povzročilo njihov izgon. Velik je tudi delež
korupcije. Eden glavnih razlogov, da je v ZDA manj sive ekonomije je, da glede
na druge OECD države v ZDA obstaja manj predpisov in posameznikova
svoboda ni tako omejena. Tudi sprejemanje gotovine brez deklaracije ni tako
pogosta praksa (Johnston 2016). Nekateri največji dejavniki korupcije in
dejavnosti v senci so legitimirani. Zakoni so bili napisani tako, da omogočajo
bogatim in vplivnim, da se zakonito izognejo davkom. Obstajajo metode s
katerimi lahko korporacije in bogati posamezniki legalno prispevajo vladnim
uradnikom. To pa vodi v zakone, ki so napolnjeni z vrzelmi in izjemami, ki dajejo
prednost tem strankam. To zmanjšuje potrebo po silah, ki bi najbolj prispevale k
sivi ekonomiji, da bi delovale zunaj zakona. Za manj premožne in vplivne pa
obstajajo strožji predpisi, saj se utaje davkov kaznujejo v ZDA s kaznimi, ki so
pogosto strožje od tistih, ki so bile naložene zaradi nasilnih kaznivih dejanj
(Politics Stack Exchange 2015). ZDA sledi Švica s 6%, Nizozemska z 8,4%,
Japonska z 8,6%, Anglija z 9,4%, Avstralija z 9,4%, Kanada z 9,8%, Nemčija z
10,4%, Norveška z 12,2%, Španija s 17,2%, Italija z 19,8% in Grčija z največjim
sivim gospodarstvom in sicer z 21,5% uradnega BDP (McCarthy 2017). V Italiji,
ki je na drugem mestu, ocenjujejo, da delo na črno po oceni ISTAT predstavlja
38% deleža v celotnem obsegu sive ekonomije. Največji delež sive ekonomije
imajo v storitvenih dejavnostih, ki zajemajo 70% celotnega obsega sive
ekonomije, v industriji je delež 17% ter v kmetijstvu 3%. Velik delež sive
ekonomije je povezane s kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom. V Italiji
se zavedajo, da je treba sivo ekonomijo obravnavati celovito in sicer z davčnimi
ukrepi in proti korupcijsko zakonodajo ter preprečevanjem pranja denarja. Za
izboljšanje preglednosti gotovinskega poslovanja so že leta 1982 uvedli davčne
blagajne, vendar ukrep ni pomembno vplival na zmanjšanje obsega sive
ekonomije. Novejši pristopi, s katerimi so omejili vse gotovinske transakcije nad
28
1.000 evrov, obetajo boljše rezultate. Omejitev velja za pravne in fizične osebe
(Vlada Republike Slovenije 2013, str. 5).
29
6 SIVA EKONOMIJA V UKRAJINI
Sivo gospodarstvo v Ukrajini je eden glavnih ovir za konkurenco, izboljšanje
življenjskih standardov in evropsko povezovanje. Sivo ekonomijo odražajo
aktivne nezakonite dejavnosti, visoka stopnja korupcije v javnem sektorju ter
nizka pravna in davčna morala pravnih ter fizičnih oseb (Povoroznyk, V. &
Bochi, A. 2014, str. 1). Negativna pričakovanja gospodarskih subjektov in
makroekonomska nestabilnost med krizo sta povzročila aktiven odliv kapitala iz
javnega sektorja ter rastočo sivo ekonomijo (Vinnychuk & Ziukov 2013, str. 141
- 142).
Visoka stopnja sive ekonomije vodi k uničenju gospodarstva, ostri diferenciaciji,
razslojevanju prebivalstva, uničenju poslovnih odnosov, upadu proizvodnje,
rasti gospodarskega kriminala ter zmanjšanju zaupanja v vlado. V Ukrajini je
rast sive ekonomije povezana z recesijo v EU in povezavo Ukrajine s tujimi trgi,
kar je povzročilo močno upočasnitev gospodarske rasti (Vinnychuk & Ziukov
2013, str. 141 - 142).
Po političnih spremembah v obdobju od 2013 do 2014, je bil velik izziv za
Ukrajino reševanje teh problemov. V zadnjih letih je Državna statistična služba
Ukrajine ocenila velikost sive ekonomije v povprečju od 15% do 18%, vendar je
ta podatek bistveno podcenjen. Siva ekonomija v Ukrajini predstavlja od 20 do
50% BDP in sicer raste v samozadosten vzporedni sistem gospodarskih
dejavnosti. Po mnenju ukrajinskega ministrstva za gospodarski razvoj in
trgovino, se je delež sive ekonomije v zadnjih letih gibal med 28% in 39% BDP.
Ta delež so izračunali po različnih metodah ocenjevanja, ki upoštevajo
neskladje med prihodki in stroški ukrajinskih rezidentov, dinamike gotovine v
obtoku in obsega proizvodnje, porabo energije, kot tudi dinamiko stroškov virov,
končnih izdelkov ter donosnosti proizvodnje. Metoda »izdatki gospodinjstev –
prodaja na drobno« temelji na ugotovitvi v kolikšnem obsegu potrošniški izdatki
za blago presegajo bruto obseg prodaje. Metoda električne energije temelji na
primerjavi med rastjo celotne domače porabe električne energije in rastjo BDP.
Predpostavlja se, da bi se morala rast porabe električne energije v
gospodinjstvih povezovati v razmerju z realno rastjo BDP. Če je rast porabe
električne energije v gospodinjstvih večja od rasti BDP, se domneva, da se
električna energija porabi v senci. Monetarna metoda je v spremljanju
sprememb v korelaciji med denarjem in depoziti v določenem obdobju.
Finančna metoda temelji na merjenju sprememb razmerja med stroški blaga,
dela in storitev, ki se uporabljajo v proizvodnji do bruto dobička podjetij v državi
na splošno ali v obliki posebne gospodarske dejavnosti. Po besedah Y.
Kharazishvilija, ki je v svoji raziskavi uporabil model agregatnega
povpraševanja in ponudbe, se velikost sive ekonomije v Ukrajini giblje med 30%
in 40% BDP. Avstrijski ekonomist prof. F. Schneider je ocenil, da velikost sive
ekonomije v Ukrajini dosega 52,8% uradnega BDP. Ta številka se pogosto
uporablja v mednarodnih primerjavah (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 2).
30
Razširitev sive ekonomije negativno vpliva na učinkovitost mehanizmov in
instrumentov globalnega upravljanja ter upravljanja nacionalnih gospodarstev.
Glavne težave z rastočim gospodarstvom v senci v svetovnem merilu so
neprijavljeni delovni in finančni tokovi v senci. Glavni instrumenti finančnih tokov
v senci so zmanjšanje davkov, davčne utaje, odlivi kapitala iz Ukrajine, pranje
denarja in nepravilna uporaba proračunskih prihodkov.
V preteklih letih je v sivi ekonomiji krožilo približno 250 milijard ukrajinskih
davkoplačevalcev. 41% javnih naročil so državna in občinska podjetja opravljala
brez ponudb. Po podatkih varnostne službe Ukrajine se med javnimi naročili do
50% javnih sredstev razporedi z več kršitvami. Zaradi korupcije v javnih
naročilih, finančne izgube predstavljajo od 10% do 15% proračunskih izdatkov
letno. Po mnenju različnih mednarodnih strokovnjakov odliv denarja, prejetega
zaradi korupcije in gospodarskih kaznivih dejanj presega 10 milijard dolarjev
letno (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 2).
Glede na konfederacijo delodajalcev, od 5 do 7 milijonov Ukrajincev dela v
sivem gospodarstvu. Ministrstvo za davke in prihodke Ukrajine je opredelilo več
kot 80.000 neuradnih delavcev. Posebna značilnost trga v senci je vrsta
kombiniranih oblik plačevanja plač, pri katerih del plače dobijo v kuvertah. Po
podatkih sindikatov je obseg plač v senci dosegel 200 milijard UAH letno, po
podatkih davčnih organov pa ta številka dosega 170 milijard UAH letno. Pri
ocenjevanju velikosti plač v senci, ki temelji na primerjavi statističnih podatkov o
dohodku in prometu na drobno, lahko velikost senčnih dobičkov gospodinjstev
doseže od 40% do 45%. Okvirne proračunske izgube so ocenjene na več kot
46 milijard evrov letno. Analiza indeksa ekonomske svobode 2014 je pokazala,
da ima Ukrajina najslabše pogoje za gospodarski razvoj med evropskimi in
bivšimi sovjetskimi državami. Dinamika kazalnikov kaže na neugodno
investicijsko ozračje in visoko stopnjo korupcije, zaradi česar je Ukrajina padla
na mednarodni lestvici. Podobne številke je mogoče opaziti tudi v afriških
državah in sicer v Camerunu glede stopnje korupcije ter v Kongu glede
naložbenega ozračja. Glavni razlogi za takšne razmere so poslovna
monopolizacija, nemogoče dolgoročno poslovno načrtovanje in skorumpirani
javni uslužbenci, ki prevzemajo nadzor nad poslovanjem (Povoroznyk & Bochi
2014, str. 2-3).
Strateške naloge legalizacije ukrajinskega gospodarstva so spodbujanje
naložbenih procesov, izboljšanje denarne politike, ustvarjanje ugodnih pogojev
za razvoj podjetij, zmanjšanje davčnih obremenitev, poenostavitev davčnega
sistema, krepitev davčnega nadzora v smislu stroškov proizvodnje, učinkovito
upravljanje javnega sektorja gospodarstva, povečanje državnega nadzora nad
javnimi sredstvi, posojili in tujimi naložbami ter preprečevanje pranja denarja
(Vinnychuk & Ziukov 2013, str. 150).
V zadnjih letih je Ukrajina izboljšala razmere na področjih registracije podjetij,
gradbenih dovoljenj, registracije nepremičnin, posojil in obdavčenja. Po
podatkih svetovne banke je bilo poslabšanje vidno na številnih področjih, kot so
povezava elektroenergetskega sistema, zaščita vlagateljev in plačilna
nesposobnost.
31
Najbolj neugodni dejavniki za poslovanje v državi (v padajočem vrstnem redu)
so korupcija, politična nestabilnost, dostop do financiranja, pogosta sprememba
vlad, birokracija, inflacija, davčne stopnje in davčna uprava (Povoroznyk &
Bochi 2014, str. 4).
6.1 Dejavniki sive ekonomije
Neučinkovita ekonomska ureditev države je dejavnik, ki se kaže v birokraciji,
neustreznem institucionalnem in pravnem okvirju, kar predstavlja pomanjkanje
zaupanja med podjetji in vlado. Rezultat je oblikovanje korporacijsko-
birokratskih struktur, ki dejansko nadomestijo sistem javnega upravljanja.
Naslednji problem je pogosta sprememba pravnega okvira za podjetništvo,
zaradi česar ni mogoče učinkovito načrtovati poslovanja, kar spodbuja
aktivnosti gospodarstva v senci (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 4).
Neučinkovita davčna uprava je dejavnik, ki se kaže v neučinkovitosti
obdavčenja, obsežnih in nepoštenih davčnih obremenitvah, naraščanjem števila
nedonosnih podjetij, nizki plačilni disciplini, napak in nestabilnosti pri davčni
zakonodaji, slabem poznavanju davčne zakonodaje ter pomanjkanju pravne
zaščite za davkoplačevalce. To so dejavniki, ki prispevajo k ekonomski
dejavnosti v senci. V državi je odsotnost učinkovitih kazenskih mehanizmov za
kršitve davčne zakonodaje, kar ustvarja dodatne spodbude za zmanjšanje
davkov in davčne utaje (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 4).
Težave na trgu dela so povezane z nizkimi gospodarskimi spodbudami za
uradno zaposlovanje in naraščajočo stopnjo brezposelnosti. Glavna težava je
odsotnost učinkovitega sistema za zagotovitev nadzora in kaznovanja za
neprijavljeno delo ter neobdavčene plače (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 4-5).
Neustrezna denarna ureditev se kaže v netransparentnem refinanciranju
poslovnih bank in vzpostavljanju plavajočih deviznih tečajev, pretirani
dejavnosti države na trgu posojil. To se kaže v izdaji državnih obveznic za
dopolnitev državnega proračuna kar olajšuje koncentracijo kapitala v
špekulativnih operacijah in zvišuje obrestne mere. Prekomerna ponudba
denarja tako ne ustreza dejanskim gospodarskim potrebam, posledica je
deflacija ali inflacija (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 5).
Računovodska zbornica Ukrajine poroča o številnih kršitvah pri uporabi javnih
sredstev, do katerih prihaja zaradi nepopolnosti proračunskega sistema in
nizkega nadzora nad porabo proračunskih sredstev (Povoroznyk & Bochi 2014,
str. 5).
Pogosti dejavnik je nepopolnost sodnega in kazenskega sistema. Pogosta je
odsotnost posebnega državnega programa v boju proti organiziranemu
kriminalu, vključno z gospodarskimi kaznivimi dejanji in nizkim zaupanjem
javnosti v pravosodne organe kazenskega pregona. Leta 2012 je Ministrstvo za
32
notranje zadeve objavilo podatke o stopnji kaznivih dejanj. Prijavljenih je bilo
443.000 kaznivih dejanj. Kazensko okolje je eden glavnih razlogov za
gospodarska kazniva dejanja in je tesno povezano s sivim gospodarstvom
(Povoroznyk & Bochi 2014, str. 5).
6.2 Negativne posledice sive ekonomije
Negativne posledice sive ekonomije se kažejo v različnih družbenih in
gospodarskih razmerah.
Prihaja do deformacije davčnega področja, ki se kaže na porazdelitvi davčnega
bremena in posledično na zmanjšanju proračunskih izdatkov ter deformaciji
njene strukture. Trenutni davčni sistem negativno vpliva na dobičkonosnost.
Rezultat slabo zasnovane davčne politike se kaže v povečanju obdavčitve
državljanov, povečanju razlik med dohodki in življenjskim standardom, občasne
zamude pri plačilih ter neplačila. Neenakomerna davčna obremenitev različnih
gospodarskih sektorjev ustvarja spodbude za prerazporejanje virov v
špekulativnem sektorju. Zaradi davčne reforme se stopnja davčnega bremena,
število in trajanje plačil postopno zmanjšujejo. Davkoplačevalcem, ki pripadajo
velikim in srednje velikim podjetjem se je zaradi izvajanja predložitve davčnih
poročil državnemu davčnemu organu v elektronski obliki, trajanje postopka
plačevanja davkov v Ukrajini zelo zmanjšalo (Vinnychuk & Ziukov 2013, str.
143-144).
Vpliv na monetarno sfero se kaže v strukturi deformacije plačil, povečanju
inflacije, deformaciji kreditnih odnosov, povečanju naložbenih tveganj, škodi
kreditnim institucijam, vlagateljem, delničarjem in družbi na splošno. Nezakonite
dejavnosti v finančnem in bančnem sistemu so povezane z zlorabami pri
dodeljevanju kreditov, posojil, nezakoniti pretvorbi sredstev, nezakonitemu
izdajanju bančnih vrednostnih papirjev, razkrivanju kreditnih in davčnih sredstev
s ponarejanjem finančnih podatkov podjetij ter uporabo goljufivega stečaja. Po
podatkih državne davčne uprave (STA) je več kot polovica dejanskega čistega
dobička finančnih institucij sestavljenega iz komponent dejavnosti v senci.
Pomembna značilnost situacije je aktivna uporaba bančnega sistema za
legalizacijo sredstev, pridobljenih s kriminalnimi sredstvi. Izvajanje spremljanja
sumljivih finančnih transakcij spodbuja pozitivne spremembe v tej smeri. V
nezakonitem sektorju se aktivno uporablja gotovinski promet. V zadnjih letih se
je znesek denarja zunaj bank izredno povečal (Vinnychuk & Ziukov 2013, str.
145).
Vpliv na investicijski proces je eden najpomembnejših rezultatov vpliva senčnih
dejavnosti na gospodarski razvoj. Visoka stopnja sive ekonomije zmanjšuje
zaupanje mednarodnih vlagateljev v državo. Z vidika zaščite vlagateljev v
skladu z indeksom globalne konkurenčnosti se Ukrajina uvršča na 94. mesto
med 144 državami na svetu, zaradi česar ni privlačna za tuje vlagatelje
(Vinnychuk & Ziukov 2013, str. 145).
33
Kriminalne organizacije lahko povzročijo resno okoljsko škodo, kar lahko ogrozi
nacionalno varnost Ukrajine. Moderen divji lov se povečuje in predstavlja
grožnjo nacionalni varnosti. Povečano število divjih lovcev je bilo povezano z
nizko verjetnostjo kaznovanja, kazni pa so bile zanemarljive. Problem je tudi
nezakonito krčenje gozdov. Državna gozdarska podjetja vsako leto predložijo
organom pregona okoli 800 primerov nezakonite sečnje, kar predstavlja škodo
državi v milijonih USD (Vinnychuk & Ziukov 2013, str. 145).
Vpliv na politični sistem države se na državni ravni kaže predvsem v interesu
lobiranja vladnih institucij. Ob upoštevanju značilnosti trgovanja, kot so velikost
trga in izobraževalni sistem, se Ukrajina po indeksu globalne konkurenčnosti
uvršča kar visoko. Glavni problem je položaj institucionalnega razvoja države.
Najpomembnejši izziv države je prenova njenega institucionalnega okvira, na
katerega se zaradi birokracije, pomanjkanja preglednosti in pristranskosti ni
mogoče sklicevati (Vinnychuk & Ziukov 2013, str. 145-146).
Glavni negativni vpliv sive ekonomije na učinkovito delovanje države se kaže v
vse večji korupciji v vseh funkcionalnih podsistemih državnega aparata.
Korupcija je bila in ostaja ena največjih ovir pri reformah gospodarstva Ukrajine.
Ogroža obstoj države in je glavna ovira za izboljšanje življenjskih standardov,
gospodarskega razvoja ter boja proti organiziranemu kriminalu. Razvoj
korupcije v Ukrajini je glavna ovira za privabljanje tujih naložb in naprednih
tehnologij v gospodarstvu. Pogoji politične krize so neugodni za reševanje
problemov in akutna politična konfrontacija lahko olajša reševanje le
posameznih primerov, ne pa celotnega problema (Vinnychuk & Ziukov 2013,
str. 146).
6.3 Reforme proti sivi ekonomiji
Prednostne naloge za boj proti sivemu gospodarstvu v okviru izvajanja
gospodarskih reform vključujejo ukrepe proti finančnim tokovom v senci in
legalizacijo trga dela.
Ena izmed reform se nanaša na izboljšanje ureditve tržnega gospodarstva in
izvajanje protikorupcijske reforme. Namesto obstoječe gospodarske ureditve v
sovjetskem slogu je treba uvesti gospodarsko ureditev z novo strukturo in
načeli. Potrebno je reformirati državne in regulativne organe, ki prispevajo k
vladni birokraciji in prekomerni regulaciji. Boljša učinkovitost državnih organov
in izboljšanje pravnega okvira za podjetništvo bosta znatno zmanjšali dražljaje
za dejavnosti v senci in okrepili nadzor nad delovanjem državnih organov v
senci.
Za izvajanje protikorupcijske reforme so potrebni številni ukrepi. Največja
prizadevanja morajo biti usmerjena v institucionalno reformo in zakonsko
uveljavljanje posebnih ukrepov za preprečevanje in kaznovanje korupcije. Prvi
korak je vzpostavitev urada za boj proti korupciji, ki bi bil odgovoren za
34
učinkovito usklajevanje celovitega programa proti korupciji. Krepitev IT-
infrastrukture javne uprave, ki se kaže v uvedbi novih informacijskih sistemov v
državni aparat, bi pripomogla k izkorenitvi korupcije. Povečanje zaupanja
podjetij v državo in obratno je mogoče le, če se uporabljajo posebne spodbude,
kot so zmanjšanje revizijskih pregledov, hitrejša registracija, izdaja dovoljenj,
potrdil ter drugih dokumentov in enake možnosti za podjetništvo za vse
gospodarske subjekte (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 5).
Davčne reforme bi morale biti usmerjene v izvajanje naslednjih prednostnih
nalog: enaki davčni pogoji za vse gospodarske subjekte, znižanje davčne
obremenitve in učinkovita davčna uprava ter stabilnost javnih financ. Za
uresničevanje teh prednostnih nalog določajo šest ukrepov. Eden izmed
ukrepov je voditi davčno amnestijo na podlagi preglednega in jasnega
postopka, ki bo povečal poslovno zaupanje v državne organe in obratno, ter
povečal proračunske prihodke. Naslednji ukrep je povečati vlogo elektronskih
sistemov v davčni upravi, ki bodo omogočili manjše fizične stike med davčnimi
uradniki in davkoplačevalci ter izboljšali preglednost davčnega nadzora.
Zagotoviti enake možnosti za vse davkoplačevalce je ukrep, ki bo zmanjšal
davčne obremenitve in število obveznih plačil ter povečal davčne ugodnosti. Z
reformo poenostavljenega sistema, ki bi vključevala le majhna podjetja, bi bila
instrument za senčne finančne tokove. Rešiti težave s povračilom DDV je ukrep
za podporo izvozu in povečanju zaupanja podjetij v državo. Zadnji ukrep je
izboljšati odgovornost za uporabo shem davka v senci in namerno zmanjšanje
davčnih obveznosti (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 5-6).
Reforma bančnega sistema predstavlja spodbujanje čistih poslov, kar bi
omogočilo boljši nadzor nad viri prihodkov, hitrejšo identifikacijo primerov v
katerih stroški presegajo prihodke. Močna negativna korelacija obstaja med
pogostostjo elektronskih plačil in sivo ekonomijo. Velikost sive ekonomije je
večja v državah, kjer je manj elektronskih plačil. Uvedba sprememb zakonodaje
bi zagotovila razkritje informacij o končnih lastnikih bank in nebančnih finančnih
institucij. Z reformo bi povečali preglednost Narodne banke Ukrajine glede
refinanciranja bank, plavajočih deviznih stopenj in nacionalizacije bank, ki so
komercialno slabe in se lahko prodajajo po pošteni ceni. Naslednja reforma je
nasprotovanje odtoku nacionalnega kapitala v države z nizkimi davčnimi
stopnjami in razvoj učinkovitega sistema za vračilo denarja ter premoženja iz
tujine, ki so bili prejeti z nezakonitim ravnanjem, kot so pranje denarja in
financiranje terorizma (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 6).
Predpogoj za boj proti trgu dela na črno je reforma pokojninskega sistema, saj
so plačila v pokojninski sklad zaradi neustreznega pokojninskega sistema
previsoka in tako obstoječi pokojninski sistem ne daje možnosti, da bi trg dela
prišel iz sence. Glavni razlog je, da pokojninski sistem Ukrajine temelji na
sovjetskih načelih in je zato neučinkovit. Rezultat tega je znaten javni izdatek za
pokritje proračunskega primanjkljaja pokojninskega sklada kot tudi visokih
davčnih ugodnosti za nekatere kategorije upokojencev, medtem ko večina
35
upokojencev prejme nizke pokojnine. Z reformo trga dela za podjetja je
potrebno povečati uporabo upravnih ukrepov, zlasti povečanje odgovornosti za
izogibanje pri prijavah delovnih razmerij med zaposlenimi in delodajalci ter
izogibanje davkom ter prispevkom za socialno varnost. Z reformo trga dela za
zaposlene je potrebno prerazporediti davčno breme med zaposlenimi in
delodajalci, da bi zmanjšali davčno obremenitev. To se lahko doseže le, če
država spremeni enotno socialno plačilo in stopnjo davka na dohodek, pri
čemer podjetje poveča svojo uradno povprečno plačo. Samo v primeru skupne
odgovornosti je ta cilj mogoče doseči. Z naslednjo reformo za državne organe je
potrebno upoštevati določbe o davčnem zakoniku. Ena od glavnih težav je
pretirana pogostost in nepredvidljivost sprememb davčnega zakonika. Zaradi
tega bo spoštovanje davčnega zakonika kot tudi visoko kakovostna analiza
osnutkov sprememb davčnega zakonika zmanjšala tveganja za gospodarsko
dejavnost in izboljšala proračunsko načrtovanje organizacije (Povoroznyk &
Bochi 2014, str. 6).
Reforma pravosodja, bi morala biti usmerjena v zagotavljanje poštenega
pravosodja, izvrševanje sodnih odločb, zaščiti lastninske lastnine in boju proti
napadom. Izvajanje reforme pravosodja bi morala znižati raven korupcije,
povečati strokovnost sodnikov in organov pregona, krepiti sodne neodvisnosti
od političnih procesov, krepiti ustavne pravičnosti ter zagotavljati preglednost in
nepristranskost sodnih postopkov (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 6).
Glavni cilji boja proti sivi ekonomiji v Ukrajini so ustvariti pogoje potrebne za
izboljšanje naložbenega okolja, znižanje davčnih in regulativnih pritiskov na
podjetništvo, zaščito lastninskih pravic in delovnih razmerij. Te reforme bodo
spodbudile tudi gospodarski razvoj, ki je glede na visoke kazalnike sive
ekonomije trenutno nemogoč (Povoroznyk & Bochi 2014, str. 6).
Po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj in trgovino so reforme v Ukrajini
za zmanjšanje ravni sive ekonomije zelo uspešne, saj se je raven sive
ekonomije znatno znižala. Delež sive ekonomije je v obdobju od januarja do
septembra 2017, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 zmanjšal na 33%
BDP in sicer za 3 odstotne točke v istem obdobju leta 2016. Vse štiri metode za
oceno ravni sive ekonomije so pokazale zmanjšanje deleža sive ekonomije v
primerjavi s preteklimi leti (Open4business 2018).
Po podatkih se je stopnja sive ekonomije zmanjšala zaradi konsolidacije
makroekonomske stabilnosti in prenove gospodarske rasti, izboljšanja poslovne
klime zaradi deregulacije, optimizacije delovanja javnega gospodarstva ter
legalizacije trga dela zaradi nižjega davka na socialno varnost. Povečal se je
realni BDP in inflacija se je zmanjšala (Kyivpost 2017).
36
7 SIVA EKONOMIJA V GRČIJI
Siva ekonomija v Grčiji se uvršča na prvo mesto med razvitimi OECD državami
in je ocenjena na 21,5% bruto domačega proizvoda. Grki v povprečju porabijo
več kot 750 evrov letno za izdelke in storitve v sivem gospodarstvu,
samozaposleni pa večinoma porabijo še več. Čeprav je Grčija v recesiji že
osem let, siva ekonomija znaša okoli 40 milijard evrov letno, s čimer se
državnim organom odvzame z davki in prispevki za socialno varnost 16 milijard
evrov (Tsiros 2016).
Grška vlada je v zadnjih letih povečala veliko davčnih zvišanj za podjetja. Veliko
število malih podjetij in samozaposlenih delavcev se je zaradi varčevalnih
zahtev zaprlo. Večina le-teh je zaradi edinega načina preživetja nadaljevala z
delom na črnem trgu. To pa povečuje sivo ekonomijo, saj je veliko ljudi nehalo
poročati o svojih dohodkih, da bi se izognilo plačevanju davkov, ki so po
nekaterih ocenah narasli na 70 odstotkov bruto dohodka posameznika. Ko je
Grčija prišla v krizo je bil pomemben del načrta za oživitev Grčije zbrati več
davkov od prebivalstva, ki se že dolgo ukvarja z davčnimi utajami. Ustanovljen
je bil neodvisni davčni organ, ki je zaposloval revizorje. Ti so v zadnjem letu
prispevali približno 5 milijard evrov več prihodkov.
Veliko posameznikov se odloča za registracijo podjetij v tujini, kjer je stopnja
davkov bistveno nižja, tako da se izognejo plačevanju višjih davčnih računov
doma, kar pomeni manj prihodkov za grško blagajno in ustvarja nelojalno
konkurenco za podjetnike, ki plačujejo davke doma. Vse več posameznikov se
zaradi konkurenčnosti odloča za poslovanje v senci (Alderman, 2017).
Izboljšanje učinkovitosti davčnega sistema je pomemben dejavnik za omejitev
podzemnega gospodarstva v državi. Preprečevanje davčnih prekrškov je
osnovni element pri prizadevanjih za omejitev sive ekonomije. To bi lahko
dosegli s politiko, kot je racionalizacija davčnega bremena. Druge ustrezne
politike vključujejo izboljšanje preglednosti davčnega sistema ter sistematičen
nadzor in navzkrižno preverjanje podatkov, ki jih zagotavljajo davkoplačevalci.
Kar se tiče represije, je zelo pomembno, da se sankcije naložijo učinkovito in jih
naredijo zanesljive in uporabne, saj spodbujajo koncept davčne pravičnosti. S
tako politiko se bo izboljšala tudi davčna morala, kar bo prispevalo k
omejevanju sivega gospodarstva na dolgi rok. Dejstvo je, da učinkovitost
nadzornega mehanizma države ni odvisna le od novih tehnologij, ampak tudi od
organizacije odgovornih služb kot tudi od obstoja kvalificiranega in
produktivnega osebja. Potrebno je povečanje produktivnosti celotnega javnega
sektorja, izboljšanje načinov organizacije in administracije, skupaj z
izboljšanjem kakovosti uporabe obstoječih virov. To bi povzročilo zadrževanje
javnih izdatkov, ki bi zmanjšali davčno breme in spodbudili razvoj uradnega
zasebnega sektorja, s čimer bi omejili podzemno gospodarstvo. Zaradi tesnega
razmerja med korupcijo in sivim gospodarstvom, bi učinkovita omejitev
korupcije znatno vplivala na zmanjšanje sive ekonomije. Tako bi se morale
politike za zmanjšanje podzemnega gospodarstva v Grčiji osredotočiti
37
predvsem na boj proti korupciji (Manolas, Vavouras & Sfakianakis 2016, str. 31-
32).
7.1 Dejavniki sive ekonomije
Študije o dejavnikih sive ekonomije potrjujejo, da je glavni razlog za sivo
ekonomijo v Grčiji izogibanje davkom, kar je v veliki meri posledica
zgodovinskega nezaupanja med grško državo in njenimi državljani, zato obstaja
izredno nizka davčna morala. Ta oblika nezaupanja, na katero vplivajo pojavi
kot so klientelizem in rent-seeking vpliva na dve specifični determinanti davčne
morale. Pri vzajemnosti je plačevanje davkov v določeni meri odvisno od
odnosa posameznika do države in medsebojnih učinkov, pri socialnih vplivih pa
je odvisno od pogledov ali vedenja drugih posameznikov. Poleg tega je še ena
razsežnost davčne morale v Grčiji, ki ni povezana z zaupanjem v javne
ustanove in jo grški mediji pogosto označujejo kot »šport davčne utaje«.
Opisana je kot norma izogibanja davkov za osebno korist in jo je potrebno
razumeti kot odsotnost »socialne norme« davčne usklajenosti (Bitzenis,
Vlachos & Schneider 2016, str. 173-174).
Poleg nizke davčne morale je davčna obremenitev enako pomembna za
davčne utaje v Grčiji. Siva ekonomija simetrično reagira na neposredne in
posredne davčne spremembe. Posamezniki se premaknejo v sivo ekonomijo
takoj, ko se davki povišajo in izognejo sivi ekonomiji, ko se davki zmanjšajo.
Velik vpliv na sivo ekonomijo imajo bremena prispevkov za davke in socialno
varnost ter intenzivnost s tem povezanih predpisov.
Velikost davčne obremenitve, ki vpliva na velikost sive ekonomije ni velika,
namesto tega se institucionalna kakovost in vzajemnost odražata z davčnim
bremenom (Bitzenis, Vlachos & Schneider 2016, 174-175).
Večja kot je siva ekonomija pri storitvah javnega sektorja, manj je državnih
prihodkov, kar zmanjšuje količino in kakovost javno dobavljenih dobrin in
storitev. Manjše ekonomije v senci se pojavljajo v državah z višjimi davčnimi
prihodki (z nižjimi davčnimi stopnjami ali brez njih), manj zakoni in predpisi ter
manj korupcije. Države z boljšo pravno državo, ki se financirajo iz davčnih
prihodkov, imajo tudi manj sive ekonomije. Grčija, čeprav je uradno uvrščena v
enaindvajset visoko razvitih držav OECD, kaže izrazite znake tranzicijske
države, ki se kažejo v visoki ravni predpisov, ki vodijo do bistveno višje stopnje
podkupovanja, visokih davkov na uradne dejavnosti in velikega diskrecijskega
okvira predpisov, ki vodijo v povečanje sive ekonomije (Katsios 2006, str.72).
Sorazmerno visoka stopnja brezposelnosti v Grčiji in nenehno priseljevanje
nedokumentiranih delavcev spodbujajo gospodarske dejavnosti sive ekonomije.
Na relativno veliko sivo gospodarstvo vplivajo visoke stopnje revščine. V EU
imajo najrevnejše države največje številke v sivi ekonomiji. Študije, ki
raziskujejo grško sivo gospodarstvo v obdobju gospodarske depresije kažejo,
38
da so gospodarske in politične razmere močno odvisne od gospodarskih
dejavnosti v senci v smislu ekonomskega preživetja.
Siva ekonomija je tudi posledica relativno visoke ravni korupcije, šibkosti
pravnega sistema in strogih predpisov na trgu dela (Bitzenis, Vlachos &
Schneider 2016, 173). Intenzivnost predpisov se kaže v naraščajočem številu
zakonov in predpisov, ki jih centralno usmerjeno grško gospodarstvo sprejema
v obliki tržnih predpisov, licenc, omejitvah delovne sile, ovir v trgovini in
podobno. To vodi do bistvenega povečanja stroškov dela v uradnem
gospodarstvu. Ker se povečuje delež sive ekonomije v celotnem BDP, bi morala
grška vlada bolj poudariti izboljšanje izvrševanja zakonov in predpisov, ne pa
povečevati njihovo število (Katsios 2006, str. 71-72).
Med korupcijo in sivo ekonomijo obstaja komplementarni odnos, ki temelji na
klientelizmu in manipuliranju gospodarskih pogojev in javnega reda kot
strategije za povečevanje koristi. Ugotovitve študij predstavljajo omejeni dostop
(dolgotrajni dostop do zdravljenja) do javnega zdravstvenega varstva, zaradi
katerega je Grčija naložila najvišji strošek zdravstvenega varstva v EU. Grški
sistem zdravstvenega varstva je takšen, da pacienti pogosto opravljajo plačila v
senci za dostop do javnih storitev, ki bi naj bile brezplačne. To predstavlja
povezavo med sivim gospodarstvom in korupcijo. Neenotnost pri dostopu,
ponudbi in kakovosti storitev povzročajo ponudniki, ki nimajo dovolj spodbud za
izboljšanje produktivnosti in se zanašajo na neformalna plačila (Bitzenis,
Vlachos & Schneider 2016, 176).
Socialno-ekonomski dejavniki, kot so nizek povprečni dohodek gospodinjstev,
visoka brezposelnost, obvezno in popolno kritje s socialnim zavarovanjem,
odvračajo posameznike do plačevanja zasebnega zavarovanja in ne vplivajo na
prednost plačevanja zdravnikom ali bolnici direktno ali v senci. Študije so
pokazale, da je okoli 40% vzorčnih uporabnikov zdravstvenega varstva opravilo
neuradno plačilo zdravniku, ne glede na njihove socialno-ekonomske
značilnosti, bodisi zato ker so imeli nezaupanje v prejeto storitev, kot na primer
prejemanje podstandardne oskrbe ali za prejemanje storitev na primer na
zahtevo zdravnika ali da bi se izognili čakanju (Bitzenis, Vlachos & Schneider
2016, 176).
7.2 Davčni vidik
Gospodarske dejavnosti v senci in davčne utaje so povezane, čeprav niso
enake. Izogibanje davkom ne opisuje dejavnosti z dodano vrednostjo in je
rezultat finančne transakcije, katere namen je prikriti dohodek.
Čeprav davčne utaje v Grčiji povečujejo povprečni zasebni razpoložljivi
dohodek, so posledice na nacionalni ravni velike, saj zmanjšujejo davčne
donose, porazdeljujejo dohodke bolj neenakomerno in zaradi tega deluje davčni
sistem precej bolj regresivno. Potrebno je povečati davčne prihodke, ki
zahtevajo velik napredek pri učinkovitosti zbiranja davkov v boju proti davčnim
utajam (Katsios 2006, str. 177).
39
Po številnih študijah je utaja davkov bistveno višja kot v drugih razvitih državah.
Natančna stopnja davčne utaje v Grčiji je neznana. Lahko se zanašamo le na
ocene, ki izračunajo njeno stopnjo na podlagi indikativnih podatkov, vendar po
definiciji ni na voljo nobenih informacij za merjenje njene natančne velikosti.
Študije ocenjujejo, da je v Grčiji zaradi prevare z davkom na dodano vrednost
izgubljenega 3,5% BDP, izguba prihodkov iz naslova osebnih dohodkov se
giblje med 1,9% in 4,7% letnega BDP. Izgube zaradi tihotapljenja alkohola,
tobaka in goriva znašajo približno 0,5 % BDP. Za pravne osebe so izgubljeni
prihodki od davčne utaje in izogibanja davkom približno 0,15% BDP. Posledično
je stopnja davčne utaje v Grčiji ocenjena med 6% in 9% BDP, kar znaša nekje
med 11 in 16 milijard evrov letno (Georgakopoulos 2016).
Letni prihodki grške države znašajo okoli 50 milijard evrov. To je prihodek, ki
mora skupaj s plačili za socialno varnost, prihodki od zavarovanja in posojila
Evropske unije pokrivati vse državne izdatke. Ti odhodki obsegajo državne
operativne stroške, odplačila posojil države (okoli 12 milijard evrov na leto),
plačila pokojnin (28 milijard evrov na leto), plače javnih uslužbencev (okoli 15
milijard evrov na leto) in v skladu z memorandumi, ki so bili podpisani z grškimi
upniki, pomemben letni primarni presežek. Po najnovejših podatkih iz leta 2015
je 88% prihodkov države (razen prihodkov od zavarovanja, ki jih zbirajo skladi
socialne varnosti) izhajalo iz obdavčitve. Neposredni davki prinašajo približno
20 milijard evrov, medtem ko posredni davki (DDV, davek na gorivo, davek na
tobak itd.) prinašajo približno 24 milijard evrov. Posredni davki veljajo za bolj
"nepravične", ker enako vplivajo na bogate in revne. Davčni sistemi najbolj
razvitih držav so zato bolj odvisni od neposrednih davkov. Prihodki države se od
leta 2010 bolj ali manj vztrajno zmanjšujejo, pri čemer je največje zmanjšanje
prihodkov odvisno od posrednih davkov. Velik padec je padec davka na
dohodek, kar je pričakovati, saj so se prihodki državljanov dramatično
zmanjšali. Hkrati pa se je med krizo povečala neposredna davčna stopnja,
uvedeni so bili novi neposredni davki (solidarnostni davek, enotni davek na
nepremičnine - ENFIA), ki so oblažili izgube države, vendar se je povečala
davčna obremenitev za vse, zlasti za revne. Veliko ljudi je na pragu revščine,
saj med krizo državljani plačujejo približno enake neposredne davke, ki so jih
plačevali prej, kljub dejstvu, da imajo sedaj precej nižje prihodke
(Georgakopoulos 2016).
7.2.1 Izogibanje plačevanju davkov
Plačevanju davkov se po večini najbolj izogibajo samozaposleni in mala
podjetja, ki davčnim organom ne razkrijejo svojega dejanskega dohodka. V
nasprotju z velikimi podjetji in plačanimi delavci lahko skrijejo svoj dohodek, ker
je verjetnost odkritja zelo majhna in spodbuda za izdajanje računov in
deklariranje vsakega centa, ki ga ustvarijo manjša. Ta pojav ima relativno
majhen vpliv na davčne prihodke v večini razvitih držav iz enega preprostega
razloga in sicer število zelo malih podjetij v teh gospodarstvih je nižje in
samozaposleni predstavljajo manjši odstotek delovne sile. To je kritična
40
značilnost grškega davčnega problema, saj je v Grčiji odstotek samozaposlenih
dvakrat večji od evropskega povprečja. Po študijah samozaposleni skrivajo
okoli 57-58,6% svojega dohodka, medtem ko plačani delavci le 0,5-1%. Zelo
majhna podjetja (do 9 ljudi) v Grčiji zaposlujejo 59% vseh delavcev v državi, kar
je dvojno povprečje EU. Odstotek delavcev v velikih podjetjih (z več kot 250
zaposlenimi) je le 13% v Grčiji, v primerjavi s 33% v EU. To je zelo resen
problem, saj lahko mala podjetja lažje zaposlujejo neprijavljene delavce, se
izognejo plačilom davkov in plačil za socialno varnost, hkrati pa izdajajo manj
računov in plačujejo manj DDV (Georgakopoulos 2016).
Bogati plačujejo večino davkov državi, hkrati pa imajo na razpolago vrsto orodij
za izogibanje davkov, kot so ustanovitev podjetij zunaj države in ustanovitev
podjetij, ki obstajajo zgolj na papirju. Najpogostejša orodja za izogibanje plačilu
davkov, ki jih uporabljajo v Grčiji so prenos nepremičnin v podjetja zunaj države.
Ta pojav delno rešujejo z uvedbo posebnega davka na nepremičnine in prenos
davčnega domicila, včasih tudi z umetnimi sredstvi (Georgakopoulos 2016).
Pravne osebe se izogibajo davkom na več načinov. Najpogostejši je izdajanje
lažnih računov. To je običajna praksa, zlasti v majhnih in srednjih podjetjih,
katerih cilj je zmanjšati davek od dohodka, katerega morajo plačati, zato
prikazujejo lažne izgube. Vendar obstaja še več drugih trikov, ki jih podjetja
uporabljajo, da se izognejo plačilu DDV in goljufivo zmanjšajo prijavljene
dobičke. Velike družbe praviloma ne morejo uporabljati takšnih orodij, da bi se
izognila davkom. Vendar obstajajo tudi druge možnosti za izogibanje davkov za
velike multinacionalne korporacije. Najbolj pogoste so transferne cene v EU in
tako imenovane goljufije davčnega vrtiljaka ali goljufije manjkajoči trgovec.
Seveda posamezne države same ne morejo preprosto obravnavati teh praks.
Okoli 60% svetovne trgovine poteka v večnacionalnih skupinah s transakcijami
znotraj skupine, kjer obstaja veliko možnosti za izogibanje davkom. V Grčiji je le
okoli 900 velikih družb, katerih letni dobiček presega 1,2 milijona evrov, kar je le
0,4% skupnega dobička. Nekatere od njih vsekakor uporabljajo te metode, da
se izognejo delnemu davčnemu bremenu. Hkrati pa so to podjetja, ki v državi
plačajo 69% prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb, kar je približno 4%
državnih prihodkov. Prihodke, ki jih je država izgubila zaradi izogibanja davkom
s strani takšnih podjetij, je težko izračunati, vendar glede na predvidene ocene
bi lahko znašali približno 0,15% BDP. Očitno je, da so davčne utaje in
izogibanja davkom na tej ravni resne, po drugi strani pa veliko manjše od
obsega davčnih utaj, ki jih opravljajo samozaposleni in mala podjetja
(Georgakopoulos 2016).
V Grčiji so glavni vzroki za davčne utaje kompleksnost davčnega sistema,
pravna negotovost za davkoplačevalce in zaposlene v davčni upravi,
pomanjkanje politične volje za reševanje problemov, tehnološke napake,
birokracija, strukturna izkrivljanja grškega gospodarstva ter davčna kultura
(Georgakopoulos 2016).
Ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije so znižanje davčnih stopenj in izrednih
davkov na že obdavčeni dohodek, razširjena uporaba elektronskega izdajanja
41
računov, učinkovita in intenzivna revizija, učinkovito reševanje davčnih sporov
(z upravnimi in pravnimi postopki), izboljšanje organizacije in modernizacije
davčnih organov, vzpostavitev elektronske davčne uprave, usposabljanje in
izobraževanje zaposlenih v davčni upravi, skupaj s povečanjem njihovih plač,
poostritev kazni v primerih davčne utaje, vzpostavitev stabilnega in
poenostavljenega davčnega sistema, postopna sprememba strukture grškega
gospodarstva, ustvarjanje davčne zavesti in spodbujanje davčne vzgoje
(Georgakopoulos 2016).
Visoke davčne stopnje imajo še druge resne posledice, ki zmanjšujejo
učinkovitost, resno odvračajo od naložb, hitro zmanjšujejo konkurenčnost
domačih podjetij, hkrati pa negativno vplivajo na potrošniško porabo.
Davčne utaje so težek strukturni problem grškega gospodarstva. To je
povezano z gospodarsko strukturo, velikim številom samozaposlenih delavcev
in majhno povprečno velikostjo podjetij (Georgakopoulos 2016).
7.3 Korupcija
Korupcija, splošno opredeljena kot zloraba pooblastila za zasebno korist, je ena
od največjih ovir za gospodarski in družbeni razvoj. Izkrivlja vladavino prava,
slabi institucionalne temelje in resno prizadene revne.
Za različne namene se lahko zahteva hitri denar in sicer za pospešitev
postopka in podkupnine, da bi dobili pozitiven odgovor v primerih, ko ima
birokrat možnost zamude ali moč zavrnitve. Očitno je, da je korupcija v Grčiji
povezana z vrsto vladnih dejavnosti, ki na različne načine izkrivljajo in slabšajo
svojo stabilizacijsko vlogo. Gospodarske posledice so uničenje nevtralnega
obsega davčnega sistema z dajanjem prednosti davkoplačevalcem, ki lahko
zmanjšajo ali se izognejo davčnim obveznostim, kar jim daje konkurenčno
prednosti pred njihovimi konkurenti. Izdaja dovoljenj za določene dejavnosti
(gradnje, taksi službe, poslovanje ali odpiranje trgovin, odpiranje tovarn) in
dajanje prednosti nekaterim posameznikom pred drugimi zlasti v zvezi z
dodeljevanjem določenih instrumentov (dovoljenj, subvencij, kreditov), raba
zemljišč, dostop do javnih dobrin in storitev (elektrika, zdravstvene storitve in
izdaja potrdil), pridobivanje javnih investicijskih naročil, davčne poravnave,
davčne spodbude, zaposlovanje in napredovanje v javnem sektorju. To pomeni,
da je korupcija v javnem sektorju v Grčiji vertikalna in sicer od dinamične
(upravne) do statične (politične) korupcije, ki vpliva na vse ravni vladnih
dejavnosti in področij odgovornosti. Najboljša politika za zmanjšanje korupcije bi
bila zmanjšanje učinkovite kontrole, ki jo ima vlada nad grškim gospodarstvom v
številnih vidikih, kot so poraba in obdavčenje dejavnosti in še posebej v
gospodarskih predpisih (Katsios 2006, str. 77).
42
8 SIVA EKONOMIJA V SLOVENIJI
Vzroki za obstoj in razvoj sive ekonomije v zgodnjih obdobjih segajo v
socialistični režim. Ti se osredotočajo na togi zakonodajni okvir, centralno
načrtovano in nadzorovano dobavo blaga (kar le redko sledi povpraševanju),
nestabilno makroekonomsko okolje ter povečanje bremena davkov in
prispevkov v obdobju tranzicije. Povečala se je potreba po večji učinkovitosti in
bolj tržno usmerjenih proizvodnih podjetjih, medtem ko so bile birokratske ovire
le delno odstranjene. Veliko zasebnih podjetij je tako začelo delovati v senci. V
poznih osemdesetih letih so rezultati pokazali, da v sivi ekonomiji sodeluje do
43% zaposlenih, kar ustvarja več kot 38% dodatnega dohodka. Leta 1993 je
bilo ocenjeno, da je približno 26% delovne sile delno sodelovalo v sivem
gospodarstvu, kar je znašalo skoraj 9% vseh zaposlenih. To je pomenilo
približno 10% BDP. Neprijavljeno delo se je v prihodnjih letih začelo
zmanjševati, kar je bilo pričakovati, saj se je tranzicija končala. Z vstopom
Slovenije v EU je pomenilo učinkovitejše in stabilnejše makroekonomsko okolje,
pravni okvir ter tržno gospodarstvo.
Danes se v Sloveniji siva ekonomija pojavlja največ v dejavnostih kot so
kmetijstvo, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, gostinstvo, izobraževanje,
trgovina ter popravila motornih vozil. Vlada RS izvaja vrsto aktivnosti in ukrepov
za omejevanje sive ekonomije
8.1 Aktivnosti in horizontalni ukrepi Finančne uprave v boju
zoper sivo ekonomijo
Finančna uprava RS izvaja aktivnosti in ukrepe za spodbujanje sprememb
obnašanja posameznikov, ki delujejo kot država, podjetja ali potrošniki. Cilj je
dvig splošne kulture izpolnjevanja obveznosti in pravičnejša porazdelitev
bremen. Izogibanje obveznostim v obliki davkov, prispevkov in drugih vrst
dajatev v Sloveniji je razmeroma pogosta praksa (Vlada Republike Slovenije
2014, str. 3).
Ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije lahko razdelimo na preventivno
delovanje in ukrepe proti davčnim utajam. Med preventivno delovanje štejemo
izobraževanje davčnih zavezancev, predstavitve dejavnikov tveganja,
predstavitve dobrih knjigovodskih praks, spodbujanje negotovinskega
poslovanja, horizontalno spremljanje (monitoring), zmanjšanje administrativnih
in drugih zakonodajnih ovir ter omogočanje razmer za zdravo rast podjetij.
Ukrepi proti davčnim utajam zajemajo davčno ureditev, katera mora s
preventivnim delovanjem zagotoviti, da davčni zavezanci poravnajo svoje
davčne obveznosti pravilno in pravočasno ter v partnerskem odnosu z davčno
upravo, ki mora zavezancem dajati jasne smernice in navodila za pravilno
poslovanje (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 6).
43
8.1.1 Obvladovanje gotovinskega poslovanja in vpliv elektronskih plačil
Ob uvedbi davčnih blagajn velja plačevanje z bankovci in kovanci, plačilno ali
kreditno kartico, čekom in drugimi oblikami plačila, ki niso neposredna nakazila
na transakcijski račun za gotovinsko poslovanje.
Z uvedbo davčnih blagajn se vsako plačilo prek POS terminala šteje za
gotovinsko. Plačilo s kartico se za negotovinsko šteje le v primerih, ko kupec
račun poravna preko ponudnika plačilnih storitev. Sem sodi denimo plačevanje
s pomočjo spletne storitve Paypal, pa tudi plačevanje z univerzalnim plačilnim
nalogom oziroma položnico, če kupec na plačilnem okencu znesek poravna s
kartico. Plačila izvedena z Moneto se obravnavajo kot negotovinska plačila in
posledično teh računov ni potrebno davčno potrjevati. Bitcoini, ki so virtualna
valuta, jih FURS tolmači kot sredstvo za gotovinsko plačevanje. Spletno prodajo
oziroma plačila, FURS obravnava kot gotovinsko poslovanje, razen če je plačilo
izvedeno preko ponudnika plačilnih storitev (Paypal ali plačilo s predhodnim
nakazilom preko obrazca UPN). V ostalih primerih, kot je na primer plačilo po
povzetju ali plačilo s kreditno kartico, morajo spletni trgovci račun tudi davčno
potrditi. Rok izdaje računa je po Zakonu o davčnem potrjevanju računov
določen in sicer mora zavezanec račun izdati najpozneje takrat, ko sta
izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je prejetje gotovinskega plačila, drugi pa
opravljena dobava. To pomeni, da morajo spletni trgovci račun davčno potrditi
še pred odpremo blaga h kupcu. Nekoliko drugače je pri darilnih bonih, saj je
potrditev računa potrebna le v primeru, ko se izda bon, ki je namenjen nakupu
določenega blaga ali storitve. Če davčni zavezanec izda račun za darilni bon
določene vrednosti, za katerega se še ne ve, za kaj bo porabljen, se takšna
transakcija obravnava kot menjava plačilnih sredstev in računa ni potrebno
davčno potrditi. Potrditev se izvede šele v trenutku, ko je bon uporabljen za
nakup določenega izdelka ali storitve in je treba izdati nov račun. V primeru, ko
zavezanec svojemu zaposlenemu naloži dobroimetje na kartico, s katerim lahko
zaposleni plača nakup na dogovorjenih prodajnih mestih, se tudi takšen nakup
obravnava za gotovinski in je izdani račun ob nakupu zato treba potrditi (Banka
za podjetnike 2015). Večkrat se je pokazalo, da pri plačilu z gotovino višji zneski
predstavljajo veliko tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma. Med
podjetji velja omejitev gotovinskega poslovanja in sicer med poslovnimi subjekti
nad zneskom 420 evrov. Kar pomeni, da se med poslovnimi subjekti v gotovini
sme plačevati le do zneska 420 evrov, nad tem zneskom pa morajo biti prejeti
računi plačani na TRR. V primeru plačila računa dobavitelju z gotovino nad
zneskom 420 evrov je v prekršku podjetje, ki plača prejeti račun (ne tisti, ki
račun izda oziroma prejme gotovino). Način obvladovanja teh tveganj
obravnava Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Poslovni subjekti, ki v
nasprotju z zakonom ne izvršijo plačila nad 420 evrov na TRR prejemnika, so
lahko kaznovani z globo od 800 do 10.000 evrov za s. p. oziroma od 1.200 do
15.000 evrov za pravne osebe. Skladno z zakonodajo je omejeno gotovinsko
poslovanje s fizičnimi osebami in sicer za osebe, ki opravljajo dejavnosti
prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od kupca (fizične
osebe) pri prodaji blaga ali storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to
44
plačilo presega vrednost 5.000 evrov. Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil
velja tudi, če se plačilo za prodano blago ali storitev opravi v več med seboj
povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 evrov.
Navedeno pomeni, da znesek izdanega računa, ki bo delno ali v celoti plačan z
gotovino, ne sme presegati zneska 5.000 evrov. V kolikor ga presega je
potrebno račun poravnati z nakazilom na TRR (PIS 2017). Načini obvladovanja
teh tveganj se odražajo v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES
o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje
terorizma ter v Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
(ZPPDFT). Direktiva 2005/60/ES določa, da se zaradi različnih razmer v
posameznih državah lahko države članice odločijo sprejeti strožje predpise, da
bi se primerno odzvale na tveganje, povezano s plačevanjem visokih zneskov v
gotovini. Večina držav članic trenutno upošteva prag 15.000 evrov, nekatere pa
so se odločile za strožje ukrepe, med njimi tudi Slovenija, ki od konca marca
2014 upošteva prag 5.000 evrov (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 29-30).
Z uvedbo davčnih blagajn se je tudi okrepila navzočnost inšpektorjev na terenu,
ki preverjajo, ali podjetja za svoje poslovanje res uporabljajo davčne blagajne ali
pa se še vedno poslužujejo sivega gospodarstva in prodajajo blago in storitve
brez računa.
8.1.2 Izdajanje računov in nadzor
Od 1. januarja 2015 proračunski uporabniki sprejemajo račune le v elektronski
obliki. Ko je podjetje v vlogi dobavitelja, kupcu izda račun, na katerem zaračuna
opravljeno storitev ali dobavljeno blago. Izda ga v papirni ali elektronski obliki.
Računi omogočajo evidentiranje v poslovnih knjigah, zato mora vsak med njimi
predstavljati verodostojno knjigovodsko listino, kot jo opredeljujejo SRS, za
proračunske uporabnike pa Zakon o računovodstvu. Za potrebe obračuna DDV
so obvezne sestavine, ki so določene z Zakonom o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1) (Čižman & Bajuk Mušič 2014, str. 69).
Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za dobavo blaga in
storitev, ki jo je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni
davčni zavezanec, za dobave blaga na daljavo, vsako predplačilo, ki ga prejme,
preden je opravljena katera od prej navedenih dobav blaga, vsako predplačilo
za storitve, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki
ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane, oproščene dobave blaga v
druge države članice, opravljene pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 (tudi za
prenose blaga in vse dobave novih prevoznih sredstev), druge dobave blaga in
storitev, opravljene na ozemlju Slovenije (na primer dobave končnim
potrošnikom). Po DDV zakonodaji je določen rok za izdajo računa za dobave
blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 in za
opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu
s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES in sicer najkasneje 15. dan v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Davčni
zavezanec pa mora izdati račun tudi za predplačilo, ki ga prejme od drugega
45
davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, pred opravljeno
dobavo (FURS 2015, str. 8-9).
Obveznost izdajanja računov se ne nanaša za dobave blaga in storitev v okviru
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti neposredno končnemu
potrošniku ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega
zavezanca in so ti zavezanci hkrati oproščeni obračunavanja DDV po drugem
odstavku 94. člena ZDDV-1. Obveznost izdajanja računov se tudi ne nanaša na
prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice),
prodaji znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, vplačil za
udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na
srečo, periodičnemu tisku, prodaji iz avtomatov, prodajo kartic s kodo za
polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM
omrežja ter interneta, prodaji žetonov iz menjalnih avtomatov in prometu
storitev na teletočkah (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 30).
Blagajne zavezancev so preko spleta povezane s centralnim informacijskim
sistemom FURS, ki potrdi ter shrani podatke o računih v postopkih njihove
izdaje v realnem času. To predstavlja sistem, ki omogoča sledljivost in
učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejuje sivo ekonomijo. Od 1. 1.
2018 velja obvezna izdaja in potrjevanje računov pri gotovinskem poslovanju z
uporabo elektronske naprave za izdajo računov in izpisom EOR na računu. Po
novem zakon ZDavPR poleg podatkov, ki so obvezni že po ZDDV-1, ZDavP-2
določuje obvezne sestavine kot so čas izdaje računa (uro in minute), oznako
fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računa,
enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) in zaščitno oznako izdajatelja
računa (ZOI). Obvezno je hraniti kopije vseh izdanih računov v skladu z ZDavP-
2 in ZDDV-1, čeprav bodo podatki o izdanih računih poslani na FURS (FURS
2015).
8.1.3 Preprečevanje izogibanja trošarinskim obveznostim
Količina trošarinskih izdelkov, za katere je bila plačana trošarina v Sloveniji
upada. Del tega gre gotovo pripisati nezakonitemu pridobivanju in trgovanju s
trošarinskimi izdelki (tihotapljenje cigaret, nenamenska uporaba goriva, zloraba
baznih in podobnih olj za pogonske namene). V začetku 2013 je bilo
dogovorjeno, da se trošarinski izdelki poostreno nadzorujejo. V ta namen so bile
izvedene številne aktivnosti, kot so nadzor cistern z energenti, poostren nadzor
nad vstopom in izstopom trošarinskega blaga, kontrola v trošarinskih skladiščih,
pri imetnikih dovoljenj za pooblaščenega prejemnika, kontrola vlagateljev
zahtevkov za vračilo trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske
mehanizacije, kontrola trošarinskih izdelkov na sejmih, prireditvah, kmečkih
turizmih in drugih lokacijah, kjer se prodajajo trošarinski izdelki. FURS izvaja
poostren nadzor prometa z energenti. Pojavlja se zloraba baznih olj in podobnih
mešanic. Gre za blago, ki ni zavezano k plačilu trošarinskih dajatev, lahko pa se
samostojno ali z mešanjem uporablja kot pogonsko gorivo. Zato se izvajajo
ukrepi nadzora pošiljk energentov (vzorčenje blaga v vseh prekatih in
46
dokumentarno preverjanje) ter nadaljnja obravnava sumljivih pošiljk
(preiskovalne aktivnosti in obvestila tujim carinskim upravam). FURS izvaja
koordinirani inšpekcijski nadzor nad upravičenci do vračila trošarine, kateri
prodajajo gorivo na svojem internem servisu za točenje goriv. Pojavljajo se
kršitve kot so neupravičena prodaja goriva tretjim osebam, imetnice internega
servisa za točenje goriv nabavljajo nezakonito pridobljeno gorivo. Posledično se
ugotavlja neustrezno uveljavljanje vračila trošarine. FURS na podlagi Zakona o
trošarinah ugotavlja namensko uporabo označenih energentov, ki se
uporabljajo za ogrevanje in vsebnost sredstev za označevanje, z odvzemom
vzorcev neposredno iz rezervoarja ali drugih delov motornih vozil, plovil, drugih
motorjev, delovnih naprav in strojev. Preverjanje namenske uporabe goriva je
pomemben del odkrivanja širših zlorab, kakršne so na primer pralnice goriva
(Vlada Republike Slovenije 2014, str. 31-32).
8.1.4 Spodbujanje občutka zavezanosti
Spremeniti je potrebno miselnost vseh državljanov (podjetij, potrošnikov in
medijev), da so delo na črno, zaposlovanje na črno, neizdajanje računov in
prikrivanje dejanskega prometa podjetij družbeno nesprejemljiva dejanja. Vsi se
namreč zavedajo škodljivosti in nesprejemljivosti teh dejanj in jih obsojajo,
vendar ko so sami udeleženi imajo drugačna merila. Zavedati se moramo, da v
prvem trenutku posameznik nekaj pridobi, na daljši rok pa izgubljamo vsi, saj to
zmanjšuje prilive v državni proračun (Ministrstvo za javno upravo 2015).
Raziskave kažejo, da dobra polovica državljanov meni, da gre večina davkov v
nič. Slaba četrtina jih je prepričanih, da lahko z lastnim vedenjem vplivajo na
obseg sive ekonomije. Večina državljanov se namreč zaveda negativnega
vpliva sive ekonomije na javni sektor in možnosti za gospodarsko rast ter da
siva ekonomija vodi k nelojalni konkurenci med podjetji. Med različnimi
rešitvami, ki jih oblasti uporabljajo za omejitev sive ekonomije, jih več kot 50
odstotkov navaja davčno spodbudo za potrošnike, elektronsko plačevanje in
davčne spodbude za trgovce, ki sprejemajo elektronska plačila (Drevenšek
2017). Potrebno je dvigniti davčno kulturo na višjo raven, da bo pravilno
izpolnjevanje davčnih obveznosti postavljeno visoko na vrednostni lestvici
vrednot.
Možni ukrepi na tem področju so:
• Vzpostavitev načinov za presojo ustreznosti rešitev za uresničevanje
davkoplačevalskih pravic.
• Izobraževanje davčnih zavezancev in potrošnikov poleg klasičnega
informiranja.
• Izvedba izobraževanj in usposabljanj izobraževalcev za različne
starostne skupine, brezposelne ter finančno izključene.
• Ozaveščanje mladih o pomenu davkov in njihovem plačevanju.
Spodbujanje občutka zavezanosti, aktivnega državljanstva, etike in
integritete.
• Sporazum o vzajemnih obveznostih z zbornicami in združenji davčnih
zavezancev na področjih, kjer obstaja nelojalna konkurenca zaradi
47
kršenja davčnih predpisov, oziroma s pomembnimi deležniki pri pobiranju
davka (na primer proizvajalci IT opreme).
• Vzpostavitev promocijskega statusa poštenega davkoplačevalca.
• Uvedba predpisa, ki dovoljuje potrošniku, da v primeru, če račun ni
izdan, ga ni dolžan plačati.
• Sledljivost paragonskih blokov, ki bi se prevzeli lahko le na FURS-u ob
predložitvi starih blokov in s pojasnilom o morebitnih storno računih.
• Spodbuda prostovoljstva, ki predstavlja delo za dobrobit širše skupnosti,
ki ga z različnimi iniciativami podpira delodajalec oziroma podjetje.
Razvoj korporativnega prostovoljstva in prostovoljstva v javni upravi, se
spodbuja s sofinanciranjem različnih programov nevladnega sektorja.
• Večja vključitev inšpekcijskih organov pri pripravi predpisov, saj so
vsakodnevno v stiku s kršitvami, zato lahko predlagajo ustrezne in
pravočasne rešitve, ter najbolje poznajo prepreke za uresničevanje
namena zakonov.
• Ob sprejetju novih predpisov bi morali državljanom na razumljiv in jasen
način predstaviti spremembe in koristi novih zakonov. Saj v primeru, da
državljani ne razumejo pravega namena novih predpisov, jih tudi ne bodo
spoštovali in bodo iskali načine, da se jim bodo izognili.
• Kampanje, kot je akcija Zbudimo se! Ste prejeli račun? Zahtevajte ga!
(Vlada Republike Slovenije 2014. str.37-38).
8.1.5 Povezovanje informacijskih zbirk in skupno ukrepanje inšpekcij
Za povezovanje informacijskih zbirk in skupno ukrepanje inšpekcij bi bilo
potrebno predpisati pravne podlage za dostop do portala e-sociala, zagotoviti
informacijsko-komunikacijsko opremo pri davčnem organu, vzpostaviti enotni
informacijski sistem inšpekcijskih organov za kakovostnejšo izmenjavo
podatkov in učinkovitejše sodelovanje, predpisati pravo okolje za medsebojno
povezovanje evidenc, ki jih vodijo organi države, lokalne skupnosti ter zavodi
(Vlada Republike Slovenije 2014, str. 39).
8.1.6 Inšpekcijski svet
Inšpekcijski svet je stalno medresorsko delovno telo za medsebojno
koordinacijo dela in doseganje večje učinkovitosti različnih inšpekcij.
Ustanovljen je bil na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Inšpekcijski svet
vodi minister, pristojen za upravo ali oseba, ki jo minister pooblasti. Člani
Inšpekcijskega sveta so glavni inšpektorji in predstojniki organov oziroma
poslovodni organi oseb javnega prava, v katerih deluje inšpekcija, oziroma
osebe, ki jih predstojnik oziroma poslovodni organ pooblasti. Za inšpekcijski
nadzor sive ekonomije sta pristojna Tržni inšpektorat RS, če gre za razmerje
registriranega subjekta do potrošnika, oziroma v vseh primerih Finančna uprava
RS (FURS 2018). Vsako leto se uvaja letni program dela za posamezne
inšpekcije s ciljem povečati učinkovito in koordinativno delovanje. Z letnim
programom dela se določi vsebina in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora.
48
Pri tem izhajajo iz ugotovitev preteklih inšpekcijskih nadzorov in ocen, na
katerih področjih obstaja večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitve
zakonov in drugih predpisov. Prizadevajo si za povečanje učinkovitosti dela
inšpektorjev ter racionalizacijo njihovega dela. Za ugotavljanje kršitev v praksi je
bil sprejet ukrep, da lahko inšpektorji opravijo navidezni nakup. Če pri tem
ugotovijo znake prekrška v izvedenem inšpekcijskem postopku, končna
odločitev ne sme temeljiti le na podlagi tako pridobljenih dokazov, ampak
morajo upoštevati načelo kontradiktornosti postopka. To pomeni, da se
strankam oziroma zavezancu omogoči sodelovanje v inšpekcijskem postopku v
skladu z ZIN in materialnim predpisom in sicer tako, da se mu zagotovijo vsa
procesna jamstva, določena z zakonom. V zvezi z delom bo Ministrstvo za
javno upravo preučilo možnost uvedbe večjih pristojnosti inšpekcijskega sveta
in usposabljanje kadrov (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 39).
8.1.7 Odprava zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb
Za odpravo zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb je namen
preprečiti pojave, kot so veriženje in ustanavljanje gospodarskih družb na
zalogo, poslovanje brez odprtih transakcijskih računov, zlorabe ustanavljanja
gospodarskih družb s strani tujcev z namenom pridobivanja dovoljenj za
zaposlitev, izogibanje plačilu glob izrečenih v prekrškovnih postopkih, pridobitve
poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb (Vlada
Republike Slovenije 2015). Velikega pomena ima informacijski sistem e-VEM, ki
nudi informacije o pogojih poslovanja v Sloveniji in elektronsko podprte
postopke, ki so povezani z ustanovitvijo podjetja in z začetkom poslovanja.
Namen portala je poslovnim subjektom omogočiti čim lažje, hitro in brezplačno
poslovanje z javno upravo ter na enem mestu ponuditi vse informacije za
začetek poslovanja (e-VEM 2018). Obstoj okoliščin v zvezi z davčnimi dolgovi,
kamor sodijo tudi neplačani prispevki iz plač in nepredlagani obračuni za
izplačilo plač. To se ugotavlja v sistemu e-VEM s samodejnim ugotavljanjem
dejstev, povezanih z zapadlimi davčnimi obveznostmi in nepredlaganimi
obračuni, še pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register
Slovenije (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 35). Preverjajo se tudi omejitve
za osebe, ki so bile več kot 25-odstotni družbeniki v družbi, ki je prenehala
zaradi kršitve pravil o ohranjanju osnovnega kapitala. Med premoženje,
potrebno za ohranjanje minimalnega osnovnega kapitala, se ne vštevajo več
posojila družb, dana družbenikom, poslovodjem ali povezanim osebam. S tem
želijo omejiti veriženje podjetij, ki omogočajo ustanavljanje družb zgolj s
prenosom posojil z obstoječih družb na nove, brez vplačila osnovnega kapitala
(Delo 2014).
Ustanovitelj, družbenik ali podjetnik ne more biti oseba, ki ji je bila v zadnjih treh
letih vsaj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo ali v
zvezi z delom na črno, prav tako pa tudi ne oseba, ki je imela 50 ali več odstotni
delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila v zadnjem letu izbrisana iz
sodnega registra brez likvidacije. Strožje omejitve so določene tudi za osebe, ki
49
so se v zadnjih 12-mesecih znašle na seznamu davčnih neplačnikov, ali če je
bil predlagatelj pravnomočno obsojen na kazen zapora zaradi kaznivega
dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni
promet ter premoženje. Obstoj omejitev po uradni dolžnosti bodo preverjali
notarji in registrski organi oziroma informacijski sistem e-VEM, kar pomeni, da
postopki z vidika uporabnikov ne bi smeli biti zahtevnejši kot doslej (Uradni list
RS 2015).
Razlogi za prenehanje družbe so v primeru, če ta ne bo imela poslovodstva več
kot tri mesece ali če ne bo imela družbenikov oziroma transakcijskega računa.
Iz omejitev ustanavljanja so izvzete banke, DUTB in družbe, ki so pridobile
deleže zaradi finančnega prestrukturiranja, razširili pa so jih na člane organov
vodenja in nadzora. Prenovili so kazenske določbe, dodali prekrške za ključne
nosilce upravljanja družb in zvišali globe (Delo 2014).
Z namenom preprečevanja zlorab se je pri vpisu poslovnega naslova ene ali
več gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov na naslovu brez
dovoljenja ali vednosti lastnika objekta subjektu vpisa ob prijavi za vpis v
register naložilo, da ob prijavi vpisa priloži overjeno izjavo lastnika objekta, s
katero dovoljuje poslovanje samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe na
tem naslovu (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 36).
Za odpravo zlorab so uvedli dvig najnižjega dovoljenega osnovnega kapitala s
transakcijskih računov novo ustanovljenih družb z namenom ustanavljanja
novih družb in njihovo prodajo fizičnim in pravnim osebam za nekaj 100 evrov
(Vlada Republike Slovenije 2014). Skladno z navedenim se v premoženje, ki je
potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala (7.500 evrov), ne
bodo mogla šteti posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu
družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali
njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic.
Takšen pravni posel bo ničen. Prav tako bo takšno dejanje opredeljeno kot
prekršek (Vlada Republike Slovenije 2014, str. 36).
Z omejitvami in določbami pri ustanavljanju družb, ki otežujejo veriženje
(slamnatih) družb z omejeno odgovornostjo, želijo odpraviti najpogostejše
anomalije na trgu, povezane z ustanavljanjem in uporabo družb za dosego
protipravnih ciljev, kot tudi ustanavljanje družb, v katerih družbeniki ne
spoštujejo načela ohranjanja minimalnega osnovnega kapitala. Omejiti želijo
tudi zlorabe, povezane z namerno prekinitvijo poslovanja podjetij v težavah ter
prenosom premoženja in poslovanja na druga (nova) podjetja, kar praviloma
privede do oškodovanja delavcev in drugih upnikov podjetja (Uradni list RS
2015).
50
8.2 Vpliv sive ekonomije na gospodarstvo in davčne prihodke
Siva ekonomija s seboj prinese tako pozitive kot negativne posledice. Na
davčne prihodke ima siva ekonomija negativne posledice, saj smo s tem
oškodovani tako država, kot tudi vsi državljani. S tem se vsem državljanom
slabša življenjski standard, saj bi se sredstva lahko naložila v infrastrukturo in
druge javne dobrine in povečala dobrobit državljanov. Tako je manj denarja za
vrtce, šole, štipendije, zdravstvo, socialno varnost, čisto okolje in druge dobrine,
ki jih zagotavlja država. Vzpostavlja se nepravični sistem, v katerem so do
enakega obsega javnih storitev in socialnih ugodnosti upravičeni vsi enako,
tako tisti, ki svoje obveznosti plačujejo pošteno in v realnem obsegu, kot tudi
tisti, ki jih ne (Proti sivi ekonomiji 2018). Vpliv sive ekonomije je povezan z
neplačevanjem davkov in prispevkov.
S tem, ko imajo javne blagajne izpad davčnih prihodkov in drugih dajatev, jih
mora država nadomestiti z višjimi dajatvami drugje, če želi izvajati svojo
gospodarsko politiko (Vlada Republike Slovenije 2013, str. 3). Višji davki pa
vodijo v sivo ekonomijo, saj se jim ljudje poskušajo izogniti, saj povzročijo nižji
dohodek državljanov. Tako je potreba po višji obremenitvi zavezancev, ki redno
poravnavajo svoje davčne obveznosti. Poslovni subjekti, ki davke plačujejo,
težko tekmujejo na trgu s subjekti, ki davkov ne plačujejo. Ovira pri doseganju
državnih razvojnih ciljev so izogibanja plačilu davkov in davčne utaje, ki resno
načenjajo ustavna načela enakosti in pravičnosti ter osnovna davčna načela.
Obseg sive ekonomije je predvsem velik v okviru registriranih dejavnosti in sicer
skozi prekrivanje prihodkov in pri precenjevanju oziroma neupravičeno
prikazovanju stroškov. Študije so pokazale, da gre pretežno za utaje pri prodaji
proizvodov in storitev končne potrošnje in da je ta pojav pri malih podjetjih
bistveno manj izrazit, kot pri večjih podjetjih. Pomembne so še dejavnosti, za
katere registracija ni potrebna. Sem se uvrščajo dejavnosti kot so samogradnja
in vzdrževanje stanovanj, različno pogodbeno delo, tržno oddajanje stanovanj,
pridelava nekaterih kmetijskih pridelkov (vrtnine), proizvodnja vina, prodaja drv
in brez računov plačana različna dela v gospodinjstvih. Da prihaja do davčnih
primanjkljajev, so vzroki ekonomskega značaja in sicer nezakonito izogibanje
davkom oziroma davčne utaje ter izboljšanje socialnega položaja
posameznikov. Izogibanje gospodarski zakonodaji, ki je posledica bremena
visokih stroškov dela, izogibanje birokraciji, nizek standard državljanov, ki si
tako zagotovijo denar za preživetje, veliko število brezposelnih, nizke plače in
nezanesljivo plačilo plač. Pogost vzrok pa je tudi zloraba pravic iz socialne
varnosti, da bi osebe, ki delajo na črno, obdržale različne socialne podpore,
zlasti za primer brezposelnosti (Računsko sodišče RS 2008, str. 22). Davčni
prihodki države so z naslova obdavčitve dela, socialnih prispevkov, davkov na
potrošnjo, dohodnine in davka od dobička. Če je delovanje prikrito, to za državo
predstavlja davčne izgube (Ministrstvo za finance 2017, str. 6).
Uvedba davčnih blagajn je zelo pripomogla k zmanjšanju sive ekonomije in na
povečanje prihodkov države. V letu 2016 so davčne blagajne povečale prihodke
države od davkov in socialnih prispevkov za 81 milijonov evrov, pri čemer je
upoštevana rast BDP in končne potrošnje. Na račun uvedbe davčnih blagajn so
51
se v letu 2016 povečala neto vplačila DDV (za 43,1 milijonov evrov oziroma
3,3%), prispevki za socialno varnost in dohodnine blagajnikov (za 21,2 milijonov
evrov), prihodki davka od dohodka pravnih oseb (13,9 milijonov evrov oziroma
11%) in prihodki davka od dohodka iz dejavnosti (2,8 milijonov evrov oziroma
11%). Izkupiček je tako večji od pričakovanega, saj je vlada ob pripravi zakona
pričakovala 75 milijonov evrov dodatnih prihodkov na račun uvedbe davčnih
blagajn. Vendar rekordni prihodki niso zadosten razlog za znižanje DDV na
pred krizno raven (Žlogar 2017).
Delo in zaposlovanje na črno vplivata prav na vse ljudi, saj nekateri ne
prispevajo ničesar v državne blagajne, iz katerih se financirajo socialne in druge
storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo, porodniške, otroški dodatki), zato
morajo drugi prispevati toliko več, da se ohranjajo in vzdržujejo temelji socialne
države. Posamezniki, ki se ujamejo v pasti neprijavljenega dela, pa dolgoročne
negativne učinke običajno prepoznajo prepozno. Z delom in zaposlovanjem na
črno se slabi tudi pokojninski sistem in zdravstvene blagajne (Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2018). Veliko ljudi tudi dela na
črno in tako služi denar, vendar je na seznamu prejemnikov socialne pomoči in
mu država plačuje socialno pomoč. V takih primerih državna sredstva ne služijo
svojemu namenu, ki je omogočanje posameznikom in družinam preživetje, ne
pa povečanje življenjskega standarda. Tako so prikrajšani drugi, ki bi socialno
pomoč res potrebovali. V takšnih primerih prihaja do izgube davčnih prihodkov z
delom na črno, ter izplačevanja visokih socialnih pomoči, ki v resnici ne bi bile
potrebne. Vendar, če bi popolnoma ukinili sivo ekonomijo, bi to lahko pomenilo
še več državnih izdatkov za socialno pomoč. To se šteje med pozitivne
posledice. Prav tako, če znaša siva ekonomija 23% BDP, je kupna moč
državljanov za ta odstotek tudi večja. K zmanjšanju davčnih prihodkov države
prispevajo tudi neprijavljene dejavnosti, ker davčni zavezanci onemogočijo
obdavčevanje že od začetka delovanja v senci. To vpliva na davek od dohodka
pravnih oseb, dohodnino, prispevke za socialno varnost in DDV. Veliko jih knjiži
tudi izmišljene poslovne dogodke do katerih ni prišlo. Na primer izmišljeni
odhodki, navidezni zaposleni, knjiženje stroškov kilometrine, dnevnic in
podobno.
Ko je Slovenija prišla v recesijo, se je delež sive ekonomije povečal. Tako je
siva ekonomija delovala pozitivno glede stabilizacije gospodarskega nihanja in
socialnega blažilca. Tu so negativni učinki manj prisotni.
Potrošniki, ki kupujejo izdelke in storitve brez računa, v prvem trenutku
pridobijo, saj to dobijo po nižji ceni, vendar na dolgi rok ne morejo uveljavljati
reklamacij za slabo opravljeno storitev ali pokvarjen izdelek, zato je lahko
plačilo brez računa na koncu še dražje. S tem, ko smo na takšen način kupili
izdelek oziroma plačali storitev, je zopet prišlo do izpada davčnih prihodkov, saj
ni nikjer zavedeno, da nam je nekdo izdelek oziroma storitev prodal in da smo
za to plačali. Tako se vzpostavlja nepravičen sistem. Vsi skupaj moramo biti
aktivni in zahtevati račun in tako poskrbeti, da ne bomo plačevali namesto
drugih.
52
8.3 Vzroki za pojav sive ekonomije
Togi zakonodajni okvir, birokratske ovire, slabo delujoči finančni trg, centralno
načrtovana ponudba blaga, ki pogosto ni sledila povpraševanju ter nestabilno
makroekonomsko okolje so vzroki, ki so se pojavili že v času tranzicije z
razpadom Jugoslavije in centralno-planskega gospodarstva (Glas 1991, str. 8).
Nekateri izmed vzrokov so aktualni še danes.
Eden glavnih vzrokov sive ekonomije v Sloveniji je visoko breme obdavčenja.
Podjetja se poslužujejo sive ekonomije, da si z navidezno slabim poslovanjem
znižajo uspešnost poslovanja in s tem zmanjšajo davčno breme. Visoko je tudi
davčno breme za posameznike, zato se pri potrošnji poslužujejo sive ekonomije
zaradi nižjih cen. To je najbolj pogosto v času gospodarskih kriz zaradi hitrejše
in prilagodljivejše ponudbe. Za proizvajalce so koristi neplačilo davkov in manjši
promet, s čimer umetno prikazujejo slabo poslovanje podjetja in si s tem
zmanjšajo davčno breme. Pri proučevanju izkazov in poročil, ki jih podjetja in
samostojni podjetniki posredujejo finančni upravi, so ugotovili, da je velik del
poslovanja prikrit.
Birokracija in dolgi postopki registracije za podjetja, vodijo v sivo ekonomijo. V
zadnjih letih se je izboljšalo z vzpostavitvijo portala e-VEM, saj so se odpravile
določene administrativne ovire in omogočilo se je lažje, enostavnejše, hitrejše
ter brezplačno poslovanje z javno upravo (Stop birokraciji 2018). Vendar se
posamezniki zaradi birokratskih ovir in potrebnih postopkov vseeno poslužujejo
sive ekonomije, to pa ovira razvoj podjetništva. Posamezniki, ki delujejo v
formalnem gospodarstvu so obkroženi z velikim številom zakonov in predpisov.
Z namenom izognitve zakonom, predpisom se zatekajo v neformalno delovanje,
saj jim predpisi povečujejo stroške, posledično pa zaradi visokih prispevkov za
socialno varnost manj plačajo zaposlene. Izognejo se dolgim postopkom za
pridobitev obveznih licenc in dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Zaradi upada
dohodkov se pojavlja potreba po dodatnem zaslužku, kar je posledica finančne
in gospodarske krize.
Brezposelnost v Sloveniji je visoka, zato se posamezniki zaradi preživetja
poslužujejo sive ekonomije. Siva ekonomija se pojavlja pri študentskem delu,
dvojnih zaposlitvah, nadurah, delu upokojencev, nezaposlenih, sezonskih
delavcih, popoldanskem delu ter pri delu ilegalno priseljenih. Delodajalci rajši na
hitro zaposlijo za kratkotrajno delo na črno, ker imajo v primeru uradne
zaposlitve dolge postopke in stroške, tako pa se izognejo davčnim
obremenitvam. V primeru zmanjšanega obsega dela imajo zaradi togega trga
dela preveliko stroškov in ovir. Vendar so pri tem delavci prikrajšani, saj nimajo
obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso zavarovani za primer nezgode pri
delu ali poklicne bolezni, zato ostanejo brez zaposlitve in brez nadomestila v
primeru nezmožnosti za delo. Pogoji za delo so nenadzorovani ter pogosto
slabši in težji. Večja so tveganja za izgubo dela, so brez pravice do odpravnine,
letnega dopusta, regresa, povračila potnih stroškov, nadomestila za primer
53
brezposelnosti in opravljeno delo se jim ne šteje v delovno dobo. Vendar zaradi
krize, izboljšanja statusa, brezposelnosti in preživetja se ljudje odločajo za delo
na črno. Delodajalci pa se s tem izognejo visokim stroškom dela, saj delavcem
ne plačajo zavarovanja, socialnih prispevkov, regresov, potnih stroškov,
dopusta in drugih ugodnosti, ki bi jim po zakonu pripadale.
V določenih primerih je verjetnost odkritja kršitve majhna, veliko je lukenj v
zakonih ter za določene kršitve so sankcije majhne, kar vleče posameznike v
sivo ekonomijo. Vzrok je tudi miselnost »zakaj pa ne, če lahko«.
Posamezniki se poslužujejo sive ekonomije, saj imajo nezaupanje v državo in
so nezadovoljni z davčnim sistemom, nepravičnimi kaznimi in korupcijo.
54
9 ANALIZA ANKETE
Z anketnimi vprašalniki smo anketirali 212 študentov Ekonomsko-poslovne
fakultete v Mariboru. Izmed 212 anketnih vprašalnikov, je bilo 14 neveljavnih,
saj niso bili v celoti izpolnjeni oziroma so bili napačno izpolnjeni. V raziskovalne
namene magistrske naloge smo tako uporabili 198 anketnih vprašalnikov.
Anketni vprašalnik vsebuje 16 vprašanj zaprtega tipa. Kot anketirane smo izbrali
študente Ekonomsko-poslovne fakultete, saj smo želeli ugotoviti kakšno je
njihovo stališče do ekonomskega problema sive ekonomije, koliko so
seznanjeni s problematiko sive ekonomije, saj se v času izobraževanja
velikokrat srečujejo z njo. Ker so s študijem povezani stroški, smo želeli
ugotoviti, ali zaradi iskanja priložnosti za zaslužek in prihranka denarja delujejo
v sivi ekonomiji.
Slika 1: Spol anketirancev
Skupno število anketiranih oseb je 198. Od tega je 112 (57%) anketiranih
moškega spola in 86 (43%) ženskega spola. Tako vidimo, da je več anketiranih
oseb moškega spola.
Slika 2: Ali se srečujete s sivo ekonomijo?
57%
43% Moški
Ženske
26%
74%
DA
NE
55
Od skupno 198 anketiranih oseb, se jih 51 (26%) srečuje s sivo ekonomijo, 147
(74%) pa je odgovorilo, da se ne srečuje s sivo ekonomijo. Ker je siva
ekonomija ilegalna, menimo da se je veliko anketiranih kljub temu, da je bilo
napisano, da je anketni vprašalnik anonimne narave, ustrašilo in rajši
odgovorilo, da se s sivo ekonomijo ne srečujejo. Veliko ljudi se ne zaveda, da
so določena vsakodnevna dejanja udeležba v sivi ekonomiji in jo imajo za
samoumevno in legalno. Pred anketiranjem smo pričakovali, da bo odstotek
anketiranih, ki se srečujejo s sivo ekonomijo bistveno višji.
Slika 3: Srečevanje s sivo ekonomijo
Od 51 anketiranih, ki so odgovorili, da se srečujejo s sivo ekonomijo, jih 36
(70%) dela v sivi ekonomiji, 11 (22%) jih v sivi ekonomiji izvaja potrošnjo, 4
(8%) pa hkrati delajo in porabljajo denar v sivi ekonomiji. Tako vidimo, da je
največ takšnih, ki izvajajo dela na črno in si tako služijo dohodek na primer del
dohodka poleg rednega, formalnega dela ali del plačila in razne bonuse in
dodatke na roke.
Slika 4: Vzroki za vključitev v sivo ekonomijo
70%
22%
8%
Delo v sivi ekonomiji
Potrošnik v sivi ekonomiji
Delo in potrošnja v siviekonomiji
71%
15%
7%3% 4% Pomanjkanje denarja
Izogibanje plačilu davkov
Pogoj za sprejetje dela
Višje plačilo
Ni dostopno v formalniekonomiji
56
Najbolj pogost odgovor zakaj so se poslužili sive ekonomije je pomanjkanje
denarja in sicer je ta vzrok izbralo 33 (65%) anketiranih. Takšen odgovor smo
zaradi gospodarskih razmer in finančne problematike v državi pričakovali.
Zaradi pomanjkanja denarja se poslužujejo neformalne ekonomije, kar jim
omogoča preživetje, dodatno denarno pomoč in boljše življenje. Zaradi
izogibanja plačilu davkov se poslužuje sive ekonomije 7 (14%) anketiranih.
Sklepamo lahko, da se jim zdijo davki v državi previsoki in da država
državljanom vzame preveč denarja v obliki pobiranja davkov. Ti državljani se ne
zavedajo, da ne škodujejo samo sebi, ampak kvaliteti življenja vseh državljanov
in gospodarski rasti. Ker se veliko delodajalcev odloča za zaposlovanje na črno,
saj jim ni potrebno plačati prispevkov za zaposlene, velikokrat dajo delo tistim,
ki bi bili pripravljeni delati na črno. Ta razlog udeležbe v sivi ekonomiji so podale
3 (6%) anketirane osebe. Delodajalci zaradi obdavčenja velikokrat delavcem
plačajo le minimalno plačilo formalno, dodatke pa na črno. 6 (3%) anketiranih je
odgovorilo, da se poslužujejo sive ekonomije, ker tako lahko dobijo višje plačilo
kot po formalnih poteh. Nekatere storitve in blago je v formalni ekonomiji
prepovedano. 2 (4%) anketirana sta izbrala odgovor, da se poslužujeta sive
ekonomije, ker tega izdelka oziroma storitve ni možno dobiti v formalni
ekonomiji, saj je prodaja oziroma izvajanje le-tega prepovedano.
Slika 5: Vzroki za potrošnjo v sivi ekonomiji
Od 15 anketiranih, ki je odgovorilo, da v sivi ekonomiji potrošijo denar sta 2
(13%) odgovorila, da denar potrošita v sivi ekonomiji, saj je večja izbira kot v
formalni ekonomiji. Največ anketiranih 11 ( 73%) denar potroši v sivi ekonomiji
zaradi nižjih cen. Ker so izdelki in storitve v sivi ekonomiji ugodnejši, se jih
veliko poslužuje, zlasti zaradi slabih gospodarskih razmer ter finančnih stisk.
Veliko prodajalcev prodaja svoje izdelke in storitve brez računa, da se izognejo
davčnim bremenom. Potrošniki so pripravljeni blago oziroma storitve kupiti brez
računa in posledično plačati manjšo ceno zaradi nakupa v neformalni ekonomiji.
Tako lahko dobijo izdelke in storitve brez davka. Da bi se to zmanjšalo FURS
nadzira tako prodajalce, kot tudi kupce in sicer zakon zavezuje kupce, da
morajo prevzeti in zadržati račun, saj jim v nasprotnem primeru sledi kazen.
Primarna naloga nadzora ni zasledovati kupce, ki ne bi prevzeli in zadržali
14%
73%
13%
Izdelek oz. storitev sta dostopnasamo v sivi ekonomiji
Nižja cena
Večja izbira kot v formalniekonomiji
57
računa, vendar odkrivati kršitelje zavezance, ki ne izdajajo računa pri prodaji
blaga in opravljanju storitev. S temi aktivnosti finančnega nadzora se zahteva
tudi večja aktivnost kupcev, da bi se zmanjšale aktivnosti sive ekonomije. Ker
izdelek ali storitev nista dostopna v formalni ekonomiji, sta 2 (13%) anketirana
odgovorila, da denar potrošita za takšne storitve ali izdelke, ki jih v formalni
ekonomiji ne moreta kupiti. To gre zlasti za prepovedane izdelke kot so droga,
ponarejeni izdelki, ukradeni predmeti, prepovedane storitve in podobno. Tako iz
odgovorov vidimo, da so aktivnosti v sivi ekonomiji zlasti finančne narave, saj je
uporaba sive ekonomije cenovno ugodnejša in zagotavlja dodatno denarno
pomoč.
Slika 6: Opravljanje dela na črno
Na vprašanje ali so kdaj opravljali delo na črno jih je 41 (21%) odgovorilo, da so
že opravljali delo na črno, 157 (79%) pa jih je odgovorilo, da še niso opravljali
dela na črno. Iz odgovorov lahko sklepamo, da se vsi ne zavedajo definicije
dela na črno in da veliko aktivnosti štejejo kot legalne. Takšna oblika dela
delodajalcu predstavlja manj stroškov, saj se izognejo državnim predpisom in
birokratskim postopkom. Delavci na kratek rok pridobijo, saj imajo delo in jim to
omogoča boljši finančni položaj, vendar na dolgi rok veliko izgubijo, saj nimajo
plačanega obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso zavarovani za primer
nezgode, ostanejo brez dela in nadomestila v primeru nezmožnosti za delo ali
primera brezposelnosti, večja tveganja imajo za izgubo dela, ostanejo brez
pravice do odpravnine, letnega dopusta in regresa. Opravljeno delo se jim ne
šteje v delovno dobo.
21%
79%
DA
NE
58
Slika 7: Delež plačila na roke pri opravljanju dela na črno
Od 41 anketiranih oseb, ki jih je odgovorilo, da so že opravljali delo na črno, jih
je 11 (27%) odgovorilo, da so dobili celotno plačilo plačano na roko. Največ
anketiranih je dobilo plačano na roko le del plačila in sicer 21 (51%). 9 (22%) jih
je dobilo včasih celotno plačilo, včasih pa le del plačila na roke. Inšpektorji
FURS-a pogosto ugotavljajo nepravilnosti kot so primeri v katerih delodajalec
omogoči delo delavcu s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni
prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga predčasno odjavil iz obveznega
socialnega zavarovanja. Delodajalci velikokrat z delavci ne sklenejo pogodbe za
opravljanje dela. Pri tem so na boljšem delodajalci, zaposleni pa tako ostanejo
brez socialne varnosti. Negativno vpliva tudi na pokojninsko in zdravstveno
blagajno. Pri tem prihaja do utaje davkov in prispevkov, kar omogoča
neupravičen dostop do transferjev kamor drugi prispevajo sredstva. Delavci se
včasih strinjajo, da dobijo celotno plačilo na roke, saj tako dobijo višje plačilo,
vendar to ni v vseh primerih. Delodajalci velikokrat plačajo minimalno plačilo po
formalnih pravilih, razliko do dogovorjenega plačila in dodatke pa na roke, saj
se tako vsaj malo izognejo davčnim bremenom.
Slika 8: Poraba denarja zasluženega v sivi ekonomiji
35 (85%) anketiranih oseb je odgovorilo, da denar, ki ga zaslužijo v sivi
ekonomiji porabijo v formalni ekonomiji. To lahko štejemo tudi med pozitivne
27%
51%
22%
Celotno plačilo
Del plačila
Včasih celotno plačilo, včasih delplačila
85%
15%
Poraba v formalni ekonomiji
Ne gledam na to
59
posledice, saj je koristno za gospodarstvo, da se denar ustvarjen v neformalni
ekonomiji porablja v formalni ekonomiji in jo na ta način spodbuja. To spodbuja
rast uradne ekonomije in davčnih prihodkov. 6 (15%) anketiranih je podalo
odgovor, da ne gledajo na to kje porabijo denar zaslužen v sivi ekonomiji.
Slika 9: Predlogi za odvrnitev dela v sivi ekonomiji
Največ anketiranih 27 (66%) je odgovorilo, da bi jih od dela v sivi ekonomiji
najbolj odvrnila višja postavka v formalni ekonomiji, saj jih večina dobi višje
plačilo v primeru, da pristanejo na delo v sivi ekonomiji. Višje plačilo ima le
kratkotrajno pozitiven učinek, na dolgi rok pa s tem veliko izgubijo, kot smo že
zgoraj navedli negativne posledice dela na črno. 7 (17%) jih je odgovorilo, da bi
jih od dela v sivi ekonomiji odvrnila večja ponudba na trgu dela, saj je v Sloveniji
brezposelnost velik problem in veliko ljudi zelo težko oziroma ne najde
zaposlitve in jim siva ekonomija omogoča preživetje. V tem primeru ima siva
ekonomija za njih pozitiven vpliv, da lahko preživijo oziroma si izboljšajo
finančni položaj, saj nimajo možnosti najti zaposlitve v formalni ekonomiji. 2
(5%) anketirana sta mnenja, da so kazni za delo na črno prenizke in se zato
poslužujeta dela v sivi ekonomiji. 5 (12%) anketiranih je podalo odgovor, da se
zatekajo v delo v sivo ekonomijo, saj jim predstavlja obliko preživetja in boljši
finančni položaj, da s tem postanejo finančno bolj stabilni.
Slika 10: Ali vzamete račun?
66%5%
17%
12%
Višja urna postavka formalniekonomiji
Višje kazni
Večja ponuda na trgu dela
Boljši finančni položaj
34%
38%
28%
Kadar ga bom še potreboval
Ne
Vedno
60
FURS izvaja kampanjo »Vklopi razum, zahtevaj račun!« s katero želi s pomočjo
potrošnikov zmanjšati obseg sive ekonomije tako, da bi se potrošniki zavedali
pomena izdaje računa. To bi pripomoglo k zmanjšanju sive ekonomije, saj se
tako vzpostavlja nepravičen sistem v katerem so do enakega obsega javnih
storitev in socialnih obveznosti upravičeni vsi enako, tisti ki obveznosti plačujejo
pošteno in tisti, ki jih ne. Ker potrošniki za slabo opravljeno storitev ali nedelujoč
izdelek ne morejo uveljavljati reklamacij, lahko postane plačilo brez računa še
dražje. 68 (34%) anketiranih je zato odgovorilo, da vzamejo račun v primeru,
kadar ga bodo še potrebovali. 56 (28,3%) anketiranih se zaveda negativnih
družbenih in socialnih posledic sive ekonomije in vedno vzame račun za
opravljeno storitev oziroma dobavo blaga. 74 (37%) anketiranih oseb je
odgovorilo, da računa ne vzamejo. Iz rezultatov ankete lahko vidimo, da je zelo
nizek odstotek oseb, ki vedno vzamejo račun in ne samo v primeru, ko ga bodo
še potrebovali.
Slika 11: Višina kazni v primeru, če potrošnih ne vzame računa ali ga ne hrani
Največ anketiranih 108 (54%) je odgovorilo, da se jim kazen v primeru, če ne
vzamejo računa zdi nesmiselna, saj kaj jim bo račun, če so poravnal znesek za
opravljeno storitev ali kupljen izdelek. 55 (28%) anketiranih je mnenja, da je
kazen bistveno previsoka. Tistih, ki se zavedajo pomembnosti, da vzamejo
račun in s tem prispevajo k zmanjšanju sive ekonomije je 35 (18%) anketiranih
oseb. Ti so mnenja, da bi se zavednost potrošnikov, da vzamejo račun
povečala, če bi se kazni dvignile.
28%
54%
18%
Previsoka
Nesmiselna
Prenizka
61
Slika 12: Prispevanje za omejitev sive ekonomije
Iz odgovorov ankete lahko vidimo, da je večji delež anketiranih oseb, ki nič ne
naredijo za zmanjšanje sive ekonomije. 9 (4%) anketiranih je odgovorilo, da
prispevajo k zmanjšanju odstotka sive ekonomije tako, da plačujejo le s kartico,
saj registrirane transakcije in elektronsko plačevanje uspešno zmanjšujeta
delež sive ekonomije. 59 (30%) anketiranih je odgovorilo, da vedno vzamejo
račun in tako pripomorejo k zmanjšanju sive ekonomije, saj tako pri opravljeni
storitvi oziroma nakupu blaga prodajalec mora izstaviti račun, ki je davčno
potrjen in se tako ne more izogniti plačilu davka državi. 45 (23%) anketiranih
oseb je odgovorilo, da se jim siva ekonomija ne zdi nič spornega in da jo
podpirajo. V to skupino anketiranih oseb predvidevamo, da spadajo tiste
anketirane osebe, ki delajo v sivi ekonomiji ali so v sivi ekonomiji kot potrošniki
ali tiste, ki menijo, da so davki že tako visoki in da je prav, da nekateri
posamezniki najdejo lažjo pot. Vendar se ne zavedajo, da s tem škodujejo
celotnemu prebivalstvu, saj je posledično manj denarja za šole, vrtce,
zdravstvo, socialno varnost, naložbe v infrastrukturo, čisto okolje in ostale
dobrine, ki nam jih zagotavlja država. Ker prihaja do davčnega primanjkljaja
mora država ta denar pridobiti na drugih področjih z višjimi dajatvami. Tako se
vzpostavlja nepravičen sistem za tiste, ki plačujejo in tiste, ki ne plačujejo svojih
obveznosti. Prav tako jih je največ anketiranih oseb 85 (43%) podalo odgovor,
da za zmanjšanje sive ekonomije ne naredijo ničesar. Zato menimo, da bi
morali bolj ozaveščati prebivalstvo o negativnih posledicah sive ekonomije, da
bi se začeli zavedati, da je to družbeni in socialni problem, zaradi katerega smo
prikrajšani prav vsi državljani. Večja zavest bi spodbudila, da bi se ljudje začeli
zavedati kako velik problem je siva ekonomija za gospodarstvo in da bi tudi
sami poskušali narediti kaj za zmanjšanje le-te. Za večji delež anketiranih oseb
siva ekonomija ne predstavlja nemoralnega dejanja in se z njo ne obremenjuje.
4%
30%
23%
43%
Plačujem le s kartico
Vedno zahtevam račun
Sivo ekonomijo spodbujam
Ničesar
62
Slika 13:Dejavniki, ki najbolj vplivajo na sivo ekonomijo v Sloveniji
Največ anketiranih 89 (45%) je podalo odgovor, da previsoki davki najbolj
vplivajo na sivo ekonomijo v Sloveniji. Veliko ljudi se ne zaveda za kaj vse se
porablja davkoplačevalski denar oziroma so prepričani, da se le-ta porablja
neustrezno. Pri tem vidimo, da je v Sloveniji zelo nizka davčna morala in da bi
se moral povečati finančni nadzor in finančna inšpekcija. Potrebne bi bile tudi
spremembe metod inšpekcijskega nadzora, da bi bili učinkovitejši. Ker se
davkoplačevalcem zdijo davčne stopnje previsoke, bodo vedno iskali možnosti
za zmanjšanje obveznosti plačevanja davkov. Naslednji največkrat izbrani
odgovor je višina plače, katerega je izbralo 78 (39%) anketiranih oseb. V
Sloveniji so plače relativno nizke glede na stroške življenja, zato državljani
iščejo dodaten vir zaslužka v sivi ekonomiji z namenom izboljšanja finančnega
položaja oziroma vir preživetja. Veliko državljanov si zelo težko najde
zaposlitev, saj je delež brezposelnih v državi zelo visok. Delež registriranih
brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom je februarja 2018 znašal 9,1%,
vendar pa je delež brezposelnih bistveno višji, saj je še veliko neregistriranih
brezposelnih oseb. Zaradi pomanjkanja delovnih mest se tako veliko
državljanov zaradi preživetja in dodatnega vira zaslužka poslužuje dela na črno.
Birokratske ovire je izbralo 8 (4%) anketiranih oseb. Zlasti za mala podjetja
birokratske ovire predstavljajo problem, saj jim vzamejo preveliko sredstev in
časa. V Sloveniji dolgi administrativni postopki ovirajo razvoj podjetništva, zlasti
prijava sezonskih in drugih del predstavlja breme za delodajalce, zato se
odločajo za delo v sivem gospodarstvu. Birokratske obremenitve predstavljajo
tudi izpolnjevanje davčnih napovedi in vrsto obrazcev. Nezaupanje v državo in
nezadovoljstvo sta izbrala 2 (1%) anketirana. Zaradi nezadovoljstva in
nezaupanja delovanja države zaradi neučinkovitega davčnega sistema,
zaposlitvenih možnosti in socialne zaščite, državljani ne vidijo koristi pri
plačevanju davčnih obveznosti, zato se delež sive ekonomije povečuje.
Dejavnik korupcijo je izbralo 19 (10%) anketiranih oseb. Veliko ljudi prihaja do
koristi s koruptivnimi dejanji, pri čemer govorimo o zlorabi položaja za lastne
namene ali za koga drugega. To se večinoma kaže v primerih, ko na javnih
razpisih dobijo določeno delo osebe s koruptivnimi dejanji. Prenizke kazni v
primeru kršitve sta podala odgovor 2 (1%) anketirana. Iz podatkov kako visoke
45%
4%
39%
1%
10%1% Previsoki davki
Birokratske ovire
Višina plače
Prenizke kazni v primeru kršitve
Korupcija
Nezaupanje v državo innezadovoljstvo
63
so kazni v primeru kršitev lahko vidimo, da kazni za prekrške niso prenizke. S
kaznimi država poskuša vzpostaviti strah pri državljanih, da se ne bi posluževali
sive ekonomije in vzpostaviti red in disciplino ter zmanjšati delovanje v sivi
ekonomiji.
Slika 14: Dela v sivi ekonomiji se največ poslužujejo
Največ odgovorov na vprašanje kdo se največ poslužuje dela v sivi ekonomiji so
anketirani izbrali odgovor študentje in sicer je ta odgovor izbralo 71 (36%)
anketiranih. Naslednji najbolj pogost odgovor je izbralo 55 (28%) anketiranih in
sicer, da se poslužujejo dela v sivi ekonomiji zaposleni, ki opravljajo delo še v
popoldanskem času na črno. To predstavljajo dejavnosti, ki niso prijavljene in
za katere se ne plačujejo davčne obveznosti, kar zopet vzpostavlja nepravični
sistem v državi. 29 (15%) anketiranih je podalo mnenje, da se največ
poslužujejo dela v sivi ekonomiji nezaposleni, 25 (13%) pa da so to upokojenci
ki prejemajo pokojnino, vendar še opravljajo dela na črno in si na ta ilegalni
način povečajo mesečne prihodke. Dandanes so velik problem nizke pokojnine,
zato mnogim siva ekonomija zagotavlja način preživetja. 11 (5%) anketiranih je
podalo odgovor, da se največ poslužujejo dela v sivi ekonomiji sezonski delavci.
Zaposleni, ki dobivajo bonuse plačane na roke je izbralo 7 (3%) anketiranih
oseb.
36%
13%15%
5%
28%
3%
Študentje
Upokojenci
Nezaposleni
Sezonski delavci
Zaposleni, ki opravljao delo vpopoldanskem času na črno
Zaposleni, ki dobivajo bonuseplačane na roke
64
Slika 15: Najučinkovitejše aktivnosti in ukrepi Finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji
Največ anketiranih, 81 (41%) je mnenja, da je najbolj učinkovita aktivnost
Finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji obvladovanje gotovinskega
poslovanja in uvedba davčnih blagajn. S tem uvedejo sistem, ki omogoča
pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega poslovanja in tako zmanjšuje
obseg sive ekonomije in preprečuje davčne utaje ter goljufije na področju
plačevanja davkov in sicer davkov na dodano vrednost, davkov od dohodka
pravnih oseb, davkov od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih
dejavnosti. To zagotavlja pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena. Pri
obvladovanju gotovinskega poslovanja in postopkov davčnega potrjevanja
računov pri gotovinskem poslovanju se omogoča učinkovitejši nadzor, da se s
tem mehanizmom vzpostavljajo enakopravnejši pogoji poslovanja, ureditev trga
ter preprečuje se nelojalna konkurenca. Tudi rezultati FURS-a kažejo na to, da
je obvladovanje gotovinskega poslovanja in uvedba davčnih blagajn zelo
učinkovita aktivnost v boju proti sivi ekonomiji, saj so se prihodki iz naslova
davkov bistveno povečali. 8 (4%) anketiranih je izbralo odgovor spodbujanje
občutka zavezanosti, saj se veliko državljanov ne zaveda katera so
nesprejemljiva dejanja in tako spodbujajo sivo ekonomijo. Veliko jih gleda le
kratkoročno, da na kratki rok pridobijo, ne zavedajo pa se da na dolgi rok
izgubljajo tako sami kot vsi državljani, saj je tako manj denarja za javne dobrine.
Tako bi morali intenzivnejše izobraževati davčne zavezance in jim dvigniti
davčno moralo. Glede na odgovore lahko sklepamo, da so anketirani mnenja,
da bi se moralo povečati število inšpekcijskih nadzorov, saj se le tako lahko
odkrivajo nepravilnosti v delovanju davčnih zavezancev. Ta odgovor je podalo
69 (35%) anketiranih oseb. Odpravo zlorab pri ustanavljanju in poslovanju
pravnih oseb je izbralo 10 (5%) anketiranih, vendar so v Sloveniji kršitve v zvezi
z ustanavljanjem, veriženjem, poslovanjem družb in zlorabe pravnih oseb zelo
pereče težave. Spodbujanje zavednosti o pravični porazdelitvi davčnega
bremena med zavezanci spodbuja prostovoljno plačevanje davkov, kar pa
posledično zagotavlja povečanje javnofinančnih prihodkov. Rezultati ankete
kažejo, da je v Sloveniji zelo nizka zavednost državljanov in da bi bilo potrebno
spremeniti miselnost državljanov, da so delo na črno, zaposlovanje na črno, ne
41%
2%4%13%
35%
5%Obvladovanje gotovinskega poslovanja inuvedba davčnih blagajn
Preprečevanje izogibanja trošarinskimobveznostim
Spodbujanje občutka zavezanosti
Izobraževanje davčnih zavezancev
Povečanje števila inšpekcij
Odprava zlorab pri ustanavljanju inposlovanju pravnih oseb
65
izdajanje računov in prikrivanje dejanskega prometa podjetij nesprejemljiva
dejanja, zato bi jih morali dodatno izobraževati. Ta odgovor je podalo 25 (13%)
anketiranih oseb. Večina se jih zaveda, da siva ekonomija škoduje prav vsem
državljanom, vendar se v določenih situacijah ne zavedajo negativnega vpliva.
Glede na rezultate ankete lahko vidimo, da se anketirani premalo zavedajo
kako velik problem predstavljajo trošarine, saj se delež trošarinskih izdelkov, za
katere je bila plačana trošarina zmanjšuje. Ta odgovor je izbralo 5 (2%)
anketiranih oseb.
Slika 16: Delež sive ekonomije v prihodnosti
Največ anketiranih je mnenja, da je siva ekonomija velik problem v Sloveniji,
zato jih je največ in sicer 143 (72%) podalo odgovor, da se bo delež sive
ekonomije v prihodnosti povečal. 46 (23%) anketiranih je mnenja, da bo delež
sive ekonomije ostal nespremenjen. 9 (5%) anketiranih oseb verjame, da se
bodo razmere uredile na boljše in se bo delež sive ekonomije zmanjšal.
9.1 Ugotovitve ankete
Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti koliko so anketirani seznanjeni s problematiko sive ekonomije, ali jim to predstavlja velik družbeni problem, kaj sami pripomorejo k zmanjšanju sivega gospodarstva in kateri ukrepi za zmanjšanje sivega gospodarstva so po njihovem mnenju najbolj učinkoviti.
Pred anketiranjem smo pričakovali, da bo odstotek oseb, ki se srečujejo s sivo ekonomijo bistveno višji, vendar menimo, da se jih veliko ni želelo opredeliti, saj je to ilegalno dejanje oziroma določene aktivnosti smatrajo za legalne in se ne zavedajo da to spada v sivo ekonomijo.
Iz odgovorov smo ugotovili, da je zaradi slabih gospodarskih razmer, pomanjkanja delovnih mest, nizkih plač in visokih davčnih obremenitev, zatekanje v sivo ekonomijo zelo pogost pojav. Vendar se kljub aktivnostim Finančne uprave RS ljudje ne zavedajo kako pereč problem je siva ekonomija na dolgi rok, saj na kratki rok nekaj pridobijo, na dolgi rok pa izgubljajo vsi državljani, saj se tako zaradi davčnega primanjkljaja zmanjšajo javnofinančni
5%
72%
23%
Zmanjšal
Povečal
Ostal nespremenjen
66
izdatki za javne dobrine in povečujejo se davčne stopnje. Tako smo na slabšem prav vsi državljani.
Finančna uprava bi morala določne aktivnosti spremeniti, saj s povečevanjem davčnih stopenj ne prispeva k zmanjšanju sive ekonomije, saj smo z anketnim vprašalnikom ugotovili, da je po mnenju anketiranih najbolj pogost dejavnik, ki vpliva na povečanje sive ekonomije previsoke davčne stopnje. S povečanjem davčnih stopenj se tako vse več državljanov odloča za delovanje v sivi ekonomiji, tako da država s tem ne nadomesti davčnih primanjkljajev. Menimo, da bi na tem področju morali spremeniti ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije. Prav tako višina plače anketirane spodbuja v sivo ekonomijo. Ker je zakonsko predpisana minimalna plača zelo nizka, se veliko posameznikov odloča za delo na črno, saj si le tako lahko izboljšajo finančni položaj. Delodajalci pa se tako tudi izognejo visokim davčnim obremenitvam in birokratskim oviram. Podoben problem ima tudi Grčija, saj se zaradi visokih davčnih obremenitev, bremena prispevkov za davke in socialno varnost ter intenzivnosti predpisov, posamezniki poslužujejo sive ekonomije. V Ukrajini so z reformami izboljšali poslovno klimo, izvedli legalizacijo trga z nižjimi davki za socialno varnost in tako zmanjšali delež sive ekonomije ter povečali realni BDP.
Sivo ekonomijo bi morali omejevati s političnimi ukrepi v smeri dvigovanja plač in zmanjševanja življenjskih stroškov, ne pa s povečevanjem le-teh, saj tako državljani iščejo poti v sivem gospodarstvu in tako ukrepi in dejavnosti finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji ne dosežejo svojih ciljev. Veliko jih ne more dobiti redne zaposlitve v formalni ekonomiji, zato si iščejo delo v sivi ekonomiji. Finančna uprava RS bi morala ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije izvajati v smeri spodbujanja gospodarstva, da bi zagotavljali več delovnih mest, tako bi se posledično odstotek oseb, ki delajo v sivem gospodarstvu bistveno zmanjšal. Aktivnosti bi morale biti usmerjene k podpori in izobraževanju posameznikov pri iskanju zaposlitve. Zniževati bi morali davčne obremenitve za delodajalce, zagotavljati dodatne olajšave s čimer bi spodbudili zaposlovanje.
Nekateri ukrepi in aktivnosti Finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji so v skladu z našimi ugotovitvami ankete. Anketirani menijo, da je najučinkovitejši ukrep Finančne uprave obvladovanje gotovinskega poslovanja in uvedba davčnih blagajn. Davčne blagajne so obvezne za vse zavezance. Tako se lahko najlažje prepreči delovanje v sivi ekonomiji, saj se tako beleži ves promet in preprečuje se možnost ne izdajanja računov in skrivanja dejanskega prometa prodaje blaga in storitev. Ena izmed najbolj učinkovitih aktivnosti je povečevanje števila inšpekcij, saj se le tako lahko odkrivajo nepravilnosti. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da bi morala Finančna uprava več pozornosti posvečati aktivnostim izobraževanja in spodbujanja občutka zavezanosti, da so delo na črno, zaposlovanje na črno, neizdaja računov in prikrivanje dejanskega prometa podjetij družbeno nesprejemljiva dejanja. Finančna uprava bi morala tako z aktivnostmi bolj poudarjati posledice s katerimi izgubljamo vsi državljani, saj se tako zmanjšujejo prilivi v proračun države in posledično ni denarja za šolstvo, vrtce, zdravstvo, ceste in socialo. Na tem področju bi morala za povečanje davčne discipline povečati število ukrepov in obstoječe dodatno spodbujati, kar bi spremenilo miselnost vseh državljanov. Finančna uprava RS bi morala
67
spremeniti zakonodajo, da bi omogočila hitrejši in učinkovitejši nadzor in sankcije v primerih kršitev.
Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da anketirani menijo, da se bo delež sive ekonomije v prihodnosti povečeval, kar pa ni v skladju z napovedjo Finančne uprave, ki predvideva, da se bo delež sive ekonomije z ukrepi in aktivnostmi zmanjšal.
Kljub kampanjam, ki jih izvaja FURS, je še vedno velik delež oseb, ki ne vzamejo računa. Tako ukrepi vlade niso popolnoma skladni z ugotovitvami ankete, saj kljub temu, da na skoraj vsakem koraku vidimo slogan in logotip »Vklopi razum, zahtevaj račun!«, ne spodbudi vseh posameznikov, da lahko z dvigom splošne kulture in zavedanjem neprimernosti dejanj sami poskrbimo za zmanjšanje sive ekonomije in posledično pravičnejše porazdelitve bremen in storitev, ki jih zagotavlja država. Iz ugotovitev ankete je razvidno, da posamezniki ne naredijo veliko, da bi sami prispevali k omejevanju sive ekonomije, zato bi morala Finančna uprava RS več aktivnosti izvajati v smeri zavedanja, da smo na slabšem prav vsi državljani in da je to problem prav vseh državljanov in ne samo posameznikov.
Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da siva ekonomija ni namerno goljufanje posameznikom, da bi škodovali državi in drugim državljanom, ampak izhod iz krize in izboljšanje lastnega finančnega položaja. Delovanje v sivi ekonomiji jim predstavlja vir preživetja. Za zmanjšanje deleža sive ekonomije bi morala država bolj sodelovati z državljani in si tako pridobiti njihovo zaupanje, da bi ljudje pozitivno sprejeli njene aktivnosti na davčnem področju.
68
10 SKLEP
Siva ekonomija je prisotna prav v vseh gospodarstvih sveta, v nekaterih v večjem deležu, v drugih manjšem. Je zapleten in kompleksen pojav, ki ga ni mogoče v celoti izmeriti in regulirati.
Posledice sive ekonomije so v večini primerov negative, zato je v interesu, da se le-te omejijo ali v celoti odpravijo. Siva ekonomija lahko posameznikom na kratek rok prizanese, vendar na dolgi rok izgubljamo vsi, saj mora država davčne primanjkljaje nadomestiti na drugih področjih. Posledično je tudi manj denarja za javne dobrine. Pozitivne posledice pa so v interesu, da se ohranijo in preoblikujejo tako, da jih lahko prenesemo v formalno ekonomijo.
Najpogostejši vzroki za vključevanje v sivo ekonomijo so pomanjkanje denarja, izogibanje plačila davkov zaradi davčne preobremenjenosti, birokracija, dolgi postopki, pogoj za sprejetje dela, višje plačilo in nezadovoljstvo nad državo.
Rešitve za omejevanje sive ekonomije se nanašajo na izboljšanje upravljanja davkov, zmanjševanje carinskih vrzeli, reševanje vrzeli v zvezi z DDV ter uporabo elektronskih plačil
V manj razvitih državah je delež sive ekonomije večji kot v razvitih državah. Večji delež sive ekonomije je posledica višjih davkov in ravni predpisov, ki vodijo do podkupovanja. Zaradi davkov in regulative se vse več posameznikov odloča za delovanje v sivi ekonomiji.
Siva ekonomija v Ukrajini je ovira za konkurenco, izboljšanje življenjskih standardov in evropsko povezovanje. V zadnjih letih so reforme bistveno pripomogle k zmanjšanju njenega deleža. Siva ekonomija se je zmanjšala zaradi konsolidacije makroekonomske stabilnosti, prenove gospodarske rasti, izboljšanja poslovne klime, optimizacije delovanja javnega gospodarstva ter legalizacije trga dela. Povečal se je realni BDP ter zmanjšala se je inflacija.
Siva ekonomija v Grčiji se uvršča na prvo mesto med razvitimi OECD državami. V državi obstaja zelo nizka davčna morala. Zaradi visokih davčnih obremenitev, korupcije, šibkosti pravnega sistema in visoke brezposelnosti je delež sive ekonomije zelo visok.
Za omejevanje sive ekonomije, bi države morale izvajati aktivnosti za izboljšanje standarda življenja državljanov, tako bi bila v državi boljša davčna morala in zaupanje v državo, saj v večini primerov siva ekonomija predstavlja izhod iz krize in omogoča izboljšanje finančnega položaja posameznikov.
Davki so za davčne zavezance nepriljubljeni. Do njih imajo odpor, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Posledično prihaja do davčnih utaj, ki imajo negativne posledice na socialni in narodnogospodarski ravni, saj prihaja do izpada prejemkov, ki se morajo nadomestiti v obliki povečanja davčnih stopenj in uvedbe novih davkov.
69
Davčne utaje so del sive ekonomije in eden izmed vzrokov za pojav sive ekonomije. Razlika med sivo ekonomijo in davčnimi utajami je, da se utaja davkov šteje za manjše kaznivo dejanje.
V magistrskem delu smo si zastavili 5 hipotez, katere smo na podlagi raziskave in ugotovitev sprejeli ali zavrgli.
S prvo hipotezo smo predpostavljali, da odstotek sive ekonomije v izbranih državah vpliva na BDP in ekonomsko politiko države. To hipotezo smo skozi raziskavo potrdili. Siva ekonomija vpliva na velikost uradnega BDP, saj v BDP ni zajet ves del sive ekonomije in je posledično prikazana napačna slika ekonomske politike države. Z rastjo sive ekonomije v BDP, to prispeva k zmanjšanju rasti uradnega BDP. Zaradi davčnih utaj, ki so posledica sive ekonomije prihaja do izpada uradnega BDP. V nekaterih državah, kjer je siva ekonomija močno prisotna in predstavlja velik delež BDP, raste v samozadosten in vzporeden sistem gospodarskih dejavnosti. Z zmanjšanjem deleža sive ekonomije se posledično povečuje tudi realni BDP. V drugi hipotezi smo navedli, da so aktivnosti Finančne uprave proti sivi ekonomiji v zadnjih letih z uvedbo davčnih blagajn pripomogle k zmanjšanju deleža sive ekonomije v Sloveniji. To hipotezo smo potrdili, saj je uvedba davčnih blagajn zelo pripomogla k zmanjšanju sive ekonomije. Povečali so se prihodki države in realni BDP. Povečala so se neto vplačila DDV, prispevki za socialno varnost in dohodnino ter prihodki davka od dohodkov iz dejavnosti. Rezultati aktivnosti Finančne uprave so presegli pričakovano. Finančna uprava ima večji nadzor nad poslovanjem davčnih zavezancev. V naslednji hipotezi smo predpostavljali, da je mogoče sivo ekonomijo z ustreznimi mehanizmi nadzirati in regulirati. Te hipoteze nismo mogli v celoti potrditi, saj je do neke mere sivo ekonomijo mogoče nadzirati in regulirati, vendar ne popolnoma. Siva ekonomija je prikrit pojav, ki ga ne moremo točno izmeriti. Z aktivnostmi elektronskih plačil, obvladovanja gotovinskega poslovanja, omejevanja izogibanja trošarinskim obveznostim, spodbujanja občutka zavezanosti, povečanja števila inšpekcij, izboljšanja upravljanja davkov, zmanjševanja carinskih vrzeli in izboljšanja ureditve tržnega gospodarstva lahko sivo ekonomijo do neke mere nadziramo in reguliramo, vendar ne v celoti. Prisotna je v vseh državah sveta, vendar v nekaterih državah v večjem obsegu, v drugih manjšem. Gospodarstvo brez sive ekonomije ne obstaja, vendar so nekatere države z mehanizmi omejevanja in reguliranja deleža sivega gospodarstva uspešnejše kot druge. V četrti hipotezi smo predpostavljali, da so dejavniki sive ekonomije v izbranih državah podobni. To hipotezo smo potrdili, saj so v Ukrajini, Grčiji in Sloveniji najpomembnejši dejavniki sive ekonomije neučinkovita ekonomska ureditev, izogibanje plačilu davkov zaradi visokih davčnih obremenitev, nizka davčna morala, visoke ravni predpisov, ki se kažejo v naraščajočem številu zakonov, birokracija, dolgi birokratski postopki, korupcija in šibkost pravnega sistema.
70
Zadnja hipoteza se je nanašala na anketni vprašalnik. Z njo smo predpostavljali, da se anketirane osebe zavedajo problema sive ekonomije. To hipotezo smo z anketnim vprašalnikom zavrgli. Anketirane osebe se večinoma ne zavedajo kako velik problem je siva ekonomija za gospodarstvo. Zaradi slabih gospodarskih razmer, nizkih plač in visokih davčnih obremenitev se zatekajo v sivo ekonomijo, vendar se ne zavedajo, da na kratek rok pridobijo, na daljši rok pa izgubljajo vsi državljani. Manj denarja je za javne dobrine, davčni primanjkljaj pa mora država nadomestiti na drugih mestih kot so povečanja davčnih stopenj. Iz rezultatov ankete je razvidno, da anketiranci ne naredijo veliko, da bi prispevali k zmanjšanju sive ekonomije, zato bi morala Finančna uprava RS več pozornosti posvečati izobraževanju in ozaveščanju državljanov o negativnih posledicah sive ekonomije.
71
11 VIRI IN LITERATURA
1. Alderman, L. (2017). Greeks Turn to the Black Market as Another
Bailout Showdown Looms. Pridobljeno 11.2.2018 iz The New York
Times: https://www.nytimes.com/2017/02/18/world/europe/greece-
bailout-black-market.html.
2. Articlesng. (2017). Causes and Effects of Tax Evasion and Avoidance
on the Economy. Pridobljeno 15.5.2018 iz Articlesng:
http://articlesng.com/causes-effects-tax-evasion-avoidance-economy/.
3. ATKearney. (2013). The Shadow Economy in Europe, 2013. Pridobljeno
27.1.2018 iz ATKearney: https://www.atkearney.com/financial-
services/article?/a/the-shadow-economy-in-europe-2013.
4. Banka za podjetnike. (2015). 4 načini plačevanja, z katere ste morda
menili, da se ne štejejo med gotovinske. Pridobljeno 20.2.2018 iz Banka
za podjetnike: http://bankazapodjetnike.si/novice/racunovodstvo-in-
finance/4-nacini-placevanja-za-katere-ste-morda-menili-da-se-ne-
stejejo-med-gotovinske/.
5. Bitzenis, A., Vlachos, V. & Schneider, S. (2016). An Exploration of the
Greek Shadow Economy: Can Its Transfer into the Official Economy
Provide Economic Relief Amid the Crisis?. Journal of Economic Issues,
50 (3), str. 165-296.
6. Bolivian Thoughts in an Emerging World. (2018). Bolivia Has World’s
Largest Informal Economy. Pridobljeno 11.1.2018 iz Bolivian Thoughts
in an Emerging World: https://bolivianthoughts.com/2018/01/31/bolivia-
has-worlds-largest-informal-economy-that-is-we-do-not-trust-
demagogue-populist-govs/.
7. Boyd, T. (2017). The informal economy in developing nations:a hidden
engine of growth. Pridobljeno 10.2.2018 iz World intellectual property
organization:
http://www.wipo.int/wipo_magazine/en/2017/03/article_0006.html.
8. Content, P. (2017). How electronic payments can bridge the tax gap.
Pridobljeno 11.1.2018 iz Global government forum:
https://www.globalgovernmentforum.com/how-electronic-payments-can-
bridge-the-tax-gap/.
9. Čižman, M. & Bajuk Mušič. (2014). Obvezno izdajanje e-računov
proračunskim uporabnikom po 1. januarju 2015. Pridobljeno 3.3.2018 iz
Zveza RFR:
72
http://www.zvezarfr.si/doc/pdf/IKS_122014_Ovbezno_izdajanje_e-
racunov.pdf.
10. Čokelc, S. (1998). Pojavi in odkrivanje davčnih utaj. Zbornik referatov
30. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji.
Portorož: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
11. Delo. (2014). Z novelo zakona o gospodarskih družbah nad veriženje
družb in zlorabe. Pridobljeno 20.2.2018 iz Delo:
http://www.delo.si/55let/z-novelo-zakona-o-gospodarskih-druzbah-nad-
verizenje-druzb-in-zlorabe.html.
12. Dianeosis. (2016). Tax Evasion in Greece – a Study. Pridobljeno
24.1.2018 iz Dianeosis: https://www.dianeosis.org/en/2016/06/tax-
evasion-in-greece/.
13. Drevenšek, S. (2017). Potrošniki so pomembni v boju proti sivi
ekonomiji. Pridobljeno 27.5.2018 iz Svet kapitala:
https://svetkapitala.delo.si/aktualno/potrosniki-so-pomembni-v-boju-proti-
sivi-ekonomiji-2522.
14. Ekathimerini. (2016). Shadow economy costs the state 16 bln euros a
year. Pridobljeno 24.1.2018 iz Ekathimerini:
http://www.ekathimerini.com/214327/article/ekathimerini/business/shado
w-economy-costs-the-state-16-bln-euros-a-year.<
15. European Parliament. (2013). From Shadow to Formal Economy:
Levelling the Playing Field. Pridobljeno 27.1.2018 iz European
Parliament:
http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=I
POL-IMCO_ET(2013)507454.
16. eVEM. (2018). O portalu eVEM. Pridobljeno 5.2.2018 iz eVEM:
http://evem.gov.si/info/o-portalu/.
17. Finance. (2000). Siva ekonomija na različne načine. Pridobljeno
27.1.2018 iz Finance: https://www.finance.si/521/siva-ekonommija-na-
različne-načine?cctest&&cookietime=1513025765.
18. Finance. (2004). Vplivi finančno-političnih odločitev na plačevanje
davkov. Pridobljeno 26.5.2018 iz Finance: https://www.finance.si/98317.
19. Financial Tribune. (2018). IMF: Bolivia has world?s largest informal
economy. Pridobljeno 26.3.2018 iz Financial Tribune:
https://financialtribune.com/articles/world-economy/81033/imf-bolivia-
has-world-s-largest-informal-economy.
73
20. Forbes. (2017). The countries with the largest shadow economie.
Pridoboljeno 27.1.2018 iz Forbes:
https://www.forbes.com/sites/niallmccarthy/2017/02/09/where-the-
worlds-shadow-economies-are-firmly-established-
infographic/#104dd6b742cc.
21. FURS. (2015). Davčne blagajne splošno, nadzor in prekrški. Pridobljeno
15.5.2018 iz FURS:
http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/Davcne_blagajn
e_in_VKR/Opis/Davcne_blagajne_-_splosno_nadzor_in_prekrski.pdf.
22. FURS. (2017). Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno. Pridobljeno
18.5.2018 iz FURS:
http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/nadzor_nad_delom_in_zaposlovanj
em_na_crno/.
23. Gaunt, J. (2017). Informal economy not enought to handle Africa's
workforce explosion. Pridobljeno 10.2.2018 iz Reuters:
https://www.reuters.com/article/us-africa-economy/informal-economy-
not-enough-to-handle-africas-workforce-explosion-idUSKBN1AP1I5.
24. Glas, M. (1991). Siva ekonomija v svetu in slovenskem gospodarstvu.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
25. Investopedia. (2016). How Big is the Underground Economy America.
Pridobljeno 11.3.2018 iz Investopedia:
https://www.investopedia.com/articles/markets/032916/how-big-
underground-economy-america.asp.
26. Katrechka, A. (2014). The effect of the shadow economy on social
development. Pridobljeno 14.3.2018 iz Göteborgs universitet:
https://gupea.ub.gu.se/bitstream/2077/36633/1/gupea_2077_36633_1.p
df.
27. Katsios, S. (2006). The Shadow Economy and Corruption in Greece.
Pridobljeno 27.1.2018 iz 24grammata: http://www.24grammata.com/wp-
content/uploads/2012/02/katsios-24grammata.com_.pdf.
28. Kazeem, Y. (2018). The US secretary of State's visit to Africa is a
chance to make sense of a Trump US-Africa policy. Pridobljeno
26.5.2018 iz Quartz: https://qz.com/1219269/us-africa-trump-rex-
tillerson-visits-kenya-nigeria-ethiopia-chad-and-djibouti/.
29. Kocjančič, J. & Bojanec, Š. (2009). Vpliv dinamike velikih podjetij na
dinamiko malih podjetij in sivo ekonomijo v panogi lesarstva.
Organizacija, 45 (5), str. 217-226.
74
30. Kyivpost. (2017). Shadow economy in Ukraine narrows to 35 percent of
GDP. Pridobljeno 11.5.2018 iz Kyivpost:
https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/shadow-economy-ukraine-
narrows-35-percent-gdp.html.
31. Lazar, D.T., Moldovan, B.A. & Pavel, A. (2008). Underground economy's
measurement methods. Pridobljeno 11.1.2018 iz Transylvanian Review
of Administrative Sciences:
http://rtsa.ro/tras/index.php/tras/article/view/83.
32. Lemieux, P. (2007). The Underground Economy. Montreal Economic
Institute: MB Conseil.
33. Los, M. (1990). The Second Economy in Marxist States. United States
of America.
34. Manolas, G. & Vavouras, I. & Sfakianakis, G. (2016). Tackling the debt
crisis in Greece: The role of the underground economy. Pridobljeno
27.1.2018 iz Epeksa:
http://www.epeksa.gr/assets/variousFiles/file_2.Manolas,%20Sfakianaki
s,%20Vavouras.pdf.
35. Mara, E. (2011). Causes and consequences of undergrounf economy.
Pridobljeno 26.5.2018 iz MPRA: https://mpra.ub.uni-
muenchen.de/36438/1/MPRA_paper_36438.pdf.
36. Mddsz. (2018). Preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Pridobljeno
27.1.2018 iz Mddsz:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_prav
ice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/.
37. Ministrsto za finance RS. (2017). Obrazložitev splošnega dela proračuna
Republike Slovenije za leto 2017. Pridobljeno 15.4.2018 iz Ministrstvo
za finance RS:
http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Prora%C4%8Dun/
Sprejeti_prora%C4%8Dun/2017/OBR_2017_SPLOSNI_DEL.pdf.
38. Ministrstvo za javno upravo RS. (2018). Inšpekcijski svet. Pridobljeno
11.3.2018 iz Ministrstvo za javno upravo RS:
http://www.mju.gov.si/si/o_ministrstvu/inspekcijski_svet/.
39. Myers, M. (2014). Large numbers of shadow economy entrepreneurs in
developing countries. Pridobljeno 15.4.2018 iz Imperial College London:
http://www.imperial.ac.uk/news/149807/large-numbers-shadow-
economy-entrepreneurs-developing/.
75
40. Nichitcin, C. & Russo Balti, A. (2010). Tax Evasion Causes and
Prevenience or Rebutment Way of Tax Dodger Phenomenon.
Pridobljeno 11.1.2018 iz ResearchGate:
https://www.researchgate.net/publication/46534021_Tax_Evasion_Caus
es_and_Prevenience_or_Rebutment_Way_of_Tax_Dodger_Phenomen
on?ev=auth_pub.
41. Nikopour, H., Shah Habibullah, M., & Schneider, F. (2008). The shadow
economy Kuznets’s curve panel data analysis. Pridobljeno 18.1.2018 iz
MPRA: https://mpra.ub.uni-
muenchen.de/12956/1/MPRA_paper_12956.pdf.
42. Open for business. (2018). Share of Shadow economy in Ukraine
shrinks in 2017. Pridobljeno 18.5.2018 iz Open for business:
https://open4business.com.ua/share-shadow-economy-ukraine-shrinks-
2017/.
43. Peru Telegraph. (2017). 72% of Peruvians work in the informal sector.
Pridobljeno 11.2.2018 iz Peru Telegraph:
https://www.perutelegraph.com/news/peruvian-economy/72-of-
peruvians-work-in-the-informal-sector.
44. Pickhardt, M. & Prinz, A. (2012). Tax Evasion and the Shadow
Economy. United Kingdom: MPG Books Group.
45. Politics Stack Exchange. (2015). What are the reasons for such
differeces in the size of shadow economy?. Pridobljeno 15.1.2018 iz
Politics Stack Exchange:
https://politics.stackexchange.com/questions/4514/what-are-the-
reasons-for-such-differences-in-the-size-of-shadow-economy.
46. Povoroznyk, V. & Bochi, A. (2014). Shadow economy in Ukraine: causes
and solutions. Pridobljeno 27.1.2018 iz Ineko:
www.ineko.sk/file_download/821.
47. Proti sivi ekonomiji. (2018). Družbene posledice sive ekonomije.
Pridobljeno 27.1.2018 iz proti sivi ekonomiji:
http://www.protisiviekonomiji.si/dejstva/druzbene_posledice_sive_ekono
mije/.
48. Računsko sodišče Republike Slovenije. ( 2008). Učinkovitost pobiranja
davka na dodano vrednost. Pridobljeno 3.5.2018 iz Računsko sodišče
Republike Slovenije: http://www.rs-
rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K850D70A9739DE1E6C125748700400768/$file/DDV
_RSP.pdf.
76
49. Schneider, F. & Buehn, A. (2013). Estimating the Size of the Shadow
Economy: Methods, Problems and Open Questions. Pridobljeno
26.4.2018 iz Johannes Kepler University of Linz:
http://www.econ.jku.at/papers/2013/wp1320.pdf.
50. Schneider, F. & Enste, D. H. (2000). Shadow Economies: Size, Causes
and Consequences. Pridobljeno 27.1. 2018 iz Department of economics:
http://www.economics.uni-
linz.ac.at/members/Schneider/files/publications/JEL.pdf.
51. Schneider, F. & Enste, H. D. (2013): The Shadow Economy: An
International Survey. United States of America: Cambridge University
Press.
52. Schneider, F. & Medina, L. (2017). Shadow Economies Around the
World: New Results for 158 Countries over 1991-2015. Pridobljeno
27.1.2018 iz Scientific Research:
http://www.scirp.org/(S(lz5mqp453edsnp55rrgjct55))/reference/Referenc
esPapers.aspx?ReferenceID=1956456.
53. Schneider, F. (2009). Corruption and the Shadow Economy: an
empirical analysis. Pridobljeno 27.1.2018 iz Department of economics:
http://www.econ.jku.at/members/Schneider/files/publications/2011/PC_C
orruption_shad_econ_DreherSchneider.pdf.
54. Schneider, F. (2009). Size and Development of the Shadow Economy in
Germany, Austria and Other OECD-Countries. Pridobljeno 27.1.2018 iz
Cairn.info: https://www.cairn.info/revue-economique-2009-5-page-
1079.htm.
55. Schneider, F. (2015). Size and Development of the Shadow Economy of
31 European and 5 other OECD Countries from 2003 to 2015: Different
Developments. Pridobljeno 27.1.2018 iz Department of economcs:
http://www.econ.jku.at/members/Schneider/files/publications/2015/Shad
EcEurope31.pdf.
56. Schneider, F. (2016). Estimating the Size of the Shadow Economies of
Highlydeveloped Countries: Selected New Results. Pridobljeno
27.1.2018 iz Cesifo group Munich: https://www.cesifo-
group.de/DocDL/dice-report-2016-4-schneider-december.pdf.
57. Shodhganga. (2018). Methods of tax evasion – causes and effects.
Pridobljeno 23.3.2018 iz Shodhganga:
http://shodhganga.inflibnet.ac.in/bitstream/10603/150631/17/12_chapter
%206.pdf.
77
58. Stop birokraciji. (2018). Poenostavljen postopek registracije podjetja.
Pridobljeno 20.5.2018 iz Stop birokraciji:
http://www.stopbirokraciji.gov.si/spremembe-predpisov-boljsi-
predpisi/primer-poenostavitve-birokratskih-postopkov-in-zmanjsanja-
bremen/.
59. Suvelea, M. (2014). Causes of tax evasion and how to reduce it.
Hyperion Economic Journal, 4 (2), str. 54-62.
60. The economic times (2017). Indian shadow economy to shrink to 13.6
per cent of GDP by 2025: ACCA. Pridobljeno 20.3.2018 it The economic
times:
https://economictimes.indiatimes.com/news/economy/indicators/indian-
shadow-economy-to-shrink-to-13-6-per-cent-of-gdp-by-2025-
acca/articleshow/59410776.cms.
61. Vinnychuk, I. & Ziukov, S. (2013). Shadow economy in Ukraine:
modelling and analysis. Chernivtsi: Yurii Fedkovych Chernivtsi National
University.
62. Virta, H. (2007). Corruption and Shadow Economy: Differences in the
Relationship between Countries. Pridobljeno 15.3.2018 iz Helsinki
Center of Economic Research:
http://ethesis.helsinki.fi/julkaisut/eri/hecer/disc/171/corrupti.pdf.
63. Vlada Republike Slovenije. (2014). Obvladovanje sive ekonomije v
Republiki Sloveniji. Pridobljeno 11.2.2018 iz Proti sivi ekonomiji:
http://www.protisiviekonomiji.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2014/siva
_ekonomija/Obvladovanje_sive_ekonomije_-_december_2014.pdf.
64. Vlada RS. (2013). Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji.
Pridobljeno 27.1.2018 iz Vlada RS:
www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/...vlade_2013/Siva_ekonomija_090
92013.doc.
65. Yin. (2004). Consequences of the underground economy. Pridobljeno
26.5.2018 iz Tripod: http://choonyin.tripod.com/consequences/.
66. ZDavP-2. (2017). Zakon o davčnem postopku. Uradni list RS, št.
69/2017.
67. Žlogar, M. (2017). Bo vlada stopnjo DDV sploh kdaj znižala na
predkrizno raven?. Pridobljeno 20.2.2018 iz SiolNET:
https://siol.net/posel-danes/osebne-finance/bo-vlada-stopnjo-ddv-sploh-
kdaj-znizala-na-predkrizno-raven-450474.
1
PRILOGE
ANKETNI VPRAŠALNIK
Pozdravljeni!
Sem Lucija Krajnc, študentka magistrskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Pred vami je anketa s pomočjo katere želim ugotoviti koliko ste seznanjeni s problematiko sive
ekonomije v Sloveniji, vaše stališče do sive ekonomije ter delovanje v sivi ekonomiji. Odgovore
bom uporabila izključno v raziskovalne namene moje magistrske naloge z naslovom Finančni
nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utaj. Anketna je anonimne
narave, zato prosim, da odgovorite na vsa vprašanja iskreno in natančno. Za sodelovanje v
anketi se vam že v naprej zahvaljujem.
1. Spol
a) Ženski
b) Moški
2. Ali se srečujete s sivo ekonomijo?
a) Da
b) Ne
Če ste odgovorili z da, potem odgovorite na vprašanja 3-4
3. Z neformalno ekonomijo se srečujem:
a) Delam v sivi ekonomiji – delo na črno
b) Kot potrošnik v sivi ekonomiji
c) Oboje
4. Katere vzroke ste imeli, da ste se poslužili sive ekonomije?
a) Pomanjkanje denarja
b) Pomoč drugemu
c) Izogibanje plačilu davkov
d) Pogoj za sprejetje dela od delodajalca
e) Višje plačilo, kot če bi delal formalno
f) Tega izdelka oziroma storitve ni mogoče dobiti oziroma je prepovedana v formalni
ekonomiji
5. Razlogi za potrošnjo v sivi ekonomiji:
a) Večja izbira kot v formalni ekonomiji
b) Večja kakovost za nižji denar
c) Nižja cena
d) Izdelek oziroma storitev je dostopna samo v sivi ekonomiji
e) Denarja ne zapravljam v sivi ekonomiji
6. Ali ste kdaj opravljali delo na črno?
a) Da
b) Ne
2
Če ste odgovorili z da, potem odgovorite na vprašanja 7-9
7. Ali ste za opravljeno delo na črno dobili vse ali del na roke?
a) Celotno plačilo
b) Del plačila
8. Kaj naredite z denarjem, ki ga zaslužite v sivi ekonomiji?
a) Porabim ga v formalni ekonomiji
b) Porabim ga v sivi ekonomiji
c) Ne gledam kje ga porabim
9. Kaj bi vas odvrnilo od dela v sivi ekonomiji?
a) Višja urna postavka v uradnem delu
b) Višje kazni
c) Večja ponudba na trgu dela
d) Boljši finančni položaj
10. Ali vzamete račun?
a) Kadar vem, da ga bom še potreboval -a (garancije, kasnejša menjava blaga,…)
b) Ne
c) Vedno
11. Kazen v primeru , da potrošnik ne vzame računa in ga ne hrani se mi zdi:
a) Previsoka
b) Nesmiselna, kaj mi bo račun, če sem poravnal -a znesek za opravljeno
storitev/kupljen izdelek
c) Prenizka
12. Kaj naredite za omejevanje sive ekonomije?
a) Plačujem le s kartico
b) Vedno zahtevam račun
c) Sivo ekonomijo spodbujam
d) Ničesar
13. Kateri dejavniki po vašem mnenju najbolj vplivajo na sivo ekonomijo v Sloveniji?
a) Previsoki davki
b) Birokratske ovire
c) Višina plače
d) Prenizke kazni v primeru kršitve
e) Korupcija
f) Visoka brezposelnost
g) Nezaupanje v državo in nezadovoljstvo
3
14. Kdo se po vašem mnenju največ poslužuje dela v sivi ekonomiji? (označite največ 3)
a) Študentje
b) Upokojenci
c) Nezaposleni
d) Zaposleni, ki dobivajo bonuse plačane na roke
e) Zaposleni, ki opravljajo delo še v popoldanskem času – na črno
f) Sezonski delavci
15. Katere aktivnosti in ukrepi Finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji se vam zdijo
najučinkovitejši?
a) Obvladovanje gotovinskega poslovanja in uvedba davčnih blagajn
b) Preprečevanje izogibanja trošarinskim obveznostim
c) Spodbujanje občutka zavezanosti
d) Izobraževanje davčnih zavezancev
e) Povečanje števila inšpekcij
f) Odprava zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb
16. Kaj menite, ali se bo delež sive ekonomije v prihodnosti:
a) Zmanjšal
b) Povečal
c) Ostal enak